Trg dela v Sloveniji

1

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

TRG DELA V SLOVENIJI

Študentka: Mija Sojer Naslov: Podpeška c. 49, Brezovica 1351 Številka indeksa:80022491 Izredni študij Program: RSTR-visokošolski strokovni Študijska smer: marketing Mentor: prof.dr. Sebastjan Strašek

Ljubljana, marec, 2005

2

UNIVERZA V MARIBORU Ekonomsko-poslovna fakulteta

IZJAVA Kandidat(ka) _Mija Sojer_______________________________

absolvent(tka) študijske smeri:____marketing______________študijski program:__RSTR_- visokošolski

izjavljam, da sem avtor(ica) tega diplomskega dela, ki sem ga napisal(a)

pod mentorstvom_prof.dr. Straška______________ in uspešno zagovarjal(a) 22.03.2005_______ (vpisati datum zagovora).

Zagotavljam, da je besedilo diplomskega dela v tiskani in elektronski obliki istovetno in brez virusov.

Ekonomsko-poslovni fakulteti dovolim – ne dovolim (ustrezno obkrožite) objavo diplomskega dela v elektronski obliki na spletnih straneh knjižnice. Hkrati dovoljujem, da ga lahko bralci uporabijo za svoje izobraževalne in raziskovalne namene s povzemanjem posameznih misli, idej, konceptov oziroma delov teksta iz diplomskega dela ob upoštevanju avtorstva in korektnem citiranju.

V Mariboru, dne__22.03.2005_______ Podpis:__________________________________

3

Predstavitev dela (predgovor) Devetdeseta leta so za Slovenijo prelomna. Pomenijo zaključek nekega političnega, gospodarskega obdobja in začetek novih časov - obdobja tranzicije. Za državo in za njene prebivalce pomeni to velike pretrese. Na preizkušnji so njene gospodarske in ekonomske sposobnosti, prilagodljivost na spremembe v ožjem in širšem okolju. Slovenija kot majhna evropska država , na katero imajo svetovna gospodarska gibanja velik vpliv, je pokazala v primerjavi z ostalimi vzhodno-evropskimi državami pokončno držo, pripravljena se je bila spopasti z problemi in istočasno ohraniti svojo idenditeto. Na svoji poti, da se preoblikuje v sodobno,urejeno deželo pod Alpami, se ubada z problemi visoka ali nizka inflacija, rast bruto družbenega dohodka, zaposlenost , brezposelnost….. Uspešnost neke družbe se meri z zadovoljnimi ljudmi, in socialnim mirom , ki je odraz uspešne ekonomske politike oz. dogovora med sindikati, kot predstavniki delavcev in državo… Zadovoljstvo ljudi pomeni visok življenjski standard, nizko brezposelnost, dobre plače, delavcem prijazne oblike dela. Tudi na tem področju so zelo velike spremembe, ki jih občuti vsakdo od nas. Tako se je spremenil odnos do dela, kot tudi razsežnosti dela. Varne oblike dela za nedoločen čas so postale čez noč negotove. Veliko podjetij je izgubilo svoje ključne trge , preživeli so le najboljši in najiznajdljivejši, brezposelnost se je povečala . Šolski sistem proizvaja v družbene vede usmerjene kadre, tehničnih kadrov pa vse manj. Strukturna brezposelnost se povečuje in postaja vedno hujši problem. Tega se vsi zavedajo, tudi vlada, vendar pa to prepušča delovanju trga. Tako naj bi se problem rešil kar sam s pomočjo trga, za kakšno ceno, ni pomembno. Cilj vlade je zvišati število izobražencev z diplomo(do leta 2005 naj bi bilo 25% vseh zaposlenih z višješolsko ali visokošolsko diplomo) in tako zadostiti zahtevam EU. Tako se skokovito povečuje število mladih diplomirancev, ki pa po drugi strani ne morejo dobiti ustrezne zaposlitve. Tako ostajajo krajše ali daljše obdobje v breme družbe in staršev, povečuje se delo na črno, zavlačevanje z študijem… Poleg tega, da šole posvečajo premajhno pozornost tehničnemu izobraževanju, med programi tudi ni predmeta, ki bi učil mlade veščin iskanja zaposlitve, kar bi marsikomu zelo koristilo. V tem smislu bi z sprejetjem določenih novih učnih programov v srednješolski predmetnik, bil razbremenjen Zavod za zaposlovanje in njihovi CIP-si… Pogosto pri iskanju službe deluje t.i. skriti trg dela ali zveze in poznanstva. Uradno, osrednjo vlogo pri iskanju zaposlitev pa ima Zavod za zaposlovanje in kadrovske agencije z koncesijami... V miselnosti naših delodajalcev je še vedno prisotna predpostavka po mladih delavcih, tako da delavce že po štiridesetem,( še posebno ženske), zlasti pa delavce po petdesetem uvrščajo v kategorijo dolgotrajno brezposelnih, težko zaposljivih oseb. Delodajalci ne vidijo v njih delavcev, ki so na vrhuncu svojih moči, ki nimajo več skrbi z gradnjo hiše in vzgojo otrok. Vlada bi se morala aktivneje ukvarjati z prikrito diskriminacijo starejših. Tako so delavci nad štirideset let pogosto prisiljeni sprejemati manj zanimiva dela, manj plačana dela in dela za določen čas in so izpostavljeni skriti diskriminaciji. Demografske raziskave pa kažejo, da tudi Slovenci postajamo star narod. Rodnost pada tudi v Sloveniji, vsako leto se rodi povprečno manj otrok, povprečna starost Slovencev se povečuje. Pri tem se kar samo po sebi postavlja vprašanje, kdo bo delal za preživljanje starejših. Na področju zaposlovanja se tudi v Sloveniji pojavljajo novi trendi in nove oblike zaposlovanja. V svetu se uveljavlja trend človeku prijaznega dela, naklonjen družinam in

4

otrokom. Tako so že dobro uveljavljene oblike dela s krajšim delovnim časom,(ki v Sloveniji še nimajo svoje tradicije, da tudi vladni programi dela s krajšim delovnim časom ne spodbujajo dovolj) pogodbene oblike dela, ustanavljanje in pospeševanje socialnih podjetij,delo na daljavo… ki so v nekaterih razvitih ekonomijah zelo uspešna in prinašajo veliko novih delovnih mest. Zlasti tem trendom, ki pomenijo določeno zmanjševanje brezposelnosti, bi morala država posvečati več pozornosti. Živimo v obdobju velikih sprememb , izzivov in pretresov. Le z znanjem in vse življenjskim učenjem bomo kos tako zahtevnim odločitvam. Rezultati bodo vidni kasneje in bodoči rodovi bodo nosili posledice dobrih in slabih odločitev, zato se je potrebno potruditi že danes. Mija Sojer

5

Vsebina: stran 1 UVOD…………………………………………………………………………… 5 1.1 Opredelitev področja in opis problema…………………………………… …. 5 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve…………………………………………… …. 5 1.2.1 Namen……………………....………………………………………… …… 5 1.2.2 Cilji……………………………………………………………………….… 5 1.2.3 Trditve…………………………………………………………………… .. 5 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave……………………………………… ..… 6 1.4 Uporabljene raziskovalne metode ……………………………………… ……6 2 AKTUALNI PROBLEMI BREZPOSELNOSTI……..…….…………….….…7 2.1 Razlogi za nastanek brezposelnosti………………………………………….…7 2.2 Gibanje zaposlenosti………………………………………………….…… … 8 2.3 Gibanje brezposelnosti……..……………………………………………… … 9 2.4 Zaposlovanje mladih na trgu dela……………………………………………. 13 2.5 Aktivna politika zaposlovanja …………………………………………… . 13 3 TRG DELOVNE SILE…………………………………………………………..16 3.1 Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje ……………….…………….. . 16 3.1.1 Socialna varnost brezposelnih…………………………………………… 17 3.1.2 Denarno nadomestilo med brezposelnostjo in izvajanje nadzora………… 18 3.1.3 Pomoč mladim pri iskanju zaposlitve………………………………………. 20 3.1.4 Javna dela…….………………………………………………………………22 3.2 Zaposlitvene agencije ………………..………….…………… ……………. 25 3.2.1 Posredovanje delavcev v Sloveniji ………………………………………… 26 3.3 Ponudba in povpraševanje po delovni sili…………………….…………….. 27 3.3.1 Pogodbeno delo……………………………………………………………. 29 3.3.2 Zaposlovanje s skrajšanim delovnim časom………………………………. 30 3.3.3 Samozaposleni…………………………………………………………….. 31 3.3.4 Delo na daljavo in druge alternativne oblike..…………………………… .. 31 3.4 Težave trga delovne sile…………………………………………………… 33 3.4.1 Trg delovne sile in šolski sistem ….……………………………………….. 34 3.4.2 Delavci iz novih članic EU………………………………………………… 36 4 TRG DELA V SLOVENIJI KOT DEL EVROPSKEGA TRGA…………… 39 4.1 Zaposlovanje v državah članicah EU………………………………………. 39 4.2 Iskani poklici……………………………………………………………….. 40 4.2.1 Zaposlovanje v telesih EU………………………………………………… 41 5 SKLEP ………………………………………………………..………………. 43 Povzetek…………………………………………………………………………….. 45 Seznam virov…………………………………..……………………………………. 47

6

1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema Pogosto se srečujemo s uspešnimi podjetji, ki so prerasla nacionalne meje in se razvila v mednarodna, večnacionalna in globalna podjetja.…Za uspešnim podjetjem običajno stoji uspešno gospodarstvo, za gospodarstvom pa uspešna ekonomska politika države. Ekonomska politika naj bi bila podaljšana roka gospodarstva in obratno. Z ekonomsko politiko pojmujemo aktivnosti, s katerimi vplivamo na gospodarske pogoje, da bi dosegli določene cilje. Kadar so doseženi temeljni cilji: visoka in stabilna gospodarska rast, nizka brezposelnost, nizka inflacija, ravnovesje v plačilni bilanci in stabilen devizni tečaj, se pojmuje, da je država v prosperiteti – to pa je cilj mnogih ekonomij . Višja je gospodarska rast, več je zaposlenih prebivalcev, ki ustvarjajo produkt.Brezposelnost torej predstavlja neizkoriščene razpoložljive vire, ki zmanjšujejo potencialni produkt in dohodek, povečujejo razlike med ljudmi in slabšajo kvaliteto življenja. Pokazatelj razvitosti neke države je torej tudi brezposelnost in odnos države do tega problema. Dejavniki, ki vplivajo na brezposelnost in obratno so lahko politični, ekonomski,socialni, sociološki, psihološki in drugi. Brezposelnost kot politični dejavnik je pogost faktor v predvolilnih bojih.Ekonomski in socialni vidik se odraža v obliki državnih podpor oz. zaščite pred revščino.Včasih je to dodatni razlog za večanje brezposelnosti, saj se brezposelni zanašajo na to zaščito, po drugi strani pa pomenijo dodatno breme za celo družbo. Sociološki in psihološki vidik predstavlja probleme povezane z izgubo socialnih stikov v okolju in problemi povezanimi z ponovnim vključevanjem v okolje. Zavedati se moramo, da brezposelnosti ne moremo odpraviti, lahko pa se z njo spopademo in jo z različnimi ukrepi aktivne politike zmanjšamo. Dolgoročno nizka brezposelnost vpliva na blaginjo in zadovoljstvo naroda in večjo konkurenčnost posamezne države. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen: Brezposelnost je pereči problem, o katerem pogosto beremo, poslušamo, razpravljamo, lahko pa se z njim neposredno srečujemo kot iskalci dela, v vlogi delodajalcev ali v vlogi institucij, ki igrajo posredniško vlogo med enimi in drugimi. Vsi udeleženci se srečujejo na trgu dela.Na osnovi teoretičnih spoznanj in lastnih spoznanj sem poskušala analizirati trg dela v Sloveniji in skušala dobiti boljši vpogled v probleme, ki nas spremljajo kot posameznike in kot družbo na prehodu iz socialističnega planskega sistema v tržni sistem. Želim tudi prikazati nove priložnosti in omejitve zaposlovanja z pridružitvijo Slovenije Evropski uniji. Cilji: • Predstaviti osnovna izhodišča za delovanje trga delovne sile v Sloveniji

7

• Predstaviti delovanje trga in njegove udeležence • Na podlagi teoretičnih ugotovitev podati smernice in predloge Trditve:

Trg delovne sile ali trg dela naj bi predstavljal sodelovanje med socialnimi partnerji oz. usklajenost trga z socialno blaginjo.

Delodajalci sorazmerno mlade ljudi obravnavajo kot stare. 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Diplomsko delo temelji na predpostavkah in omejitvah: • Z makroekonomskega vidika sem obravnavala brezposelnost v Slovenskem prostoru kot

sestavni del ekonomske politike v obdobju 1992 - 2005 • Z mikroekonomskega vidika pa je bila moja pozornost usmerjena na posamezne ustanove

in podrobnejši prikaz njihovega delovanja zlasti v zadnjih štirih letih, tj. od leta 2000 do leta 2004

1.4 Uporabljene raziskovalne metode Pričujoče diplomsko delo je dinamična analiza, v kateri je bila uporabljena kombinacija deskriptivnega in analitičnega pristopa. V okviru deskriptivnega pristopa sem z metodo kompilacije opisala osnovne pojme v okviru delovanja trga dela. Konkretni problem, tj. delovanje institucij v slovenskem prostoru pa sem preučevala z metodo deskripcije. V okviru analitičnega pristopa je bil uporabljen deduktivni način sklepanja (logično sklepanje na temelju splošnih zaznav oziroma teorij). Pri pisanju diplomskega dela sem uporabila domačo literaturo z obravnavanega področja. Najpomembnejši viri informacij za empirično analizo so bili: strokovna literatura, internetni viri. Na koncu sem na osnovi ugotovljenega stanja podala lastne predloge za izboljšanje stanja.

8

1 AKTUALNI PROBLEMI BREZPOSELNOSTI 1.1 Razlogi za nastanek brezposelnosti Trg dela pri nas je bil še pred dobrim desetletjem precej drugačen, kot je danes. Brezposelnost do leta 1987 je bila nizka, brezposelnih je bilo manj kot 15.000. Ta brezposelnost je bila bolj posledica izobrazbene, poklicne in regionalne neusklajenosti med ponudbo in povpraševanjem, brezposelnost v Sloveniji danes pa ima pretežno strukturni značaj, čeprav je brezposelnost do neke mere tudi posledica premajhnega povpraševanja. Določeni razlogi za povečanje brezposelnosti izvirajo iz zgodovinske dediščine in prehodom v obdobje tranzicijskega prestrukturiranja iz socialno planskega v tržni sistem . Podjetništvo je po izgubi jugoslovanskega trga v devetdesetih letih preživljalo zelo težke čase. Tistim, ki so čez noč izgubili tudi do 80% trgov, država ni pomagala. Njihovo usodo je prepustila bankam, ki so posojale denar le za izjemno visoke obresti. Prisotna je bila diskriminacija izvoznikov in dvigovanje plač, kar je spravljalo zlasti delovno intenzivne dejavnosti v velike težave – mnogo podjetij je propadlo, število nezaposlenih se je povečalo. (Stanič 2001,29-62) V tranzicijskih državah oz. v državah na prehodu predstavljajo vedo večji problem na trgu dela naraščajoča strukturna brezposelnost kot posledica velikih izobrazbenih, poklicnih in regionalnih neskladij, slaba prehodnost oziroma mobilnost delovne sile, velik obseg brezposelnih v skupinah, kot so mladi brez ustrezne izobrazbe in starejši od 50 let, previsok priliv nekvalificiranega aktivnega prebivalstva iz šolskega sistema, kot posledica izpada iz sistema poklicnega in srednje-tehničnega izobraževanja. Eden od razlogov za povečano brezposelnost izhaja iz tega, da so se prej skrite oblike brezposelnosti razkrile in se pokazale kot odkrita oblika brezposelnosti. Drugi dejavniki, ki so vplivali in še vplivajo na brezposelnost so: • Deindustrializacija v Evropi, ki posledično kroji razvoj gospodarskih panog v tranzicijskih

državah, katerih glavni namen je prilagajanje trgu . V državah EU se je zmanjšala zaposlenost v kmetijskem in industrijskem sektorju, posledično se bo gospodarstvo prestrukturiralo tudi v državah na prehodu, kar bo imelo za posledico povečanje brezposelnosti, če ne bo ustrezne aktivne politike zaposlovanja in izobraževanja. V Sloveniji so močno prizadete zlasti podravska regija, Prekmurje in celjska regija. V okvirju teh regij so najbolj prizadeta mestna okolja z velikim deležem industrijskih dejavnosti.

• Privatizacija je v državah, kjer je prevladovalo majhno število velikih državnih podjetij, ki so se privatizirala, povzročila velike presežke delovne sile. Razlogi so v prepočasnem prestrukturiranju delovne sile in prepočasnem razvoju privatnega sektorja

• Globalizacija – zaradi relativno visokih stroškov delovne sile in nespodbudnega gospodarskega okolja, podjetja prenašajo kapital v države z nižjimi stroški delovne sile in spodbudnim gospodarskim okoljem, kar povečuje odpuščanje delavcev in veča brezposelnost.

• Zniževanje inflacije povzroča povečanje stopnje brezposelnosti. Pri fiksnih tečajih zniževanje inflacije ob povečevanju domačih stroškov prisili podjetja v stečajne postopke in odpuščanje delavcev.

9

• Sindikati, ki bi morali bolj upravičeno tehtati med svojo zahtevo po zviševanju plač in

zaposlenostjo. Bolje bi bilo, ko bi se vlada in sindikati sporazumeli, kako bistveno znižati inflacijo, šele potem, kako naj plače realno rastejo.

• Močna prisotnost vlade na trgu dela z zakonodajo o minimalnih zajamčenih plačah zaustavlja prilagajanje trga dela. Širokogrudne socialne podpore zmanjšujejo prizadevanja brezposelnih za iskanje zaposlitve. Davki na plače povečujejo stroške dela podjetjem, ki zaradi tega nerada zaposlujejo.

• Možnost predčasnega upokojevanja (starejši delavci so se množično predčasno upokojevali in rajši izkoristili boljšo socialno zaščito kot pa službo),

• Neustrezne institucije, ki bi poskrbele za odpiranje novih delovnih mest na račun dela na daljavo in drugih alternativnih oblik. (Arh 2004, 87-98)

2.2 Gibanje zaposlenosti S stopnjo zaposlenosti merimo ekonomsko izkoriščenost delovno aktivnega prebivalstva1. To stopnjo določa po eni strani velikost ponudbe, po drugi strani pa velikost povpraševanja na trgu dela. Velikost ponudbe je v prvi vrsti odvisna od stopnje vključenosti mladine v redno šolanje , od sistema upokojevanja pri starejših kategorijah prebivalstva ter od splošnih običajev glede zaposlovanja žensk. Vsi trije dejavniki v bistvu zmanjšujejo razpoložljivi kontingent delovno sposobnega prebivalstva. Velikost povpraševanja na trgu dela pa določajo zaposlitvene možnosti, ki so odvisne predvsem od stopnje gospodarske razvitosti, od obsega investicij in od razmerja med ceno dela in ceno kapitala. Stopnja zaposlenosti vključuje tudi neformalno zaposlene osebe, kajti izračunana je iz anketnih podatkov. Tega je največ pri mladih in pri upokojencih. To pomeni, da stopnja dejanske zaposlenosti ponavadi višja od stopnje formalne zaposlenosti prebivalstva. Tudi zato je v Sloveniji ta stopnja relativno visoka in od sredine 90 let naprej tudi relativno stabilna. Pri moških se giblje okoli 69 odstotkov, pri ženskah pa okoli 60 odstotkov delavno sposobnih oseb, to je oseb v starosti od 15 do 64 let istega spola.

1 K delovno aktivnemu prebivalstvu sodijo: - zaposlene osebe, ki so v delovnem razmerju: pri podjetju, družbi, zavodu, drugi organizaciji; pri podružnicah tujih podjetij; izvoljeni ali imenovani nosilci javne ali družbene funkcije; matere z otrokom, ki delajo po posebnih predpisih; lastniki podjetij, ki jih osebno vodijo in niso zavarovani iz drugega naslova; od 1. 1. 1999 udeleženci javnih del; k zaposlenim osebam ne štejemo oseb, ki delajo v teh podjetjih, družbah in organizacijah po pogodbi o delu ali po avtorski pogodbi, in državljanov Republike Slovenije s stalno zaposlitvijo v slovenskih predstavništvih, gradbiščih ipd. v tujini; - zaposlene osebe, ki so v delovnem razmerju: pri osebah, ki opravljajo gospodarsko ali pridobitno dejavnost; pri osebah, ki opravljajo poklicno dejavnost kot edini ali glavni poklic; pri fizičnih osebah, ki uporabljajo dopolnilno delo drugih ljudi; - samozaposlene osebe, ki opravljajo gospodarsko ali pridobitno dejavnost (samostojni podjetniki posamezniki) in osebe, ki opravljajo poklicno dejavnost kot edini ali glavni poklic (npr. samostojni raziskovalci). (online4,2004)

10

Primerjava z Evropsko Unijo v letu 2000

• z vidika stopnje zaposlenosti po spolih Slovenija Evropska Unija stopnja zaposlenosti moških 68,6 73,4 stopnja zaposlenosti žensk 60,2 53,8 povprečna stopnja zaposlenosti 64,6 63,1 Med evropskimi državami po stopnji zaposlenosti Slovenijo bolj ali manj močno presegajo Švica, Danska, Avstrija, Finska, Nemčija, pa tudi Portugalska, Irska in Češka (zlasti pri zaposlenosti moških). Nižje kot v Sloveniji pa je stopnja zaposlenosti v Italiji, Grčiji in na Madžarskem, medtem ko je v Franciji skoraj povsem enaka.

• z vidika stopnje zaposlenosti po sektorjih Slovenija Evropska Unija Kmetijstvo 6,4 2,7 Industrija in gradbeništvo 24,4 18,5 Storitve 33,2 42,7 Nacionalni program razvoja trga dela in zaposlovanja do leta 2006 obravnava razvoj in rast zaposlenosti kot enega izmed strateških ciljev . V prvi vrsti bo rast odvisna od naše sposobnosti pospeševanja gospodarske rasti in od uspešnosti vključevanja v EU, predvsem z vidika nadaljnje rasti našega izvoza ter z vidika konkurence. (Štefe 2003,6)

V letu 2004 se je obseg delovno aktivnega prebivalstva povečeval, v primerjavi z letom 2003 se je v povprečju povečal za 0,6 % in je štel 782.206 oseb. Več je bilo tako zaposlenih (za 0,5 %) kot samozaposlenih oseb (za 1,9 %); med posameznimi kategorijami delovno aktivnega prebivalstva se je zmanjševalo le število zaposlenih pri samozaposlenih osebah (-0,8 %) in število samostojnih podjetnikov posameznikov (-0,6 %).

Število delovno aktivnih se je še vedno najhitreje povečevalo v dejavnosti poslovanje z nepremičninami, najem in poslovne storitve, kjer je bil porast glede na predhodno leto 4,3 %, v tej dejavnosti pa so v povprečju leta 2004 delale že 57.304 osebe. Ta dejavnost se je tako po obsegu približala dejavnosti gradbeništva, kjer je bilo delovno aktivnih 57.877 oseb, za 0,8 % več kot leto poprej. Dejavnosti, v kateri se uvršča največ delovno aktivnih, ostajata trgovina, popravila motornih vozil in izdelkov široke potrošnje (v povprečju leta 2004 100.773 delovno aktivnih, kar je 0,2 % več kot v letu 2003), in predelovalne dejavnosti z 232.437 delovno aktivnimi ali 0,9 % manj kot v letu 2003.

Predelovalne dejavnosti beležijo upad že več let; od leta 2002 se je število delovno aktivnih na tem področju dejavnosti v povprečju zmanjšalo za 2,5 % ali za 5.975 oseb, in sicer zlasti zaradi upada zaposlenosti v proizvodnji tekstilij, usnjenih oblačil, tekstilnih in krznenih izdelkov, kjer je bilo leta 2004 v primerjavi z letom 2002 4.355 ali 14,8 % manj zaposlenih, le še 25.052.

11

Sledita proizvodnja usnja, obutve in usnjenih izdelkov, razen oblačil z 10,6 % zmanjšanjem ali za 767 oseb od leta 2002 ter proizvodnja hrane, pijač, krmil in tobaka s 3,0 % ali 864 manj delovno aktivnimi. Zaposlenost se je zmanjševala tudi v obdelavi in predelavi lesa, v proizvodnji vlaknin, papirja, v proizvodnji koksa, naftnih derivatov, jedrskega goriva, v proizvodnji drugih nekovinskih mineralnih izdelkov, v proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov, v proizvodnji električne in optične opreme in v proizvodnji pohištva.

Število delovno aktivnih se je znotraj predelovalnih dejavnosti povečalo v proizvodnji kemikalij, kemičnih izdelkov, umetnih vlaken, v proizvodnji izdelkov iz gume in plastičnih mas, v proizvodnji strojev in naprav in v proizvodnji plovil in vozil.

2.2.3. Gibanje brezposelnosti

Registrirana brezposelnost se je v letu 2003 in v letu 2004 zmanjševala, v letu 2004 celo nekoliko bolj kot leto poprej. Ob koncu leta 2004 je bilo brezposelnih 90.728 oseb, kar je 5,5 % manj kot ob koncu leta 2003, ko je bilo brezposelnih 95.993 oseb, 3,6 % manj kot ob koncu leta 2002. V povprečju je bilo v letu 2004 mesečno na Zavodu prijavljenih 92.826 brezposelnih oseb, kar je 5,0 % manj kot v letu 2003. V letu 2004 je bilo v povprečju manj brezposelnih kot v letu 2003 v enajstih območnih službah(OS) Zavoda, njihovo število je poraslo samo v OS Nova Gorica (za 8,1 %). Brezposelnost se je v povprečju najbolj zmanjšala v OS Ptuj (-17,5 %), bolj kot v celotni Sloveniji (-5,0 %) pa se je znižala še v OS Celje, Kranj, Maribor in Sevnica.

Upadanje brezposelnosti je bilo v letu 2004 ob številčno skoraj nespremenjenem dotoku novih brezposelnih oseb pogojeno predvsem z večjim odlivom, še zlasti se je povečal odliv v zaposlitve. Na novo se je v letu 2004 prijavilo 95.565 brezposelnih oseb ali 1,4 % več kot v letu 2003. Število novo prijavljenih iskalcev prve zaposlitve se je v letu 2004 povečalo za 2,2 %, brezposelnih zaradi prenehanja zaposlitve za določen čas za 2,6 % in prijavljenih iz ostalih razlogov (sporazumno prenehanje delovnega razmerja ipd.) za 3,2 %. Prijav trajno presežnih delavcev oz. brezposelnih zaradi stečajev je bilo glede na leto 2003 manj za 5,4 %, kar gre pripisati tudi dejstvu, da se je v letu 2003 prijavilo precej več presežnih delavcev kot v letih od

12

1999 do 2002. Skupno se je v letu 2004 prijavilo 13.659 presežnih delavcev in stečajnikov, leta 2003 pa jih je bilo v prilivu kar 14.443.

Odliv iz brezposelnosti je leta 2004 štel 100.830 oseb ali 3,0 % več kot leto poprej. Vključenih v zaposlitve je bilo 54.257, kar predstavlja 7,4 % povečanje, od tega v redne zaposlitve 49.968 ali 5,9 % več. Odjavljenih iz razlogov, ki ne pomenijo zaposlitve (upokojitve, redno šolanje, lastna volja, nezglašanje, odklonitve zaposlitev ipd.), je bilo 44.305 ali 11,8 % več, v evidenco po drugih zakonih pa je bilo prenesenih 2.268 ali 70,6 % oseb manj.

Struktura brezposelnosti se je v primerjavi z letom 2003 izboljšala tako, da se je na 44,5 % znižal delež dolgotrajno brezposelnih in na 41,0 % delež brezposelnih brez strokovne izobrazbe ter na 26,6 % delež starih do 26 let, medtem ko se je delež žensk, predvsem kot posledica priliva trajno presežnih delavcev iz dejavnosti, kjer so v pretežni meri zastopane ženske, zvišal na 52,7 %, delež starih nad 50 let pa zvišal na 20,9 %.2

Stopnja registrirane brezposelnosti3 je bila leta 2004 v povprečju 10,6 %, decembra 10,4 %, stopnja anketne brezposelnosti pa je v tretjem četrtletju leta 2004 znašala 6,0 %. (online1,2005).

2 Ob koncu decembra 2004 je bilo na zavodu za zaposlovanje prijavljenih 90.728 brezposelnih oseb. V uradnih evidencah brezposelnih manjka 14.306 brezposelnih delovnih invalidov II. In III. Kategorije, manjka tudi velika skupina ljudi – iskalcev zaposlitve, ki so bili na zavodu prijavljeni najmanj dve leti in se v tem času niso uspeli zaposliti ker zanje ni bilo ustrezne zaposlitve.(Štrovs 2005a,17-19) 3 Stopnja brezposelnosti je odstotni delež brezposelnih oseb v aktivnem prebivalstvu. Izračunana je po dveh metodologijah. Ena je anketna brezposelnost (ILO) in druga registrirana brezposelnost. Registrirana brezposelnost – osebe, ki so prijavljene na Zavodu RS za zaposlovanje in ki ustrezajo vsem merilom brezposelnosti, določenimi s strani zavoda za zaposlovanje. Pri registrirani brezposelnosti lahko ugotavljamo strukturne značilnosti: delež dolgotrajno brezposelnih, delež oseb brez strokovne usposobljenosti, delež iskalcev prve zaposlitve,delež brezposelnih oseb, starih do 26 let, delež presežnih delavcev iz stečajev, delež žensk, delež starih med 40 let in 50 let, delež starih nad 50 let. Anketna brezposelnost – osebe, ki so po mednarodno primerljivih kriterijih (ILO) brezposelne. Merjena jo s pomočjo Ankete o delovni sili.(online4,2004)

13

2004

Priliv

- iskalci prve zaposlitve 25.988

- stečajniki 2.682

- presežki 10.977

- iztek zaposlitve za določen čas 33.063

- ostali razlogi 22.855

PRILIV SKUPAJ 95.565

Odliv

- vključeni v redne zaposlitve 49.968

- vključeni v javna dela 4.289

- upokojitve 4.337

- prehod v evidence po drugih zakonih 2.268

- 53. b člen (program 10.000) 4.504

- redno izobraževanje 2.746

- ostala neaktivnost (CSD, porodniška) 4.717

- lastna volja 4.898

- nezglašanje 12.699

- odklonitev zaposlitve, APZ,… 6.473

- ostali razlogi (preselitve, ostalo) 3.931

ODLIV SKUPAJ 100.830

Stanje brezposelnosti konec leta 90.728

14

2.4 Zaposlovanje mladih na trgu dela

Do devetdesetih let so v strukturi registriranih zaposlenih v Sloveniji mladi vedno predstavljali največji del. V tem času so prevladovale zaposlitve za nedoločen čas, zaradi katerih je bila fluktuacija zaposlenih majhna in je bilo najtežje najti prvo zaposlitev. Po drugi strani je bila brezposelnost mladih kratkotrajna. Po pridobitvi prve zaposlitve so jo obdržali dalj časa in niso pogosto prehajali med različnimi statusi na trgu dela. V začetku devetdesetih so se razmere na trgu dela močno poslabšale. Brezposelnost je skokovito naraščala vse do leta 1993, po tem letu pa je vse do leta 1998 stagnirala.Od konca devetdesetih let se število brezposelnih postopoma zmanjšuje. Istočasno se skupina mladih brez zaposlitve sprva zmanjšuje (leta 1998 je bil delež te starostne skupine med brezposelnimi 26,3%, leta 2000 je dosegel najnižjo vrednost 23,4%), nato pa prične naraščati ( leta 2003 je ta delež znašal 26,1%). Podoben je trend gibanja iskalcev prve zaposlitve; konec devetdesetih let se je njihov delež med brezposelnimi zmanjševal, z 18,1 % v letu 1998 na 17,9% leta 2000, nato pa prične naraščati in leta 2003 doseže 23,2%.(Štrovs 2005b,20-21)

Ob koncu leta 2004 je bilo v Sloveniji registriranih 24.156 brezposelnih oseb mlajših od 26 let. V primerjavi z letom 2003 se je število mladih zmanjšalo za 1.714 ali 6,6 %, vendar pa ostaja delež mladih med vsemi brezposelnimi še vedno visok in sicer 26,2 %. Izobrazbena struktura je naslednja: brez poklicne izobrazbe je 35 % brezposelnih mladih, poklicno izobrazbo ima 23 % mladih, srednje splošno in tehnično izobraževanje je dokončalo 38 % mladih in 4 % mladih ima dokončano višješolsko, visokošolsko ter univerzitetno izobrazbo. Povprečna doba brezposelnosti je bila pri mladih 8 mesecev v letu 2004 in se je v primerjavi z letom prej znižala za en mesec. Najdaljša čakalna doba je pri mladih brez izobrazbe 12 mesecev, najnižja pa pri mladih z univerzitetno izobrazbo pa 5 mesecev.(ibid.,online1)

2.5 Aktivna politika zaposlovanja Aktivno politiko zaposlovanja lahko opredelimo kot vrsto ukrepov, s katerimi skušajo države zmanjšati obseg brezposelnosti, izboljšati kvaliteto delovne sile ter tako zagotoviti učinkovitejše delovanje gospodarskih subjektov. Celosten pristop k problemu zmanjševanja brezposelnosti in spodbujanju zaposlovanja v Sloveniji predstavljajo:

1. Nacionalni program razvoja trga dela do leta 2006 2. Politika zaposlovanja in programi za njeno uresničevanje 3. Nacionalni akcijski program zaposlovanja za leto 2004

Novi pristop ne temelji zgolj na tradicionalnih aktivnih programih zaposlovanja, temveč politiko zaposlovanja postavlja kot splet ukrepov na področju poslovanja in zaposlovanja, fiskalnih spodbud, ukrepov za pospeševanje podjetništva, ukrepov za povečanje usposobljenosti brezposelnih in zaposlenih, vključno s povečevanjem formalne izobrazbene ravni delovne sile in ukrepov, ki zagotavljajo različnim družbenim skupinam enakopravnost pri dostopu do dela.

15

Ob tem politika zaposlovanja predpostavlja aktivno in usklajeno sodelovanje gospodarskih resorjev, šolskega in finančnega resorja ter resorjev za področje znanosti in tehnologije. Glede na evropski model predpostavljata tudi oba dokumenta, strategija in akcijski program, več ravensko aktivno socialno partnerstvo, ki se odraža v skupnem načrtovanju, izvajanju in financiranju programov in ukrepov.

Usmeritve politike zaposlovanja sledijo evropskemu modelu skupne evropske politike zaposlovanja, štiri-stebrni politiki in usmeritvam EU, hkrati pa upoštevajo stanje na trgu dela v Sloveniji.

Rast zaposlenosti in razreševanje problema brezposelnosti bo zagotovljena ob stabilni ekonomski rasti, ki bo temeljila na:

- povečanju obsega investiranja v tehnološki razvoj, ki je nujen za zmanjšanje razvojnega zaostajanja Slovenije za povprečjem EU, - povečanem vlaganju v človeški kapital oziroma razvoj kadrovskih virov (večjem investiranju v znanje (know-how) in inovacije), - pospeševanju razvoja malih in srednjih podjetij, - vzpostavitvi ugodnega okolja za domače in tuje investicije, - pospeševanju razvoja storitvenega sektorja, predvsem zagotavljanju razvoja poslovnih storitev, povezanih z informacijskimi in komunikacijskimi storitvami, - razvoju novih pristopov na področju financiranja razvojnih investicij, - pospeševanju lokalnih zaposlitvenih iniciativ in socialnega sektorja, - pospeševanju podjetniške prenove podeželja, - učinkovitem soočenju s problemom staranja prebivalstva. V ta namen so bili sprejeti naslednji strateški cilji razvoja trga dela in zaposlovanja v Sloveniji za obdobje 2000-2006: 1. dvig izobrazbene ravni delovne sile 2. zmanjšanje frikcijske brezposelnosti in zmanjševanje strukturnih neskladij, ki bi se kazalo v zmanjšanju deleža dolgotrajno brezposelnih (na približno 40 %) in deleža brezposelnih brez temeljne poklicne izobrazbe (na približno 25 %), 3. zagotovitev vključenosti v aktivne programe za vse brezposelne, ki v 6 mesecih po nastopu brezposelnosti niso našli nove zaposlitve, 4. zmanjševanje regijskih neskladij na trgu dela, 5. rast zaposlenosti, ki bo v povprečju v obdobju 2000-2006 presegala 1 % letno, ob pospešeni gospodarski rasti, kar bo omogočilo zmanjšanje stopnje brezposelnosti na okoli 6 % po mednarodni metodologiji oziroma registrirano stopnjo na okoli 9 % do leta 2006, 6. zmanjševanje obsega dela in zaposlovanja na črno.

Osnova zastavljenih ciljev je Novela zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Ur. l. RS, št. 69/98), ki je stopila v veljavo 24. oktobra 1998 in uveljavila načelo, da imajo aktivni ukrepi politike zaposlovanja prednost pred pasivnimi ukrepi. Uresničitev tovrstnega pristopa pa je povezana s potrebo, da se ponovno postopno poveča obseg sredstev za aktivno politiko zaposlovanja do leta 2006, in sicer na približno 1,2% bruto domačega proizvoda. Sprememba zakona tudi natančneje določa pogoje, pod katerimi lahko posameznik pridobi status brezposelne osebe. Poleg tega vzpodbujamo brezposelne osebe k aktivnejšemu iskanju in vključevanju v novo zaposlitev, kar sodi med prizadevanja za preprečevanje pasivizacije brezposelnih oseb in njihovo postopno drsenje v zanko dolgotrajne

16

brezposelnosti in revščine. Posameznik se mora namreč zavedati, da lahko z nepretrganim učenjem in usposabljanjem ter skrbjo za lastni poklicni razvoj sam bistveno prispeva k povečanju svoje socialne varnosti. Vključitev v program aktivne politike zaposlovanja, ki ga predvideva zaposlitveni načrt, sodi po novem med pravice brezposelne osebe. (online6,2004)

17

3 TRG DELOVNE SILE

Trg delovne sile ali trg dela naj bi predstavljal sodelovanje med socialnimi partnerji oz. usklajenost trga z socialno blaginjo.

Ključno vlogo na trgu dela oz. delovne sile imajo službe za zaposlovanje:

• Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje • Privatne agencije za zaposlovanje

3.1 Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ)

Zavod izvaja svoje aktivnosti na podlagi Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, Strategije zaposlovanja za leta 2000 – 2006, Nacionalnega akcijskega programa in poslovnega načrta za tekoče leto.

Njegove glavne aktivnosti so :

1. Posredovanje zaposlitev in vodenje evidenc novo prijavljenih oseb, vodenje evidenc odjavljenih brezposelnih oseb (zaradi zaposlitve, zaradi neizpolnjevanja obveznosti, izhajajočih iz zaposlitvenega načrta, na željo brezposelne osebe, zaradi upokojitve, zaradi vključitve v šolanje), izdajanje delovnih dovoljenj za zaposlitve tujcev (tako na prošnjo delodajalca in osebnih delovnih dovoljenj).

2. Zavarovanja za primer brezposelnosti (denarna nadomestila, denarne pomoči).

3. Izvajanje nadzora nad brezposelnimi osebami (ugotavljanje izpolnjevanja obveznosti brezposelnih oseb), opravljanje nadzorov nad pravnimi osebami (ugotavljanje izpolnjevanja obveznosti iz pogodb, ki jih Zavod sklepa s pravnimi osebami v zvezi z izvajanjem dejavnosti zaposlovanja).

4. Izvajanje programov aktivne politike zaposlovanja kot so:

• programi izobraževanja in usposabljanja - programi pomoči pri načrtovanju poklicne poti in iskanju zaposlitve - klubi za iskanje zaposlitve - programi osebnega razvoja - programi za pridobitev javno veljavne izobrazbe

• spodbujanje samozaposlovanja - enodnevni informativni seminarji - tridnevni uvodno informativni seminarji - različne oblike svetovanja

• usposabljanje in zaposlovanje invalidov

18

- programi poklicne rehabilitacije

• javna dela • povračilo prispevkov delodajalcem

5. Poklicno svetovanje in štipendiranje

Osnovni namen Centrov za informiranje in poklicno svetovanje(CIPS) je zagotavljanje informacij o možnostih izobraževanja in usposabljanja, o poklicih, trgu dela in delodajalcih, skratka vse informacije, ki jih posameznik potrebuje pri iskanju in načrtovanju svoje poklicne kariere. V CIPS-u se izvajajo tudi individualna svetovanja pri načrtovanju poklicne poti, predavanja o poklicih, pogovori z delodajalci, krajše delavnice…

Vodenje postopkov pri dodeljevanju republiških in Zoisovih štipendij. Osnovna republiška štipendija (zviša se lahko do 18 % zajamčene plače glede na dohodek na člana družine) znaša za dijake 14 % zajamčene plače, za študente 21 % zajamčene plače.Štipendiji so dodani tudi dodatki za prevoz, za bivanje izven kraja, za težjo funkcionalno prizadetost.

Zoisove štipendije znašajo za dijake 36% zajamčene plače, za študente 47% zajamčene plače, dodatki pa so enaki kot pri republiških štipendijah navaja M.Š., v članku Uresničili večino zastavljenih ciljev v reviji Delo in kadri leto 2002, št.1:14-16 .

3.1.1 Socialna varnost brezposelnih

Položaj brezposelnih oseb se spreminja s potekom časa brezposelnosti. Če so to kratka obdobja v času iskanja nove zaposlitve, je življenjski standard ohranjen - govorimo o naravni brezposelnosti, kratkotrajna brezposelnost je v Sloveniji definirana kot brezposelnost do dveh let in dolgotrajna brezposelnost je tista, ki je daljša od dveh let.

Sistemi socialnega zavarovanja so se razvili iz poizkusov združenj delavcev organizirati začasno zaščito svojih članov ob morebitni izgubi zaposlitve in s tem varovanje pred revščino. Običajno se zahtevajo določeni prejšnji prispevki, dajatve pa so sorazmerne prejšnjim zahtevkom. Odnos do socialne varnosti se spreminja glede na prepričanja o vzrokih za nastanek brezposelnosti. V sedemdesetih letih je vladalo prepričanje, da je vzrok za brezposelnost v začasnem neskladju med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela in začasnih obdobjih majhnega povpraševanja . V osemdesetih naj bi bila brezposelnost posledica strukturnih sprememb kot posledica sektorske porazdelitve. Povzročale naj bi jo tehnološke in organizacijske spremembe, globalizacija poslovanja kar je vodilo do zmanjšanja zaposlitev v tedaj tradicionalnih delih ekonomije in zaposlitev v novih sektorjih.

Ugodna višina in trajanje dajatev za primer brezposelnosti sta bili občuteni ne več kot zaščita delavcev pred daljšim obdobjem brez dohodka, temveč kot glavni razlog brezposelnosti, predvsem dolgotrajne. Zato je bil sistem zavarovanja za primer brezposelnosti skrčen. V Sloveniji je brezposelna oseba, če izpolnjuje pogoje do denarnih dajatev. Denarno nadomestilo je zagotovljeno na državni ravni in je vezano na prejšnje dohodke.(Strban 2000,1645-1664)

19

3.1.2 Denarno nadomestilo med brezposelnostjo in izvajanje nadzora

Denarno nadomestilo med brezposelnostjo lahko pridobi brezposelna oseba, ki ji pogodba o zaposlitvi ni prenehala po njeni krivdi ali volji (npr. če je prenehala pogodba o zaposlitvi za določen čas, iz poslovnih razlogov, zaradi stečaja, prisilne poravnave, likvidacije,…) in izpolnjuje tudi druge z zakonom določene pogoje. Le-te Zavod preveri v upravnem postopku na podlagi vloženega zahtevka in zahtevanih priloženih listin.

Denarno nadomestilo lahko pridobi oseba, če:

• je bila pred nastankom brezposelnosti zavarovana za primer brezposelnosti, • za ni na voljo ustrezne zaposlitve, • je bila oseba v delovnem razmerju pred prenehanjem delovnega razmerja vsaj 12 mesecev v zadnjih 18 mesecih

• se oseba prijavi pri Zavodu v roku 30 dni po prenehanju delovnega razmerja. Rok za vložitev zahtevka za priznanje pravice do denarnega nadomestila je 30 dni od prenehanja delovnega razmerja. Če se vložili zahtevek po tem roku, se skupna dolžina prejemanja pravice skrajša za čas prekoračitve roka. Po preteku 60 dni od prenehanja delovnega razmerja se pravice do denarnega nadomestila ne more več uveljavljati.

Rok ne velja v primeru bolezni, starševskega dopusta, vojaške dolžnosti ter izvajanja nalog oziroma usposabljanja za zaščito in reševanje, prestajanja pripora oziroma zaporne kazni ali vzgojnega ali varstvenega ukrepa do 6 mesecev.

Po prenehanju navedenih razlogov se je potrebno v roku 8 dni prijaviti Zavodu in vložiti zahtevek. V primeru, da to ni storjeno v 30 dneh, pravica do denarnega nadomestila ne more uveljavljati.

Za prve tri mesece je višina denarnega nadomestila 70% in za naslednje mesece 60% povprečne mesečne plače, ki jo oseba prejema v 12 mesecih pred nastankom brezposelnosti.

Izplačano denarno nadomestilo ne more biti nižje od 100% zajamčene plače po zakonu, zmanjšane za davke in prispevke, ki se obračunavajo od zajamčene plače in ne višje od trikratnika tako določenega najnižjega denarnega nadomestila.

V času prejemanja denarnega nadomestila je oseba zavarovana za obvezna zavarovanja - pokojninsko in invalidsko, zdravstveno zavarovanje, za starševsko varstvo in za primer brezposelnosti. Prispevke plačuje Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje..

Trajanje upravičenosti do denarnega nadomestila je odvisno od tega, koliko časa je bila oseba zavarovana za primer brezposelnosti in sicer:

• 3 mesece za zavarovanje od 1 do 5 let, • 6 mesecev za zavarovanje od 5 do 15 let, • 9 mesecev za zavarovanje od 15 do 25 let, • 12 mesecev za zavarovanje nad 25 let, • 18 mesecev za zavarovance, starejše od 50 let in za zavarovanje nad 25 let,

20

• 24 mesecev za zavarovance, starejše od 55 let in za zavarovanje nad 25 let. Pravica do denarnega nadomestila miruje v času:

• služenja vojaškega roka ali opravljanja nadomestne civilne službe, • pripora in prestajanja zaporne kazni ali vzgojnega ali varstvenega ukrepa do 6 mesecev,

• sklenitve delovnega razmerja za polni delovni čas in določen čas, krajši od 12 mesecev,

• vključitve v program izobraževanja za brezposelne osebe (šolanje), • prejemanja starševskega nadomestila, • nezmožnosti za delo iz zdravstvenih razlogov v času prejemanja nadomestila iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja,

• vključitve v program javnih del, • ko ne prebiva v Republiki Sloveniji (razen, če mednarodni akt ne določa drugače). Pravica do denarnega nadomestila preneha, če oseba neupravičeno odkloni ustrezno zaposlitev, ustrezno začasno ali občasno plačano delo, neplačano začasno delo v primerih višje sile, vključitev v program aktivne politike zaposlovanja oz. če krši sprejete obveznosti iz programa, če dela ali je zaposlena na črno, če pridobiva dodatne dohodke brez vednosti Zavoda ter v drugih primerih, določenih z zakonom.

Denarno nadomestilo se za dobo dveh mesecev zniža za:

• 50%, če oseba odkloni primerno zaposlitev, • 30%, če oseba odkloni primerno začasno ali občasno plačano delo, humanitarno ali drugo podobno neplačano primerno delo.

Pravico do denarnega nadomestila oz. pomoči lahko brezposelna oseba ohrani, če:

• je na razpolago za zaposlitev, • ni na voljo ustrezne zaposlitve, • po preteku polovice časa, v katerem je upravičena do denarnega prejemka, ni na voljo primerne zaposlitve,

• aktivno išče zaposlitev, • ni na voljo ustreznega programa aktivne politike zaposlovanja, • prebiva v Republiki Sloveniji (razen če mednarodni akt ne določa drugače). Pravica do denarnega nadomestila oz. pomoči (poleg razlogov za prenehanje, kot so npr. sklenitev delovnega razmerja, izpolnitev pogojev za upokojitev ipd.) preneha, če brezposelna oseba:

• odkloni ustrezno zaposlitev ali s svojim ravnanjem povzroči odklonitev zaposlitve s strani delodajalca ali odkloni ustrezno začasno ali občasno plačano delo,

• brez upravičenih razlogov odkloni neplačano začasno delo v primerih višje sile,

21

• brez upravičenih razlogov odkloni vključitev v program aktivne politike zaposlovanja, • ne išče aktivno zaposlitve, • ni na razpolago, • krši obveznosti ob vključitvi v program aktivne politike zaposlovanja, • kot samozaposlena oseba ali (so)lastnik gospodarske družbe dosega dobiček iz dejavnosti in druge obdavčljive dohodke, ki dosegajo najmanj višino zajamčenega nadomestila plače,

• dela ali je zaposlena na črno, Vse spremembe, ki vplivajo na pridobitev ali izgubo pravic je potrebno sporočati Zavodu za zaposlovanje, najkasneje v roku 15 dni od nastanka spremembe, v nasprotnem primeru ima zavod pravico zahtevati vrnitev sredstev.

zgibanka “Obveznosti prejemnikov denarnega nadomestila oziroma pomoči«

3.1.3 Pomoč mladim pri iskanju zaposlitve

Način obravnave mladih brezposelnih temelji v Sloveniji na individualnem pristopu prepoznavanja posameznikovih potreb. Svetovalni proces se prične že s samo prijavo v evidenco brezposelnih oseb. Takrat se prične informiranje o možnostih, pravicah, kot tudi obveznostih, ki jih status brezposelne osebe prinaša. Istočasno prejme brezposelni vabilo k svojemu osebnemu svetovalcu. V prvem svetovalnem razgovoru poskuša svetovalec pridobiti o brezposelni osebi čimveč informacij o znanjih, izkušnjah, sposobnostih, interesih, ambicijah, njegovih lastnostih/značilnostih in prepoznati morebitne ovire.

Ovire, ki so značilne za to populacijo, so predvsem povezane z neizdelanimi življenjskimi cilji in posledično neizdelanimi zaposlitvenimi cilji. Vzroki so v slabem samopoznavanju (poklicni interesi, motivi, vrednote) in v slabem poznavanju trga dela (stanje ne trgu delovne sile, značilnosti poklicev, veščine iskanja zaposlitve). Zaradi vsega naštetega in pa dejstva, da v Sloveniji starši relativno dolgo prevzemajo skrb za otroke, mladi kažejo nizko raven motiviranosti za iskanje zaposlitve ali vključitev v izobraževanje. Poudariti je potrebno, da imajo take težave vsi, pa naj gre za mlade brez izobrazbe ali tiste, ki imajo izobrazbo. Za mlade pomeni prehod, ki je povezan z iskanjem zaposlitve novo področje, na katerem se le redki dobro znajdejo, saj med šolanjem s tega področja ne pridobijo niti znanj niti veščin.

Na svetovalnem razgovoru se izdela zaposlitveni načrt. Ta načrt je dogovor med svetovalcem in brezposelno osebo o nadaljnjih korakih oz. aktivnostih, ki vodijo k rešitvi problema. Zaposlitveni načrt se dograjuje skladno z obravnavo.

Potrebe mladih, ki stopajo v svetovalni proces so zelo različne in zahtevajo različna znanja in pristope v svetovanju. Zaradi zgoraj navedenih ovir, se prav mladi praviloma vključujejo v specialistično obravnavo pri poklicnih svetovalcih. Poglobljeno svetovanje na področju načrtovanja poklicne poti, prepoznavanje vrednot in stališč, ugotavljanja notranjih ovir posameznika in sprejemanje odločitev, je tista pomoč, ki jo ta populacija potrebuje za uspešno reševanje problema brezposelnosti. Mladi zaradi svoje neizkušenosti potrebujejo veliko informacij o poklicih, trgu dela, o izobraževanju in usposabljanju. Zato se individualno svetovanje kombinira z samostojnim iskanjem informacij, najprej na Centrih za informiranje in poklicno svetovanje (CIPS), nato pa tudi pri drugih institucijah. V CIPSih, ki so sestavni del Zavoda, dobijo posamezniki številne informacije o poklicih, izobraževanju, trgu delovne sile,

22

preverijo lahko svoje poklicne interese. Informacije, ki jih posameznik sam pridobiva, so zelo velikega pomena tudi z vidika njegove lastne aktivnosti in samoiniciativnosti.

Pri obravnavi tistih mladih, ki imajo zdravstvene težave oz. ovire pri zaposlovanju pa zagotavljamo rehabilitacijsko svetovanje, ki ga opravljajo rehabilitacijski svetovalci ter zdravniki svetovalci.

Individualno svetovanje v okviru Zavoda nadgrajujemo tudi z različnimi oblikami skupinskega svetovanja. Svetovalci Zavoda izvajajo skupinske oblike svetovanja v obliki učnih delavnic in podobnih oblik skupinske obravnave na področju ugotavljanja poklicnih ciljev:

• ugotavljanja notranjih ovir posameznika za uspešno reševanje problemov • učenja veščin iskanja zaposlitve • informiranja in poklicnega svetovanja • informiranja o zaposlitvenih možnostih v lokalnih okoljih v sodelovanju z delodajalci • informiranja o možnostih izobraževanja • spremljanju napredovanja posameznika. Kombiniranje individualnih in skupinskih oblik svetovanja ter spodbujanja k samostojnemu iskanju informacij, pripomore k večji učinkovitosti Zavoda, za posameznika pa pomeni intenzivnejšo podporo in večjo lastno odgovornost pri iskanju rešitev in uresničevanju ciljev.

Mladi so ena od prednostnih skupin, katerim so namenjeni programi aktivne politike zaposlovanja. Predhodno opisana celovita obravnava zagotavlja uspešno iskanje zaposlitve oz. smiselno vključevanje v programe aktivne politike zaposlovanja, s ciljem pripeljati posameznika do zaposlitve.

Programi, v katere se mladi brez poklicne izobrazbe najpogosteje vključujejo so naslednji:

• programi za pridobitev formalne izobrazbe (Program izobraževanja brezposelnih oseb-Program 10.000, vključevanje v vse programe od osnovne šole za odrasle do univerzitetnega izobraževanja; v okviru tega programa je mladim zagotovljena tudi učna pomoč);

• program spoznavanja poklicev (predavanja in ogledi delovnih mest)-Drugače o poklicih;

• Programi za iskanje zaposlitve (Klub za iskanje zaposlitve); • Delovni preizkus in usposabljanje na delovnih mestih; • Projektno učenje za mlade; • ICTEM poglobljeno svetovanje in zastopanje; • Subvencije za zaposlitve mladih. Mladi z izobrazbo (od poklicne do univerzitetne) ter definiranimi poklicnimi cilji pa se najpogosteje vključujejo v programe:

o Programi za iskanje zaposlitve (Klub za iskanje zaposlitve);

o Programi za pridobitev različnih funkcionalnih znanj;

23

o Subvencije za iskalce prve zaposlitve (v regijah z nadpovprečno stopnjo brezposelnosti);

o Delovni preizkus in usposabljanje na delovnem mestu;

o Subvencije za zaposlitve mladih;

o Oprostitev plačila davka na izplačane plače ob zaposlitvi brezposelne osebe z dokončano visoko stopnjo izobrazbe.

Svetovalci Zavoda izvajajo v sodelovanju s šolami in študentskimi organizacijami tudi delavnice veščin iskanja zaposlitve z imenom Mala šola zaposlovanja za študente in dijake.

Zavod RS za zaposlovanje podeljuje republiške štipendije dijakom in študentom. Te štipendije so namenjene tistim, ki prihajajo iz socialno manj spodbudnega okolja. Poleg tega pa podeljuje tudi štipendije za nadarjene dijake in študente - Zoisove štipendije. Na tem področju vodi tudi borzo Zoisovih štipendistov, kjer se na internetu srečujejo delodajalci in štipendisti in se dogovarjajo za sodelovanje in zaposlovanje.(ibid.,online1)

3.1.4 Javna dela

Javna dela so lokalni ali državni zaposlitveni programi, ki so namenjeni vzpodbujanju razvoja novih delovnih mest in ohranitvi ali razvoju delovnih sposobnosti brezposelne osebe (Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, Ur. l. št. 5/91, 12/92, 71/93 in 69/98).

Javna dela se lahko organizirajo zaradi izvajanja socialno-varstvenih, izobraževalnih, kulturnih, naravovarstvenih, komunalnih in drugih programov.

Brezposelnim osebam javna dela omogočajo:

• da se ponovno vključijo v svet dela, • da ohranijo ali razvijejo delovne navade in sposobnosti za ponovno zaposlitev, • da pridobijo nova znanja in veščine, ki jim povečujejo konkurenčnost na trgu dela, • da odkrijejo nove zaposlitvene možnosti in priložnosti ali zmožnosti za samozaposlitev,

• večjo socialno varnost. V lokalnih skupnostih javna dela:

• vzpodbujajo hitrejši socialnoekonomski razvoj, • omogočajo opravljanje nepridobitnih del in storitev, ki jih ni mogoče izvajati kot redno dejavnost,

• vzpodbujajo partnerstvo za skupno razreševanje problematike zaposlovanja, • omogočajo uvajanje novih dejavnosti, • vzpodbujajo nastanek novih delovnih mest, • prispevajo k dvigu kakovosti življenja občanov. Izvajalskim organizacijam javna dela:

• ponujajo priložnost za hitrejši razvoj,

24

• odkrivajo nove tržne priložnosti, • omogočajo spoznavanje in razvoj kadrov za kasnejšo zaposlitev.

V javna dela se lahko vključujejo naslednje brezposelne osebe:

• dolgotrajno brezposelne osebe nad 1 leto prijavljene na zavodu, • brezposelne osebe starejše od 50 let, • mladi do 26 let, ki so na zavodu prijavljeni več kot 6 mesecev in • težje zaposljive brezposelne osebe v skladu s pravilnikom aktivne politike zaposlovanja (Ur. l. 64/01).

Na območjih z višjo stopnjo brezposelnosti od povprečne v RS (sklep MDDSZ Ur. l. 67/01) se bodo lahko v javna dela vključevale tudi druge brezposelne osebe.

Pravice in dolžnosti brezposelne osebe, ki se vključi v javno delo:

Brezposelna oseba, ki se vključi v javno delo

• postane spet aktivna, • spozna nove ljudi, pridobi nove informacije, • pridobi novo znanje in nove izkušnje, • pridobi možnost organizirane pomoči pri iskanju zaposlitve. Oseba, ki je vključena v javna dela ima naslednje pravice

• vključitev v javno delo je v skladu z zaposlitvenim načrtom brezposelne osebe. Praviloma je delovni čas krajši od polnega - do 30 ur tedensko in do štiri dni v tednu

• plača je v skladu z delom, ki ga opravlja oseba vključena v javna dela, • povrnjene ima prevozne stroške in stroške prehrane, • minimalni letni dopust, • zagotovljena je varnost pri delu, • možnost vključitve v programe usposabljanja oziroma izobraževanja, • če je oseba pred vključitvijo prejemala denarno nadomestilo ali denarno pomoč, ta pravica v času vključitve v javno delo miruje. Po prenehanju vključitve v javno delo se lahko v roku osmih dni uveljavlja pravica do denarnega nadomestila ali denarne pomoči za preostali čas.

in obveznosti

• z zavodom ima oseba sklenjeno pogodbo o vključitvi v javno delo, • z izvajalcem javnih del sklenjeno posebno pogodbo o zaposlitvi, • redno mora izpolnjevati delovne obveznosti v javnem delu in dosegati pričakovane delovne rezultate,

• aktivno mora iskati redno zaposlitev,

25

• udeležiti se mora različnih delavnic za aktivno iskanje zaposlitve • če se po izteku pogodbe o vključitvi v javno delo oseba ne zaposli, se na Zavodu ponovno vključi v sistem posredovanja zaposlitev.

Plačo za čas vključenosti v javno delo določa Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo oziroma negospodarstvo in sicer v višini izhodiščne plače tarifnega razreda za delo, ki ga oseba vključena v javna dela opravlja. Izplačuje jo izvajalec javnih del.

V javno delo je lahko brezposelna oseba vključena največ eno leto. Vključitev se lahko izjemoma tudi podaljša, če je to v skladu z zaposlitvenim načrtom.

Možnost za daljšo vključitev v javno delo imajo predvsem ženske starejše od 50 let, moški starejši od 55 let ter invalidi.

Pri javnih delih sodelujejo:

1. Zavod RS za zaposlovanje, ki

• izvede izbor programov javnih del , • napoti brezposelne osebe v javno delo, • zagotavlja sredstva za del stroškov izhodiščnih plač za udeležence programov javnih del, pokriva stroške programov pospeševanja poklicnega in osebnostnega razvoja, stroške prevoza na delo in stroške prehrane, povrnitev stroškov zdravniškega pregleda ter sredstva za organizacijo javnih del za udeležence programov javnih del,

• spremlja in nadzira izvajanje javnih del. 2. Naročnik javnih del

Za lokalne programe javnih del so naročniki javnih del praviloma lokalne skupnosti, za programe nacionalnega pomena pa so praviloma naročniki pristojna ministrstva.

Naročnik zagotavlja, da za izvajanje programa javnega dela obstaja javni interes.

Zagotavlja tudi sredstva za pokrivanje razlike do izhodiščnih plač in stroškov za nagrajevanje uspešnosti brezposelnih oseb in materialnih stroškov (vključno s stroški prostorov in potrebne opreme) ter dodatkov za posebne obremenitve pri delu, če le-teh ne zagotavlja izvajalec.

3. Izvajalec javnih del

Izvajalci so delodajalci ali druge organizacije, ki z javnimi deli ne izvajajo dejavnosti, katerih cilj je pridobivanje dobička oziroma s katerimi bi na trgu povzročile nelojalno konkurenco. Izvajalec

• z udeležencem javnih del sklene posebno pogodbo o zaposlitvi, • zagotavlja, da se program javnega dela izvaja v skladu s potrjeno vsebino, • zagotavlja strokovno vodenje programa in mentorstvo udeležencem, • zagotavlja izvajanje programa v skladu s predpisi o varnosti in zdravju pri delu, • vodi dnevno evidenco o prisotnosti udeležencev, obračuna in izplača plače udeležencem,

• udeležencem zagotavlja, da se vključujejo v programe usposabljanja in izobraževanja ter da aktivno iščejo zaposlitev.

26

Medsebojno sodelovanje in obveznosti dogovorijo vsi partnerji s pogodbo o izvajanju javnih del. (online3, 2004)

3.2 Zaposlitvene agencije

Privatne agencije, ki delujejo na področju zaposlovanja lahko glede na vrsto dela in storitev, ki jih opravljajo razdelimo na več skupin.

1. Agencije , ki se ukvarjajo s splošnim ali specializiranim posredovanjem zaposlitve. Te agencije podobno kot javni zavodi iščejo ustrezne kandidate, ki jih posredujejo v zaposlitev zainteresiranim delodajalcem. V to skupino uvrščamo tudi tiste agencije, ki so specializirane za posredovanje posameznih visoko usposobljenih strokovnjakov, menedžerjev ali določenih profilov s področja športa kulture in umetnosti.

2. Agencije za posredovanje delovne sile. V skladu z nacionalno zakonodajo iščejo delavce, ki jih potem zaposlijo s pogodbo pri sebi in jih nato posredujejo za opravljanje začasnih in občasnih del drugim delodajalcem. Gre za dejavnost, ki se zaradi sprememb na trgu dela zelo hitro razvija in predstavlja področje delovanja največ privatnih agencij.

3. Agencije specializirane za prezaposlovanje presežnih delavcev. Te so sposobne ponuditi cel paket storitev in uslug, ki zagotavljajo učinkovito prezaposlitev presežnih delavcev od enega delodajalca k drugemu.

Večina evropskih držav je s prejemom ustrezne zakonodaje in drugimi ukrepi omogočila razvoj privatnih agencij, vendar analize kažejo, da Javni zavodi še vedno sprejemajo največ iskalcev zaposlitve in so še vedno prevladujoča oblika posredovanja.

Pred letom 1991 v Sloveniji nismo imeli pravne podlage za delovanje privatnih agencij za posredovanje dela in zaposlitve. Zakonska osnova je bila dana s sprejetjem Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti in z Novelo zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti ob koncu leta 1998.

Ministrstvo, pristojno za delo, ki je podeljevalo koncesije, do koncesionarjev ni imelo finančnih obveznosti. Koncesionarji so finančna sredstva pridobivali od podjetij in ustanov, ki so jim posredovale delavce ali pa na osnovi pogodb o sodelovanju v različnih projektih in programih javnega zavoda za zaposlovanje. Pooblastilo za izvajanje posredovanja se je lahko izdajalo za določen ali nedoločen čas, pod pogojem da so prosilci izpolnjevali vse s pravilnikom predpisane pogoje.

Zakon določa, da lahko privatne agencije na podlagi posebne koncesijske pogodbe oziroma po prijavi in izboru na ustreznem javnem razpisu opravljajo naslednje storitve: posredovanja zaposlitve, posredovanja dela, posredovanja in zagotavljanja delovne sile, izdelavo zaposlitvenega načrta za brezposelne ter izvajanje ukrepov APZ (aktivne politike zaposlovanja) za osebe, ki se vodijo v evidencah ZRSZ. (Dominkuš 2000,7-8)

V letu 2002 so se pojavile nove oblike sodelovanja med iskalci zaposlitve in agencijami za zaposlovanje, kjer na organiziran in usmerjevalen način vključujejo zaposlene in brezposelne osebe, ki predvsem želijo biti aktivni iskalci zaposlitve in tako najti novo ali drugo zaposlitev. Govorimo o sistemu ICIZ (informativni center iskalcev zaposlitve), ki ga je

27

razvila in je njegov nosilec Azor – Agencija za osebni razvoj, v sodelovanju z ostalimi izvajalci Banke kadrov, MADE d.o.o., Ikos – Marta Pintar in drugimi.

Cilji ICIZ so v tem, da omogočajo članom, kot iskalcem zaposlitve, da najdejo takšno delovno mesto, ki je v skladu z njihovim zaposlitvenim interesom, izboljšajo veščine, tehnike in metode doseganja zaposlitve, izboljšajo svoje delovne zmožnosti, dosegajo svoj nadaljnji karierni razvoj. Vključitev v Banko kadrov je prostovoljna, vključitev v ICIZ pa pomeni določene obveznosti za iskalca zaposlitve, obveznosti za delodajalca , obveznost agencije, navaja L.R. v članku ICIZ-Informativni center iskalcev zaposlitve v reviji Delo in Kadri leto 2002,št. 5,str. 14.

Ker se tudi v Sloveniji že srečujemo z valom odpuščanja ( špediterji, tisti ki so poslovno povezani z delovanjem meje, racionalizacija večjih podjetij, bank) se bo vedno več podjetij odločalo za sodelovanje s kadrovskimi agencijami. Ameriške raziskave kažejo, da je odpustitev zaposlenega eno najtežjih opravil v karieri menedžerjev. Težav je največ zato, ker podjetja v svojih notranjih pravilih večinoma nimajo jasno opisanih postopkov za odpuščanje presežnih delavcev, zato te naloge pogosto prelagajo na kadrovske agencije, ki so specializirane za to in lahko pomagajo podjetjem tudi pri iskanju nove zaposlitve za delavce. S tem podjetja ohranjajo notranji in zunanji ugled, produktivnost zaposlenega ostaja enaka do njegovega odhoda, delo je manj stresno za menedžerje, ki morajo odpustiti zaposlene, produktivnost drugih zaposlenih ostaja enaka, manj je sodnih postopkov.(Pinterič 2004,47)

1.1.1 Posredovanje delavcev v Sloveniji

V Sloveniji povprašujejo po posredovanih delavcih predvsem v proizvodnji, nekaj je administrativnih služb, medtem ko podjetja najemajo strokovnjake le, če imajo začasne projekte. Za posredovane delavce v proizvodnji je največ zanimanja v avtomobilski industriji, kjer so nihanja količine dela zelo velika. Prav tako jih veliko najemajo v elektro- predelovalni, kemijski in gumarski industriji, nekaj pa tudi v farmaciji in bančništvu. Najpogosteje si želijo posredovanih delavcev mala podjetja. Za posredovane delavce morajo delodajalci ne glede na velikost in panogo zagotoviti enake delovne pogoje in razmere kot za vse druge delavce - enako plačo, enake dodatke, regres, dopust…

Za posojanje delavcev se v Sloveniji odločajo tudi večja, uspešna podjetja, zlasti tista, kjer je navzoč tuj kapital, ki tovrstno prakso že pozna. Za takšna podjetja je značilno natančno načrtovanje in vrednotenje stroškov dela po posameznih stroškovnih mestih in stroškovnih nosilcih. Njihova vodstva in kadrovske službe večinoma usmerjajo svojo pozornost in delovne potenciale v strateška kadrovska vprašanja, kratkoročno in razvojno manj pomembne kadrovske potrebe pa prepuščajo agencijam za zaposlovanje.

Med glavnimi vzroki, da se podjetje pri nas odloči za posredovane delavce, je povečan obseg dela. Med delodajalci še vedno prevladuje miselnost, da se za delovne naloge, ki bi trajale manj od treh mesecev, ne splača zaposlovati novih ljudi. Zato si pomagajo z agencijami.. Delavce lahko najamejo tudi samo za nekaj dni ali ur, če jim tako ustreza.

Za takšno obliko dela – delo preko zaposlitvenih agencij se odločajo različne skupine ljudi:

28

• Približno deset odstotkov je takšnih, ki jim je to idealna zaposlitev. Ne potrebujejo varne službe, velikokrat so ti ljudje že finančno preskrbljeni, delajo občasno, saj želijo tako ostati dejavni na trgu.

• Druga skupina ljudi, ki se odloča za delo prek agencije, so tisti, ki še ne vedo natančno, kaj bi v življenju radi počeli. Zaposlijo se pri agenciji in pogosto menjavajo službe, okušajo in preizkušajo različna delovna okolja. Njihova delovna izkušnja tako ni omadeževana, saj se delodajalci prej ali slej vprašajo, kaj je narobe s človekom ki neprestano menja službe.

• V tretjo skupino pa lahko prištejemo tiste, ki si takšen način izberejo kot pot do redne in stalne zaposlitve pri enem delodajalcu. Približno polovica delavcev se zaposli pri tistem delodajalcu , kjer so delali kot posredovani. Posredovane delavce lahko delodajalec vidi, oceni, kako hitro se prilagajajo delovnim nalogam in potrebam in kako dobri so. In ko bodo delodajalci imeli resno zaposlitveno potrebo, bodo najprej izbrali delavce, ki jih že poznajo in ki so se v preteklosti izkazali.

Število ljudi, ki v Sloveniji delajo preko zaposlitvenih agencij se vsako leto povečuje za 20 do 30 odstotkov, sčasoma naj bi tako delalo eden ali dva odstotka vse delovne sile pri nas.(Volk 2005b, 16)

3.3 Ponudba in povpraševanje po delovni sili

Na trgu delovne sile pomeni ponudba delavce, ki iščejo delodajalce in torej ponujajo svoja znanja, veščine, izkušnje in voljo za delo. Povpraševanje pa pomeni delodajalce, ki povprašujejo po delavcih z določenim poklicem, izkušnjami, znanji. Načrtovanje in realizacija poklicne poti je proces, ki poteka skozi celo življenje in je tesno povezan s celotnim življenjem posameznika. Pri tem so posamezniku na voljo različne oblike pomoči, ki jih pri nas imenujemo poklicna orientacija. Sem sodijo različni načini informiranja o izobraževanju in poklicih, individualno poklicno svetovanje itn. V zadnjih letih postaja poklicna orientacija v razvitih državah zelo pomembna dejavnost. V preteklosti so ljudje pogosto opravljali eno in isto delo vse življenje. Podatki iz razvitih držav pa kažejo, da ljudje spremenijo področje svojega dela ali celo poklic po šestkrat v delovno aktivnem obdobju. In tudi če ostanejo dolgo na enem delovnem mestu, se morajo zanj veliko izobraževati. Za to je kriv hiter razmah tehnologije, ki je povzročil pravo revolucijo v svetu poklicev. Grafiki-stavci so v preteklosti opravljali težko, zahtevno in zdravju škodljivo delo. Danes poteka delo s pomočjo računalnika, za tako delo pa so potrebna popolnoma druga znanja kot nekoč. Tako je z večino poklicev. Nekateri so že skoraj popolnoma izumrli, na primer kovači, nastajajo pa novi. V letih, ko v Sloveniji nismo poznali visoke stopnje brezposelnosti, je bila poklicna orientacija bolj usmerjena v izbiro najbolj primernega poklica. Vsak naj bi si izbral poklic, ki bi mu čim bolj ustrezal in pri katerem bi izrabil vse svoje potenciale. Zato se je veliko delalo s šolsko mladino, zlasti pri prehodih iz osnovne v srednjo šolo ter iz srednje šole na univerzo.

V preteklosti je bilo laže najti zaposlitev. Do druge polovice osemdesetih let je za Slovenijo veljala polna zaposlenost. Delovnih mest je bilo dovolj, da so se lahko zaposlili vsi, ki so to želeli. Zato nismo izgubljali časa z učenjem veščin iskanja zaposlitve, saj ni bilo potrebno. Danes je drugače. Zaradi večjega števila brezposelnih je zanimanje za posamezno delovno mesto veliko večje. Delodajalci dobijo sto, tudi dvesto prijav…(Bolles 1999,286-323)

29

Podobne trende pri zaposlovanju nakazujejo tudi podatki o tekočem povpraševanju delodajalcev po delavcih (v letu 2004 so delodajalci skupno prijavili 169.199 potreb po delavcih ali 16,5 % več kot leta 2003). Na osnovi teh podatkov ugotavljamo zlasti, da se povečujejo potrebe storitvenega sektorja, kjer po hitri rasti najbolj izstopajo dejavnost finančnega posredništva, dejavnost poslovanje z nepremičninami, najem, poslovne storitve, dejavnost javna uprava, obramba, socialno zavarovanje, in gostinstvo. Povečujejo se tudi potrebe nekmetijskega sektorja, k povečanju potreb tega sektorja pa največ prispeva rast povpraševanja v gradbeništvu, zaradi obsežnosti področja pa tudi predelovalne dejavnosti (zlasti zaradi večjega povpraševanja delodajalcev iz proizvodnje izdelkov iz gume in plastičnih mas, proizvodnje drugih nekovinskih mineralnih izdelkov, proizvodnje kovin in kovinskih izdelkov ter proizvodnje vozil in plovil).

Na tekoče povpraševanje delodajalcev po delavcih vsekakor vpliva struktura dela v Sloveniji, kar pomeni, da se v povpraševanju delodajalcev po delavcih v majhnem obsegu pojavljajo poklici za delovna mesta na področju tistih dejavnosti, ki v Sloveniji niso prevladujoča (npr. ribištvo, pomorski promet ipd.), zmanjšujejo pa se tudi potrebe delodajalcev s tistih področij dejavnosti, katerih aktivnost se zmanjšuje, npr. rudarstva, proizvodnje tekstilnih izdelkov, proizvodnje obutve in usnjenih izdelkov, iz dejavnosti obdelave in predelave lesa. Tako so se zmanjšale potrebe po izdelovalcih oblačil in obutve ter usnjarske galanterije, obdelovalcih lesa ipd. V brezposelnosti ostajajo tudi nezadostno usposobljeni delavci, ki imajo poleg neustrezne izobrazbe pogosto tudi druge zaposlitvene ovire.

Iskani so pomožni delavci za dela v gradbeništvu in kmetijstvu, obdelovalci kovin (ključavničarji, varilci ipd.), elektrikarji (elektromonterji, elektrikarji energetiki ipd.), gradbeniki (zidarji, tesarji, gradbeni inženirji), poklici s področja gostinstva (natakarji, kuharji), vozniki, zlasti za mednarodni transport. Veliko potreb, hkrati pa tudi veliko brezposelnih s tako izobrazbo, je tudi po prodajalcih, strojnih tehnikih in ekonomskih tehnikih, primanjkuje pa strokovnjakov tehnične smeri (npr. inženirjev in dipl. inženirjev strojništva, računalništva, informatike), poleg tega so potrebe precejšnje tudi po farmacevtih, dipl. medicinskih sestrah, dr. medicine oz. zdravnikih, pravnikih, ekonomistih in profesorjih razrednega pouka, naravoslovnih predmetov in tujih jezikov.

Nasploh tudi velja, da dajejo delodajalci prednost pri zaposlovanju tistim kandidatom, ki poleg izobrazbenega pogoja ustrezneje izpolnjujejo še druge pogoje za zaposlitev, ki jih v potrebah po delavcih pogosto tudi izpostavljajo: delovne izkušnje, znanje jezikov, znanje računalniških orodij, vozniški izpit, določene osebnostne lastnosti (npr. komunikativnost, sposobnost dela v skupini vodenje ipd.).

Mladi brezposelni imajo za delodajalce neke skupne pozitivne lastnosti, kot so: fleksibilnost, prilagodljivost, učljivost, vodljivost, sveže šolsko znanje itd. Obenem jim delodajalci pripisujejo tudi slabosti, kot so pomanjkanje uporabnih znanj, pomanjkanje delovnih navad, nemotiviranost za delo in učenje, nižja stopnja odgovornosti ipd. Dejstvo je, da so mladi zelo ranljiva skupina, ki je potrebno obvarovati pred socialno izključenostjo, zato jim politika zaposlovanja posveča posebno skrb. (ibid.,online1)

Iz povedanega lahko sklepamo, da je brezposelnost ugodna za delodajalce in da jo tudi izkoriščajo. Delodajalci pritiskajo na plače in delavce zaposlujejo pod slabšimi pogoji.Še pred kakim letom so na zavodu za zaposlovanje opažali, da so manj v varne oblike zaposlovanja rezervirane predvsem za manj usposobljen kader.Zdaj pa je opaziti, da najbolj naraščajo potrebe po delavcih za določen čas ravno pri strokovnjakih (učiteljih, ekonomistih, pravnikih…). V letu 2002 je bilo kar 63% vseh potreb po strokovnjakih izraženih za določen čas, med vsemi na novo zaposlenimi pa kar 88 odstotkov. Odgovor lahko iščemo

30

• v zakonodaji, ki je preveč omejevalna pri odpuščanju. Če pa delodajalci ne morejo odpustiti delavcev, jih tudi teže zaposlujejo za nedoločen čas,

• kar 40 odstotkov podjetij zaposluje delavce za nadurno delo, • podoben odstotek delodajalcev zaposluje delavce pogodbeno, • čedalje več je zaposlovanja prek študentskega servisa, kar lahko sklepamo po tem, da

se je število študentskih servisov podvojilo • ponudbe za delo na daljavo • zaposlitve za polovičen delovni čas oz. skrajšan delovni čas (Zaposlitev s skrajšanim

delovnim časom je tista zaposlitev, ki po številu ur pomembno odstopa (navzdol) od normalnega števila ur za določeno zaposlitev)

Drugače pa je pri kadrih, po katerih povpraševanje zelo povečuje. Gre za strojne, elektrotehniške, gradbene inženirje in podobno. Teh je na trgu občutno premalo. Če podjetja pač nimajo ustreznih kadrov, jih bodo pač morala dobiti. Na voljo imajo več možnosti: • uvoz iz drugih držav, • dobro plačevanje zaposlenih • zaposlovanje za nedoločen čas • nagrajevanje zaposlenih • štipendiranje • sodelovanje s fakultetami

(Nidorfer in Pfunder 2003,20) 1.1.1 Pogodbeno delo Pogodbeno delo lahko imenujemo tudi začasno delo ali delo za določen čas in zajema različne oblike netipičnih delovnih razmerij. Med pogodbeno delo lahko štejemo svetovalce ali svobodnjake, sezonske delavce, delavce s pogodbo za določen čas, projektne delavce, delavce prek agencij za zaposlovanje, delavce prek javnih del…Začasno delo se pogosto povezuje s slabo plačanimi nizko kvalificiranimi deli. Študije v 80. letih so pokazale, da so večino teh del opravljali ljudje z nižjo izobrazbo – pisarniška dela, prodaja in gostinstvo, obenem pa tudi, da je začasno delo precej razširjeno med bolj strokovnimi poklici, na primer učitelji in medicinskimi sestrami. Analitiki napovedujejo, da se bo še širilo v strokovnih, menedžerskih, znanstvenih in tehničnih poklicih, čedalje manj pa ga bo v proizvodnji in storitvenih službah. Najhitreje rastoča oblika začasnega dela je agencijsko delo, ki se pojavlja v vseh poklicih , še posebno pa v fizičnih in storitvenih. Glede na sektorje je največ začasnega dela v izobraževanju, zdravstvu in socialnem delu. (Stankovič 2005a,16) V Evropski uniji je kar polovica začasnih delavcev mlajša od 30 let, med začasnimi delavci je 54 odstotkov žensk in 58 odstotkov moških mlajših od 30 let, kar je v obeh primerih 2,5-krat več, kot jih je v tej starostni skupini med rednimi delavci. Relativno število začasnih delavcev v vseh starostnih skupinah narašča že od leta 1990, najbolj pa med populacijo mlajšo od 30 let. Delež začasnih delavcev se med državami EU izredno razlikuje. Največ jih ima Španija, kar tretjina zaposlenih, najmanj je te oblike zaposlovanja na Irskem in Luksemburgu. Te razlike so odraz narave delovnih pogodb v različnih državah in moči delovne zakonodaje, ki v določenih državah delodajalce spodbujajo, da delavce raje zaposlujejo za določen čas. (Stankovič, 2005b,16)

31

V zadnjem času je tudi v Sloveniji opaziti naraščanje pogodbenega dela. V praksi je zlasti aktualno: • delo za določen čas • samozaposlovanje • zaposlitev s skrajšanim delovnim časom od polnega Z vidika podjetij, ki uporabljajo pogodbeno delo naj bi ta oblika pripomogla k večji kompatitivnosti in učinkovitosti, s tem naj bi se omogočala večja prožnost in hitrejše prilagajanje tržnim spremembam, kar je še posebno pomembno v dejavnostih, ki so izpostavljene večjim cikličnim spremembam. Pogodbeno delo naj bi pripomoglo k zniževanju stroškov dela in zmanjševanju problemov v zvezi z odpuščanjem odvečnih delavcev. Med negativne učinke pogodbenega dela štejemo manjšo pripadnost delavcev podjetju, kar naj bi negativno vplivalo na kakovost in storilnost dela in delovno disciplino. Tudi z delavčevega vidika ima lahko pogodbeno delo pozitivne in negativne posledice. Včasih je za posamezne osebe sprejem pogodbenega dela lahko edina možnost zaslužka, včasih omogoča pogodbeno delo večjo samostojnost, pogodbeno delo je lahko prvi korak pri kasnejši pridobitvi redne zaposlitve, kratkoročno so zaslužki pri pogodbenem delu relativno večji (če so npr. dajatve – davki in prispevki manjše). Pogodbenim delavcem se pogosto ne zagotavljajo pravice, ki gredo delavcem v delovnem razmerju npr. letni dopust, nadomestilo za čas različnih odsotnosti, varstvo v zvezi z prenehanjem delovnega razmerja, niso vključeni v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovanje za brezposelnost in podobno. Kljub nižjim obveznim dajatvam so plačila pogodbenih del pogosto tudi nižja od tistih, ki jih za podobno delo prejmejo delavci v delovnem razmerju. Zanje ne veljajo določila o minimalni plači, o kolektivnih pogodbah.(Kresal 1999, 64-93) 1.1.2 Zaposlovanje s skrajšanim delovnim časom Delo s skrajšanim delovnim časom v Sloveniji ni posebej razvito saj se ta odstotek giblje le okrog 6 odstotkov in je med najnižjimi v EU, med iskalci zaposlitve pa tudi ni posebej zaželeno. Ta oblika zaposlitve je uporabljena predvsem kot prehod v upokojitev za starejše delavce ter kot oblika zaposlovanja invalidov. (Kanjuo- Mrčela in drugi 2004,230-257) Zaposlovanje s skrajšanim delovnim časom ni v EU nobena redkost. Med državami v EU je za nami edino Grčija. Na Nizozemskem naj bi bilo po nekaterih podatkih s skrajšanim delovnim časom zaposlenih kar 41 odstotkov od vseh zaposlenih. Pri ženskah na Nizozemskem pa se ta odstotek povzpne celo na 70 odstotkov. Veliko zaposlitev krajšim delovnim časom je tudi na Švedskem, Danskem in v Belgiji (okoli 25 odstotkov), nekoliko manj pa v Veliki Britaniji. Veliko ljudi v tej vrsti zaposlitve vidi izhod predvsem tedaj, ko tehta možnosti usklajevanja med delovnimi (poklicnimi) in družinskimi obveznostmi. Štefe 2002,6-7. Določena stopnja fleksibilnosti slovenskega trga delovne sile s tega vidika sicer obstaja, vendar kaže le na šibek trend naraščanja (približno 2 % v enem desetletju). Slovenija sodi med države s tradicionalno strukturo trga delovne sile, ki se spreminja zelo počasi. Tako prevladujejo kulturni vzorci, kjer je prevladujoča zaposlitev za nedoločen čas s polnim

32

delovnim časom. To velja tudi za ženske, ki v drugih evropskih državah predstavljajo večino zaposlenih s skrajšanim delovnim časom.Po drugi strani pa tudi socialna politika s svojimi ukrepi ne spodbuja te oblike zaposlovanja(ibid.,230-257) . V zvezi s tem se postavlja vprašanje, kako je s kvaliteto zaposlitve, če jo primerjamo z zaposlitvami s polnim delovnim časom. Teoretično sicer ni videti pravih razlogov za manjšo produktivnost zaposlenih s skrajšanim delovnim časom – ob enakih ostalih pogojih – dejansko pa prihaja do tega.

1. Izobrazba teh delavcev je v povprečju nižja, opravljajo drugačna dela, tako z vidika poklicev kot z vidika sektorjev.

2. Produktivnost tako zaposlenih trpi tudi zaradi pogostejšega menjavanja zaposlitve v primerjavi z zaposlenim s polnim delovnim časom. Zaposlitev s skrajšanim delovnim časom je pogosto tudi zgolj izhod v času brezposelnosti, lahko pa predstavlja tudi začetek poklicne kariere.

3. Povprečni zaslužek na uro zaposlenih s skrajšanim delovnim časom je nižji od zaslužka polno zaposlenih. Zaslužki delno zaposlenih se gibljejo razponu od 55 do 90 odstotkov v primerjavi s polno zaposlenimi, odvisno od države.

4. Zaposleni s krajšim delovnim časom imajo nasploh tudi krajši delovni staž, kot zaposleni s polnim delovnim časom

5. Zaposleni s krajšim delovnim časom imajo manjše možnosti usposabljanja kot polno zaposleni (ibid.,6-7).

1.1.3 Samozaposleni Samozaposlenih je v Sloveniji relativno veliko (11,1 % v letu 2001). Po tem deležu je Slovenija blizu povprečju EU (14,8%)in je v skupini razvitejših držav: Nemčija 10,2 %, Nizozemska 13,8 %, Velika Britanija 11,7%, Finska 11,1 %, najvišje stopnje so v Grčiji 43,3%, Italiji 25,8% in Portugalski 28,5%. Samozaposlovanje ima dvojen pomen. Po eni strani kot izhod iz stanja brezposelnosti in kot način oblikovanja prostih delovnih mest kot ukrep aktivne politike zaposlovanja, po drugi strani pa je to značilnost družb z manj razvitimi trgi dela – torej tistih družb, ki nimajo razvitega storitvenega sektorja, v katerem bi se lahko razvile zaposlitve s skrajšanim delovnim časom, ki ponujajo trajnejšo zaposlitev. Problem, ki pri tem nastaja je, da bi nadaljnje spodbujanje samozaposlovanja kratkoročno vplivalo na zmanjševanje brezposelnosti, dolgoročno pa bi spremenilo strukturo delovne sile in morda omejilo razvoj drugih oblik zaposlovanja. (ibid., 230-257) 1.1.4 Delo na daljavo in druge alternativne oblike Delo na daljavo kot nova oblika zaposlitvenega razmerja se je razvila z namenom, da bi bila dosežena večja prilagodljivost v zvezi z trajanjem, časom in krajem zaposlitve.(Novak 2001,101-118) Delo na daljavo – tele-work odpira nove razsežnosti v zaposlovanju, ki presegajo vidik geografske odmaknjenosti od trgov in pomenijo priložnost ustvarjanja novih delovnih mest z bistveno manjšimi vložki. Eden od temeljnih dokumentov EU na področju uveljavljanja informacijske tehnologije je Bangemannovo poročilo(1994), na podlagi katerega si je EU postavila cilj, da bo do leta 2000 okoli 10 milijonov ljudi zaposlenih v različnih dejavnostih

33

dela na daljavo. Številka, ki so jo dosegli je malo nižja, vendar je potrebno omeniti, da je leta 1998 na daljavo delalo 2,5 % evropske delovne sile. Slovenija kljub razmeroma dobri informacijski infrastrukturi nima strategije, ki bi opredeljevala delo na daljavo(ibid., 91-92) Delo na daljavo je najbolj razvito v Španiji, kjer se pojavljajo tudi posebne oblike dela »part time« - to so pogodbe o zaposlitvi za konec tedna, delo na klic, začasno delo – temporary work (ibid., 101-118) Med alternativne oblike dela lahko štejemo še: delo na domu, delitev delovnega mesta, pogodbe o letnem obsegu dela, oddajanje dela drugim – posredovanje, začasno delo. (ibid., 230-257) V Sloveniji so neizkoriščene možnosti v socialnem ali družbenem podjetništvu, kar bi lahko prineslo 70000 novih delovnih mest. V Evropi so oblike socialnega podjetništva dobro razvite in predstavljajo 10 % vse delovne sile.Ta oblika je najbolj razvita v Franciji, Italiji, na Irskem. Pomenijo način, kako lahko težko zaposljive skupine vključiti v delovno okolje. Pogoj za razvoj te vrste podjetništva v Sloveniji bi bilo sprejetje zakonske podlage, prilagoditi davčno zakonodajo, ki naj bi bila podobna tisti, ki velja za invalidska podjetja. Bistvena razlika med družbenim(socialnim) podjetjem in klasično gospodarsko družbo je v tem, da gre za ustanavljanje podjetja na osnovi socialnega kapitala, poleg zaposlenih v podjetju intenzivno sodelujejo prostovoljci , razlika je tudi v poslovni filozofiji podjetja. Podjetje sicer deluje po ekonomskih načelih, vendar pa je človeški faktor pred interesi kapitala. Družbena podjetja ustvarjajo kakovostna delovna mesta, zlasti za tisto kategorijo brezposelnih,ki jo opredeljujemo kot težko zaposljive. To vrstno podjetništvo je tudi priložnost za tista manj razvita regijska področja, ki so izpadla iz glavnih ekonomskih tokov. Socialna podjetja so najbolj uspešna v tekstilni, čevljarski, kmetijski , klasični tradicionalni obrtni dejavnosti in drugih delovno intenzivnih dejavnostih . Primerjava z javnimi deli: V javna dela so samo začasna rešitev – vključenih je približno pet tisoč brezposelnih – vanje so vključeni eno leto, nato pa so spet na zavodu.Javna dela bi bilo mogoče ob primernem prestrukturiranju preoblikovati v socialna podjetja. Težko zaposljivi brezposelni, za klasične delodajalce nezaposljivi so: starejši od 45 let in imajo relativno nizko stopnjo izobrazbe, mlajši,ki so imeli težave z odvisnostjo od drog, alkohola ali imajo neke druge vedenjske motnje. (Basle 2005,14-16) Prostovolno delo je delo s katerim posameznik pomaga družbi, pa tudi sebi pri osebnostni rasti. Za to ne dobi plačila – redne plače, ne sme imeti pa tudi stroškov. Običajno tuji prostovoljci v Sloveniji prejemajo mesečno žepnino okoli 30.000 sit in prenočišče. Prostovoljnega dela je v Sloveniji veliko, potreb po njem pa je še več. V Sloveniji prostovoljno delo nima tradicije kot nekaterih drugih državah, pa tudi zakonodaja ni dovolj naklonjena takim oblikam dela kot je to nekje drugod - prostovoljcem med njihovim delovanjem teče delovna doba ali lahko obdržijo študentski status. Po podatkih je veliko prostovoljnega dela v okviru šolskih izbirnih predmetov, v osnovnih in srednjih šolah in med starejšo populacijo. Tudi med mladimi je veliko zanimanja. Prostovoljstvo omogoča osebnostno rast, povečuje njegovo odgovornost, pridobivanje novih znanj o sodelovanju v kolektivu…Delodajalci upoštevajo tovrstne izkušnje in so kazalec kandidatovih osebnostnih značilnosti. Prostovoljno delo ponuja tudi možnost spoznavanja in vstop v institucije, ki se zdijo sicer težko dosegljive ali nedostopne, širi obzorja, je podlaga za kasnejše profesionalno življenje .

34

Evropska prostovoljna služba je del programa Mladina, ki omogoča mladim opravljanje prostovoljnega dela v tujini oziroma neprofitnim organizacijam, da v svojo dejavnost vključujejo mlade iz tujine. Slovenci, ki morajo biti za sodelovanje v programu stari od 18 do 25 let, lahko živijo in delajo v eni izmed držav članic EU, od koder prihajajo tudi prostovoljci k nam. Dolgoročni projekti Evropske prostovoljne službe trajajo od šest mesecev do enega leta in segajo na zelo različna področja, od varstva okolja umetnosti in kulture, dela z otroki, mladimi in ostarelimi do področja kulturne in zgodovinske dediščine ter športnih in drugih dejavnosti. Kratkoročni projekti Evropske prostovoljne službe trajajo največ tri tedne in največ pol leta, namenjeni pa so mladim z manj možnostmi ter tistim, ki se ne morejo odločiti za daljše obdobje prostovoljnega dela.(Volk 2005a,15) 1.2 Težave trga delovne sile • Fleksibilizacija dela4 in zaposlovanja je značilna smernica sprememb na področju dela v

Sloveniji in Evropi. Analize kažejo, da je v Sloveniji relativno tog in nefleksibilen trg delovne sile. Togost se kaže v tem, da je za ženske še vedno značilna visoka udeležba v zaposlitvah s polnim delovnim časom in predstavlja osnovo ekonomske enakopravnosti žensk. Oblike fleksibilizacije dela, posamezniku in družbi prijazne oblike zaposlovanja, ki jih uporabljajo druga najrazvitejša gospodarstva, so v Sloveniji slabo razvita in so pod evropskim povprečjem.

• Kažejo se trendi povečanja manj ugodnih in zaželenih oblik zaposlovanja in dela z

povečano intenziteto dela . Pri tem postaja starostni vidik zelo pomemben dejavnik. Ko gre za delo za določen čas, je zelo izpostavljena skupina mladih 15-24 let, kar pomeni, da tisti, ki vstopajo na trg delovne sile sprejemajo manj varne oblike zaposlovanja , ki predstavljajo področje uvajanja na trg delovne sile in pridobivanja izkušenj. Po drugi strani pa se lahko za tako vrsto dela lahko skriva diskriminacija starejših, ki tudi takšnih zaposlitev ne dobivajo več. Prijazne oblike pa so uporabljen redko, in večinoma samo takrat, če so v interesu delodajalcev.(ibid.,230-258)

• Dodatna težava trga z delovno silo je tudi v tem, da delodajalci sorazmerno mlade ljudi

obravnavajo kot stare. Dolgoročno bodo morali delodajalci na to gledati drugače – na eni strani so na novo določene meje upokojevanja, na drugi strani pa je slovenska nataliteta nizka. Napovedi govorijo, da bo od leta 2010 postopoma začelo primanjkovati mladih delavcev, leta 2020 pa bo v Sloveniji več potreb po delovni sili, kot pa sposobnih ljudi za delo.

• Šolski sistem - informiranost mladih: Mladi bi morali biti že na začetku študija bolje

obveščeni, v katerem poklicu bodo možnosti za zaposlitev in v katerem ne. Delež

4 Na eni strani fleksibilizacija dela pomeni razširjanje definicije dela kot plačane zaposlitve za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Širša definicija dela vključuje tudi druge oblike dela in načine zaposlovanja: krajši delovni čas, določen čas, kombiniranje obdobij aktivnosti v plačanem delu in neplačanih aktivnosti, kot so učenje, skrb za otroke in starejše, prostovoljno delo. Po drugi strani fleksibilizacija dela pomeni povečanje negotovosti . (ibid.,230-258)

35

študentov se zadnja leta povečuje. Za razne tehnične poklice ni nobenih težav za zaposlitev, saj jih precej primanjkuje.

• Izobrazbena struktura: Zavod za zaposlovanje (ZZ) ima v svojem registru kar 45

odstotkov brezposelnih, ki imajo dokončano le osnovno šolo. • Migracija delovne sile: Po vstopu v EU veljajo prvih sedem let omejitve pri pretoku

delovne sile, razen z državami, s katerimi bo Slovenija podpisala poseben dvostranski dogovor. Pričakovati je, da bomo bolj povezani z državami Evropske unije, manj pa z državami nekdanje Jugoslavije. Več prišlekov naj bi bilo z vzhoda (Češka, Slovaška, Madžarska, Poljska…), manj pa z zahoda, kjer so plače višje kot pri nas.

• Majhna prožnost v slovenskem prostoru: Za Slovence velja, da so zelo nemobilni. Radi

živijo blizu službe in ne marajo potovati, še posebno ne na vzhod. • Sistem premalo spodbuja brezposelne, da bi aktivno iskali zaposlitev. (ibid.,20) 3.4.1 Trg delovne sile in šolski sistem V razvojnih dokumentih na področju izobraževanja sta med cilji opredeljena povečanje deleža zaposlenega prebivalstva z višjo ali visoko izobrazbo na 25% do leta 2005. Tako bomo imeli v tem desetletju v Sloveniji 35 študentov na 1000 prebivalcev in se bo v različne oblike izobraževanja vpisalo 50% vsakokratne generacije. Povečan interes mladine in odraslih za izobraževanje spodbujajo ugodnosti kot so brezplačni študij, subvencionirana študentska prehrana, možnost študentskega dela in njegova nizka obdavčitev, republiške in Zoisove štipendije . Tako je bilo v šolskem letu 1998/99 v vseh izobraževalnih programih in v vseh letnikih vpisanih 77.648 študentov, v šolskem letu 2000/01 že 86.734 študentov in v šolskem letu 2003/04 93.297 študentov. Med vsemi študenti, ki so bili vključeni v izobraževanje v šolskem letu 2002/03 je bilo 53.932 rednih in 27.941 izrednih študentov- razmerje med njimi je bilo 66:34. Vključenost prebivalstva, starega od 19 do 23 let, v visokošolsko strokovno in univerzitetno izobraževanje se povečuje. Leta 1991 je bil delež v tej starostni skupini 18,1 %, leta 1998 je bil 34,0%, leta 2000 37,7, v letu 2003 je bil 42,2 % in se že približuje cilju nacionalnega programa visokega šolstva Slovenije (50% vsakokratne generacije) Tako narašča tudi število diplomantov, ki so uspešno zaključili izobraževanje. V obdobju 1995 in 2003 je število diplomantov naraslo za 191,7 %. Večino diplomantov 2/3 predstavljajo mladi , stari manj kot 30 let. V Sloveniji deluje 46 visokošolskih in univerzitetnih ustanov, ki izobražujejo na različnih področjih. V letu 2003 je pridobilo diplomo s družbenih in poslovnih ved ter prava 45,2% diplomantov, 11,2% diplomantov je zaključilo študij zdravstva in sociale ter 5,8% študij s področja storitev. Deleži diplomantov na teh treh področjih so od leta 1998 do 2003 porasli, deleži diplomantov z drugih področij so se zmanjšali ali se niso spremenili (kmetijstvo in veterina). Do velikega zmanjšanja deleža je prišlo zlasti pri diplomantih s področja tehnike, proizvodnih tehnologij, gradbeništva, matematike in računalništva.

36

63% vseh diplomantov izobraževanja so ženske. Te močno prevladujejo med diplomanti s področja izobraževanja (84,4%) ter zdravstva in sociale (83,2%), moški pa so večinoma med diplomanti s področja tehnike, proizvodne tehnike, proizvodne tehnologije in gradbeništva 73,1% ter s področja storitev 63,5%. Glede na število vpisanih študentov lahko tudi v prihodnje pričakujemo naraščanje števila diplomantov, med katerimi jih bo velik delež usposobljen na področju družboslovja in sorodnih ved, manj pa na področju naravoslovja in tehnike. Leta 2003 je v Sloveniji diplomiralo 8242 oseb, mlajših od 30 let – nekaj jih je nadaljevalo šolanje, večina je našla delo, 2.499 oseb, starih manj kot 30 let z eno izmed diplom pa je bilo konec leta 2003 prijavljenih na zavodu.(Štrovs 2005b,20-21). Zaposlovalci so zelo nezadovoljni nad nesorazmerjem na trgu dela. Mlade zanimajo predvsem družboslovni poklici, podjetja pa potrebujejo več tehničnega kadra. Vlada je pri reševanju tega nasprotja preveč pasivna. Medtem ko se priložnosti za zaposlovanje družboslovcev krčijo, se giblje ponudba teh kadrov ravno v nasprotni smeri. Zaradi manjšega povpraševanja je bilo tako konec leta 2002 med brezposelnimi 275 univerzitetnih diplomiranih ekonomistov, 193 univerzitetnih diplomiranih pravnikov in 86 univerzitetnih diplomiranih sociologov. Na zavodu za zaposlovanje priznavajo, da ekonomisti v zadnjem času prevzemajo vse vrste del, tudi tista, ki zahtevajo nižjo izobrazbo od njihove, ali pa opravljajo dela, ki z njihovo izobrazbo nimajo veliko skupnega. Na ministrstvu za šolstvo, znanost in šport poudarjajo, da ni namen družbe, da bi država prek različnih mehanizmov regulirala univerzo , temveč je to prepuščeno trgu, po drugi strani pa je za vlado eden najpomembnejših ciljev, da Slovenija do leta 2005 postane primerljiva z državami Evropske unije: okoli četrtina zaposlenega prebivalstva mora imeti do leta 2005 vsaj diplomo.Kakšna bo sestava izobražencev, očitno ni pomembno. Prav tako vlada ni izoblikovala prednostnih ciljev razvoja Slovenije in njenega gospodarstva, ki bi jim univerze lahko sledile (ugotoviti potrebe po zaposlenih v prihodnjih letih in določiti prednosti). Tako so v podjetjih prisiljeni bolj agresivno sami loviti ustrezne kadre. V nekaterih podjetjih ustanavljajo lastne izobraževalne centre znotraj podjetij in tako opravljajo vlogo univerze. Čedalje bolj aktivni so tudi pri podeljevanju kadrovskih štipendij. V trimu Trebnje študente nase opozorijo z različnimi nagradami za diplomska in magistrska dela. Na leto podelijo od 30 do 40 štipendij, na prakso pa vabijo tudi ljudi in študente iz različnih drugih držav. (Nidorfer 2004,12-18) V celotnem družbenem okolju, se vedno več ljudi sprašuje, kako, da v Sloveniji primanjkuje tehničnega kadra, da se vpisi na strokovne šole, tehnične gimnazije in fakultete ne povečujejo.Interes mladih za tehniko je nizek, večina mladih sposobnih dijakov se po opravljeni maturi odloči za šolanje predvsem na družboslovnih in humanističnih fakultetah. Problem je prav gotovo večplasten in se pojavlja vsaj deset let. V splošnem lahko vzroke za slabe razmere glede tehničnega kadra v Sloveniji razdelimo v nekaj skupin: • Vzgoja otrok v družini: Prav starši so tisti, ki v veliki meri svojim otrokom tehniko

prikažejo kot način življenja. Raziskave so pokazale, da otroci tistih staršev, ki se z otroki že od malega pogovarjajo o tehniki, debatirajo o delovanju raznih gospodinjskih strojev in avtomobilov ter fizikalnih pojavih, ki se dogajajo v teh strojih, bodo v tehniki zelo

37

verjetno začutili svoje mesto, se odločili za študij tehnike in v takšnem poklicu našli svoje zadovoljstvo.

• Šolski sistem:Po mnenju mnogih problem izvira iz osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je bilo uvedeno usmerjeno izobraževanje. Takrat se je uničilo predvsem temeljno izobraževanje za razne poklice za industrijo. Kasneje, v devetdesetih letih, po osamosvojitvi, ko so se v Sloveniji zapirale večje tovarne, se je ugled tehničnega kadra močno zmanjšal, interes za študij tehnike pa hitro upadel. Danes v šolskih programih tehnika praktično na nobenem nivoju ni zadovoljivo zastopana. V osnovni šoli je program tehničnega pouka znižan na minimum, podobno je tudi na srednješolski stopnji izobraževanja. Predmeti s področja klasične tehnike praktično niso vključeni v šolske programe.

• Šolska politika : Kljub slabim razmeram šolska politika ne kaže interesa za njeno izboljšanje.Slovensko gospodarstvo v največji meri živi od izvoza. To so produkti, ki so plod tehničnega znanja ljudi v naši industriji, da kar 60% teh izdelkov izvozimo in da je v teh izdelkih zelo malo ti. »High-tech« proizvodnje. To pomeni, da je v industriji premalo znanja, ki bi ga uporabili za izboljšanje kakovosti proizvodov in s tem izdelkom povišali dodano vrednost.

• Družbena klima: Pred dvajsetimi in več leti so tehniko študirali najbolj nadarjeni dijaki. V tistih časih so se za študij tehnike odločali najbolj nadarjeni dijaki, danes pa je takih dijakov malo. Tehnične šole in fakultete so močno izgubile svoj ugled v devetdesetih letih, ko je bila v velikih težavah naša industrija. Ministrstvo za šolstvo se ni ustrezno odzvalo na nastalo situacijo. Če bi ministrstvo takrat prispevalo več sredstev za opremo tehničnih šol, za laboratorije na fakultetah in v propagando naravoslovno tehničnega študija med mladimi, če bi v večji meri stimuliralo tehnično izobraževanje v osnovnih šolah in v večji meri nagrajevalo učitelje tehničnih poklicev, potem danes ne bi imeli situacije kot jo imamo.(Tušek 2004,76-80).

2.1.1 Delavci iz novih članic EU Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti določa prost pretok delavcev znotraj skupnosti, tako so državljani EU izenačeni z domačimi delavci oziroma iskalci zaposlitve. Med pogajanji o pristopu k EU je bilo za večino novih članic, med katerimi je tudi Slovenija, na področju prostega pretoka oseb določeno 7-letno prehodno obdobje, v katerem lahko stare članice z nacionalnimi ukrepi zaščitijo svoj trg dela. Slovenija je uveljavila načelo vzajemnosti, zato lahko v času tega prehodnega obdobja proti vsaki sedanji državi članici, ki bo uveljavljala nacionalne ukrepe v zvezi z gibanjem delavcev, uveljavlja enakovredne nasprotne ukrepe. Za državljane članic EU, ki niso odprle svojega trga dela za slovenske delavce, v Sloveniji še naprej velja obveznost pridobivanja delovnih dovoljenj na enak način, kot to velja za tujce. Za delavce in držav EU, ki so za Slovenijo sprostile svoj trg dela, pa tudi pri nas ni omejitev pri zaposlovanju in ne potrebujejo delovnega dovoljenja. Do sedaj je vzpostavljen prost pretok delavcev med Slovenijo in Veliko Britanijo, Irsko in Švedsko. Če tujec želi zakonito delati in bivati v RS potrebuje delovno dovoljenje in dovoljenje za prebivanje.Delovno dovoljenje omogoča tujcem zaposlitev oz. delo v RS in ga praviloma

38

izdaja zavod za zaposlovanje. Delovno dovoljenje je praviloma tudi osnova za pridobitev dovoljenja za bivanje, ki se izda za enak čas, predčasno prenehanje delovnega dovoljenja pa je osnova za odvzem dovoljenja za prebivanje. Dovoljenje za prebivanje izdajajo upravne enote, kjer bo imel tujec svoje prebivališče.(Štrovs 2005,19) Od vstopa Slovenije v EU lahko slovenski delodajalec sklene pogodbo o zaposlitvi z delavcem iz nove države članice EU brez delovnega dovoljenja. Delavec mora izpolnjevati vse zahteve, ki jih delodajalec navede ob prijavi prostega delovnega mesta. Če delodajalec prijavi prosto delovno mesto, za zasedbo katerega se zahteva poklic, ki je v Sloveniji reguliran(torej se v področnem zakonu zahteva določena izobrazba ali izkušnja), si bo moral delavec iz nove države članice EU pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi pridobiti potrdilo ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, da izpolnjuje pogoje za opravljanje reguliranega poklica. Enaka pravila bodo veljala za državljane držav, ki so bile članice EU že pred 1. majem 2004, ko bodo te države prenehale uporabljati nacionalno zakonodajo za zaposlovanje slovenskih državljanov in začele uporabljati zakonodajo EU.(Zakon o zaposlovanju in delu tujcev: Uradni list RS 66/00) Trenutno je več kot 90 odstotkov tuje delovne sile v Sloveniji z območij nekdanje Jugoslavije. Skoraj dve tretjini teh delavcev imata le prvo ali drugo stopnjo izobrazbe. Delajo večinoma na delovnih mestih, za katera se slovenski državljani ne zanimajo, ker niso pripravljeni delati v težkih razmerah in za nizko plačilo. Po vstopu Slovenije in drugih držav v EU so delavci iz vzhodnoevropskih držav (Slovaška, Madžarska, Češka, Poljska) precej bolj zanimivi od tistih iz nekdanje Jugoslavije, saj ne potrebujejo delovnega dovoljenja, postopek zaposlitve je zato krajši in preprostejši. Edina slabost delavcev z vzhodnoevropskega območja v primerjavi s tistimi iz Hrvaške, Bosne ali Srbije je slabo razumevanje slovenskega jezika. Največje povpraševanje je po Slovakih, ki imajo poleg tega, da veljajo kot pridni, usposobljeni in kakovostni delavci, tudi podobno kulturo kot Slovenci in tudi njihov jezik je našemu precej blizu. Ker je na Slovaškem življenjska raven nižja kot pri nas, Slovaki verjamejo, da bodo v Sloveniji lahko bolje zaslužili in si popravili standard, zato je prav med Slovaki tudi največ zanimanja za delo v Sloveniji. Postopek zaposlitve delavcev iz novih članic EU: Podjetje najprej zavodu za zaposlovanje odda obrazec PD1, ki se nanaša na potrebo po delavcu. Nanj napiše, da želi posredovanje tudi iz drugih držav EU. Če med Slovenci ni ustreznega kandidata za delovno mesto, zavod potrebo prepusti Euresu. To je omrežje javnih služb za zaposlovanje, ki iskalcem zaposlitve in delodajalcem sporoča informacije in storitve v zvezi s prostim pretokom delavce . Članice omrežja so države, ki so pristopile k skupnemu evropskemu gospodarskemu prostoru. Svetovalci Euresa nato pokličejo delodajalca in se z njim dogovorijo o postopku izbire kandidatov iz tujine (neto plača, nastanitev…) Ko so vse formalnosti urejene Eures potrebo po delavcu v slovenskem podjetju pošlje zavodu za zaposlovanje, npr. na Slovaškem. Ta povabi slovaške kandidate za delovno mesto na pogovor, slovenska svetovalka pa uredi obisk slovenskega delodajalca v slovaškem zavodu, kjer bo ta izbral končne kandidate. Izbrani kandidati pridejo nato v Slovenijo, kjer je postopek zaposlitve enak kot pri zaposlovanju slovenskih delavcev (Urh 2004,24-25). Opredelitev pojmov: (Zakon o zaposlovanju in delu tujcev, UL 66/2000) • Tujec je oseba, ki nima državljanstva Republike Slovenije. • Begunec je oseba, je oseba , ki ji je priznana pravica do azila po zakonu, ki ureja azil. • Oseba brez državljanstva je tujec, ki ga nobena država v skladu s svojimi pravnimi akti nima za svojega

državljana.

39

• Delodajalec je pravna ali fizična oseba, registrirana za opravljanje dejavnosti, ter drug subjekt določen z zakonom, ki ureja delovna razmerja, ki zaposluje fizično osebo na podlagi pogodbe o zaposlitvi.

• Delavec je fizična oseba, ki ima na podlagi pogodbe o zaposlitvi z delodajalcem sklenjeno delovno razmerje in jo delodajalec na tej podlagi obvezno socialno zavaruje.

• Sezonsko delo je občasna oblika dela, odvisna od menjave letnih časov. • Delovni migrant je delavec s stalnim prebivališčem v drugi državi, ki je zaposlen ali opravlja delo v

Republiki Sloveniji in se najmanj enkrat tedensko vrača v kraj stalnega prebivališča. • Samozaposlena oseba je fizična oseba, ki si sredstva za preživljanje zagotavlja s samostojnim delom, ki ga

opravlja na podlagi vpisa v ustrezni, z zakonom predpisani register. • Poslovodni delavec je fizična oseba, ki je po zakonu ali aktu pravne osebe pooblačena za vodenje poslov. • Prepuščeni delavec je delavec, ki ga delodajalec za plačilo prepusti v organizacijo in delovni proces tretjim

osebam za določen čas, na podlagi pogodbe o prepustitvi. • Napoteni delavec je fizična oseba, ki je v delovnem razmerju pri tujem delodajalcu v času izvajanja

pogodbene storitve na ozemlju Republike Slovenije. • Poslovni obiskovalec je tuja fizična oseba, ki biva v Republiki Sloveniji, ne da bi pridobivala dohodek v

Republiki Sloveniji, temveč samo sodeluje na poslovnih sestankih, vzpostavlja poslovne stike…Tovrstne aktivnosti so časovno omejene na 90 dni v šestih mesecih.

40

4 TRG DELA V SLOVENIJI KOT DEL EVROPSKEGA TRGA 4.1 Zaposlovanje v državah članicah EU

Pogoji zaposlovanja v starih članicah Evropske unije se za slovenske državljane z vstopom Slovenije v Evropsko unijo 1. maja 2004 ne spremenijo. Večina starih držav članic Unije uveljavljala ti. prehodno obdobje in ne odpira svojega trga dela. To pomeni, da pogoji za zaposlitev slovenskega državljana ostanejo enaki kot doslej – pridobiti je potrebno delovno dovoljenje, skladno z nacionalno zakonodajo posamezne države. Države članice pa si bodo prizadevale, da bodo novim članicam olajšale dostop do trga dela, zlasti pri poklicih, ki jih v posamezni članici primanjkuje.

Slovenski državljan pa bo lahko pod enakopravnimi pogoji kandidiral na prosta delovna mesta v novih državah članicah Evropske unije, med starimi članicami Evropske unije pa na Švedskem, Irskem in Veliki Britaniji. Za zaposlitev v teh državah ne bo potreboval delovnega dovoljenja. Za zaposlitev na Malti bo sicer potreboval delovno dovoljenje, vendar se bo to izdalo avtomatično. Enako velja tudi obratno- državljani novih članic Evropske Unije (Estonija, Latvija, Litva, Poljska, Slovaška, Češka, Madžarska, Ciper, Malta) bodo lahko pod enakopravnimi pogoji kandidirali na prosta delovna mesta v Sloveniji.

Kljub prehodnemu obdobju na področju prostega pretoka delavcev, ki so ga za obdobje po 1. maju 2004 že napovedale sedanje članice Evropske Unije, dobivajo na Zavod RS za zaposlovanje tudi iz teh držav informacije o možnostih za opravljanje sezonskih del, počitniškega dela za študente, dijake ipd. V teh informacijah so objavljene podrobnosti o vrsti del, pogojih, v katerih se delo opravlja, zaslužek, možnostih namestitve in prehrane ipd. ter formalni pogoji, ki jih država zahteva za opravljanje teh del. Zaradi prehodnega obdobja pri prostem pretoku delavcev gre praviloma za zahtevo, da si morajo slovenski državljani pridobiti od pristojnih nacionalnih institucij v sedanjih (starih) članicah Evropske unije potrebna delovna dovoljenja.

Z vstopom v EU je Slovenija preko Zavoda RS za zaposlovanje vstopa tudi v Evropsko službo za zaposlovanje – EURES. Naloga mreže EURES je usklajevanje iskalcev zaposlitve in delodajalcev, poteka pa prek računalniškega omrežja, za katerega skrbi Evropska komisija. Na spletnih straneh urada Eures so objavljena prosta delovna mesta in življenjepisi iskalcev zaposlitve. Članice omrežja so države Evropske Unije in države, ki so pristopile k skupnemu evropskemu gospodarskemu prostoru.(online2,2004)

Eures je omrežje več kot 500 Eures svetovalcev, ki delujejo v različnih državah.

Eures svetovalci v Sloveniji opravljajo naslednje glavne storitve:

iskalci zaposlitve si lahko pridobijo pri Eures svetovalcih:

• osnovno informiranje slovenskih državljanov, ki se zanimajo za delo in zaposlitev v državah Evropske Unije,

• informiranje o prostih delovnih mestih in zaposlitveno svetovanje slovenskim državljanom, ki se želijo zaposliti/delati v članicah Evropske Unije znotraj režima prostega pretoka delavcev (Estonija, Litva, Latvija, Poljska, Madžarska, Češka, Slovaška);

• informiranje in svetovanje državljanom članic Evropske Unije (zlasti tistih znotraj režima prostega pretoka delavcev), ki se želijo zaposliti v Sloveniji.

41

delodajalci:

• informiranje in svetovanje slovenskim delodajalcem, ki želijo pridobiti delavce iz članic Evropske Unije znotraj režima prostega pretoka delavcev;

• informiranje in svetovanje delodajalcem iz članic Evropske Unije (zlasti tistim znotraj režima prostega pretoka delavcev), ki želijo zaposliti slovenske državljane.

(Online5,2004)

V pristojnosti nacionalnih sistemov držav članic EU je vsebina in organiziranost izobraževalnih sistemov in poklicnega usposabljanja, prav tako je pravica vsake države članice EU, da določi pogoje, ki jih mora posameznik izpolnjevati za opravljanje določenega poklica na njenem ozemlju. Ta pravila lahko otežijo izvajanje koncepta svobodnega gibanja in prostega pretoka oseb v EU. Zato so bila sprejeta skupna pravila o priznavanju kvalifikacij. Sprejeta sta bila dva sistema.

Države članice EU so se sporazumele o minimalnih standardih usposabljanja in izobraževanja, potrebnega za pridobitev kvalifikacije na tem področju, in se dogovorile o ustreznih dokazilih, ki izkazujejo tako kvalifikacijo .To je t.i. samodejno priznavanje kvalifikacij kot na primer za poklice zdravnik, zobozdravnik, medicinska sestra, arhitekt, veterinar, farmacevt.

Sistem splošnega priznavanja pa temelji na sistemu vzajemnega splošnega priznavanja poklicnih kvalifikacij, kjer je usposobljenost kandidata za opravljanje reguliranega poklica v določeni državi članici EU podvržena nadzoru pristojnih organov v državi članici EU.

4.2 Iskani poklici

Vsaka država članica EU ima različne potrebe po delavcih, vsem pa je skupno to, da ostane veliko delovnih mest nezasedenih, ker prosilci nimajo ustreznih kvalifikacij. Skoraj vse evropske države čedalje bolj pesti pomanjkanje izobražene delovne sile. Razlog je predvsem v demografskih gibanjih, torej staranju prebivalstva in premajhni rodnosti. Med poklici , ki so ta čas najbolj iskani so strokovnjaki za informacijsko tehnologijo, lingvisti ( še posebno, če imajo kako strokovno področje), vodje pisarn, strokovnjaki za komuniciranje, računovodje, strokovnjaki za finance, oddelčni vodje, farmacevti, bio-medicinski strokovnjaki, ekologi, strokovnjaki za trženje in vodenje poslovnih procesov.

Na trgu delovne sile v Eu analitiki pričakujejo nekaj pomembnih sprememb: pogodbe o zaposlitvi naj bi postale bolj prilagodljive in tako omogočale lažje prehajanje kadrov med dejavnostmi, bolj prilagodljive pa naj bi postale tudi plače. Vse večjemu povpraševanju po zaposlitvah za polovični delavnik se postopno prilagaja tudi ponudba. Največ takih zaposlitev je na Nizozemskem, skoraj polovica, močno pa narašča ponudba zaposlitev za polovični delovni čas tudi v Avstriji. Take službe iščejo predvsem ženske.

Evropski svet je marca 2000 v Lizboni postavil cilj 70-odstotne zaposlenosti v razširjeni Evropi, kar pomeni, da je treba do leta 2010 v EU ustvariti 22 milijonov delovnih mest ali tri milijone delovnih mest na leto. Pomembno vlogo ima pri tem Evropska služba za zaposlovanje (Eures), ki povezuje Evropsko komisijo in nacionalne organe za zaposlovanje v državah članicah EU, državah članicah Evropskega gospodarskega prostora in Švici. Ponuja informacije o presežkih in pomanjkanju delovne sile, pa tudi o trenutnih prostih delovnih mestih.

42

1.1.1 Zaposlovanje v telesih EU

Slovencem in tudi državljanom drugih novih članic EU se odpira možnost zaposlitve v telesih EU, kar predstavlja dobro plačo, pridobljene izkušnje, pomembne reference. Z zaposlovanjem ljudi različnih narodnosti se skuša zagotoviti pravično zastopanost držav članic. Evropska komisija naj bi do leta 2010 potrebovala 134 Slovencev, prosta delovna mesta za slovenske državljane pa so še v Evropskem parlamentu, Evropskem svetu, na Sodišču Evropskih skupnosti, v odboru regij, ekonomsko-socialnem odboru, na računskem sodišču in pri evropskem varuhu človekovih pravic. Koliko bo teh mest je odvisno od denarja, ki bo na voljo v evropskem proračunu. Institucije in organi EU razpisujejo službe za določen in nedoločen čas, mladim pa omogočajo tudi opravljanje pripravništva. Potrebujejo tako ljudi s končano srednjo šolo kot diplomirance z univerziteno izobrazbo. A izobrazba ni dovolj. Vsak, ki si želi tovrstne zaposlitve, mora najprej skozi izbirni postopek. Na delovna mesta, ki zahtevajo končano srednjo šolo, se lahko prijavijo tisti, ki imajo vsaj dve leti delovnih izkušenj. Zaposlijo jih na delovna mesta, kjer so odgovorni a izvajanje nalog povezanih s proračunom, carinsko administracijo, računalništvom in nadzorovanjem, lahko pa opravljajo tudi administrativno in tajniško delo. Največ prostih delovnih mest je za ljudi z visoko stopnjo izobrazbe. Potrebujejo jih zlasti v administraciji in menedžmentu. Na teh področjih se lahko zaposlijo kandidati z najrazličnejšimi smermi študija. Njihovo delo je lahko zelo pestro: od priprave nove okoljske zakonodaje, sodelovanja pri pogajanjih s tretjimi državami ter pri interpretaciji in aplikaciji evropskih zakonov… V telesih EU so na voljo tudi zelo specializirana prosta delovna mesta v znanosti in raziskovanju. Kandidati, ki jih zanimajo tovrstne službe, morajo poleg materinega jezika obvladati vsaj še dva evropska jezika. Izbirni postopki se med seboj nekoliko razlikujejo, odvisno od pogojev, ki se zahtevajo za posamezno delovno mesto. Večinoma pa so sestavljeni iz treh delov. Ti se nadgrajujejo; če katerega kandidat ne opravi, izbirnega postopka ne more nadaljevati in izpade. Da je uspešen, mora doseči vnaprej določeno število točk. Na razpis se kandidati prijavijo preko svetovnega spleta. Če so njihove reference in življenjepis skladni z razpisnimi pogoji, jih povabijo na pisne teste.Z njimi ugotavljajo verbalno, numerično logiko, poznavanje EU in sposobnost jezikovnega izražanja. Preverjajo tudi specifično znanje. Kandidati pišejo teste v matičnih državah ali v Bruslju. Drugi del pisnega testa poteka na isti dan kot prvi, vendar mora biti kandidat predhodno uspešen. Tretji, zadnji del izbirnega postopka je usten in kandidati so nanj ponavadi povabljeni v Bruselj. Vsi, ki uspešno opravijo izbirni postopek, pristanejo na rezervnem seznamu: tisti, ki so dosegli najvišje število točk, so prvi. To pa še ne pomeni zagotovljene zaposlitve. Kandidati čakajo v vrsti, da jih bodo posamezne ustanove in organi, ki imajo prosto delovno mesto, povabile na razgovor. Na seznamu so lahko dve leti, le izjemoma dlje.

43

Služba v katerem od teles EU je za marsikoga sanjska, a do nje ni lahko priti. Konkurenca med kandidati je velika, izbirni postopek pa težak in dolg. Pa vendar se vsakemu, ki se prebije skozenj, odprejo nove poklicne možnosti. Služba je privlačna tudi zato, ker so institucije in organi EU skrbni delodajalci. Večina služb je skoncentrirana v Luksemburgu, v tako imenovanem evropskem predelu. Delavnik je osemurni, včasih pa se tudi razvleče.Uradniki običajno zaradi tega ne odhajajo domov slabe volje, saj jim te službe nudijo več, kot bi jim bile pravzaprav dolžne. Dobro je poskrbljeno tako za njihovo prehrano v internih menzah, ki so na nivoju hotelske in precej cenejše kot v mestu, kot za njihov intelektualni razvoj. Udeležujejo se lahko najrazličnejših izobraževanj, tako strokovnih kot jezikovnih. V okviru delovnih prostorov se lahko uradniki tudi sproščajo. Na voljo jim je lastna knjižnica, dostop pa imajo tudi do rekreativnih dejavnosti. Otroci uradnikov obiskujejo evropsko šolo, kjer poteka poučevanje v vseh evropskih jezikih… Za marsikoga je verjetno privlačno tudi mednarodno delovno okolje, saj so v evropskih institucijah in organih zaposleni ljudje iz 25 držav, vendar pa se lahko zgodi, da uradniki tega ne morejo kaj dosti uživati – mnogi oddelki so eno-nacionalni in delati v njih je kot da bi bili zaposleni v lastni državi.(Goljevšček 2004,82-90)

44

5 SKLEP Evropske družbe so se v začetku devetdesetih let soočile z izrazitimi družbenimi, političnimi, ekonomskimi in tehnološkimi spremembami. Med te bi lahko prištevamo, padec berlinskega zidu in nastanek novih držav. Na ekonomskem področju pa gre predvsem za učinke tržnega gospodarstva, za spremembe v procesih dela in v pojmovanju dela samega, za rast brezposelnosti in spremembe, ki so jih povzročila nova znanstvena odkritja in nova tehnologija. Za največji dosežek preteklega desetletja v Sloveniji se šteje spremenjen odnos družbe do podjetništva na skoraj vseh področjih družbenega življenja. Prav tako tudi zaščita zasebne lastnine, kot nedotakljive ustavne pravice človeka in državljana. S tem se je za Slovenijo začelo obdobje prehajanja iz socialno planske ekonomije v sodobno tržno ekonomijo. Država se je začela soočati z vsemi problemi, ki so značilne za države na prehodu: deindustrializacijo (zmanjšanje zaposlenosti v kmetijskem in industrijskem sektorju), privatizacijo, zmanjševanjem inflacije, sindikalno dejavnostjo, sprejemanjem zakona o minimalnih plačah, socialno politiko.…povečevanjem brezposelnosti in zagotavljanjem socialnega miru. Globalizacijski procesi temeljito na spreminjanju življenjskih navad posameznikov in družbenih skupin.Za Slovenijo so značilna velika navezanost ljudi na določeno okolje (dom, družina) kar je povezano tudi s problemi skromnega javnega stanovanjskega sklada in neizkoriščenostjo privatnega stanovanjskega sklada. Upoštevajoč te posebnosti bi bilo bolje ustvarjati delovna mesta tam, kjer je največ iskalcev zaposlitve. Enako velja tudi za prestrukturiranje delovno intenzivnih panog, ki izgubljajo konkurenčno bitko z državami tretjega sveta. Za vsako delavko ali delavca, ki izgubi delo, bi bilo potrebno ustvariti novo bolj produktivno delovno mesto. Med strukturne probleme trga dela v Sloveniji lahko prištevamo še visoko stopnjo brezposelnosti med mladimi (15,9 odstotka), nizko stopnjo zaposlenih starejših žensk (14,6 odstotka), nizko stopnjo izobraženosti brezposelnih, povečevanje stopnje iskalcev prve zaposlitve s kvalifikacijami, razmeroma visok delež invalidov med brezposelnimi, dejstvo da je kar 90 odstotkov Romov brez redne zaposlitev. Država bo morala narediti celovito analizo, katere panoge v gospodarstvu bodo najbolj zmanjšale število zaposlenih, nato pa se odločiti, kako zmanjšati brezposelnost. Prva možnost: panoge popolnoma opustiti in preusmeriti ljudi v panoge, ki predstavljajo v prihodnosti večje vire zaposlitve in razvoja. Pri tem se bodo verjetno pojavili problemi, kot so: nezadovoljstvo ljudi, veliki proračunski stroški zaradi izobrazbenega prestrukturiranja in čas. Druga možnost pa je, da obdržimo že razvite panoge in poiščemo zanje nove vire razvoja. Država bo morala bolj spodbujati rast malih in srednje velikih podjetij, hitrejšo rast domačih in tujih investicij…, s čimer se bo pospešilo odpiranje novih delovnih mest. Napore bo potrebno usmeriti tudi v : • Izboljšanje pogojev za izobraževanje tehničnih poklicev.Tehničnemu izobraževanju bo

potrebno posvetiti več energije, časa in denarja od osnovne šole do fakultete.V večji meri bo potrebno povezati izobraževalne ustanove z industrijo in spodbujati ljudi k vse

45

življenjskemu učenju in prilagodljivosti. Tehnološke spremembe spreminjajo pogoje dela, trgovanja, gospodarjenja in družbo kot celoto. Nova delovna mesta, ki se odpirajo, potrebujejo usposobljeno delovno silo, sposobno sprejemanja in opravljanja z novimi orodji pod novimi pogoji.

• Tudi z dodatnimi programi na fakultetah bi lahko razvili sistem usposabljanja socialnih

podjetnikov oz. menedžejev socialnih podjetij z namenom učinkovitejšega izvajanja in vodenja aktivnosti v javnem sektorju, po drugi strani pa bi se tako spodbudil razvoj socialnega podjetništva.

• Povečevanje zaposlenosti med starejšimi od 55 let oz. bolj celoviti politiki za aktivno

staranje, ki bi med drugim zajemala spodbude za zadržanje starejših delavcev na trgu dela in za spremembo kulture zgodnjega upokojevanja, predvsem na strani delodajalcev, ki si želijo zaposlovati mlajše delavce. Prav tako bi se morala boriti proti prikriti diskriminaciji starejših ne samo tistih nad 55 let, temveč že nad 45 let, zlasti žensk, ki se pogosto skrivajo za raznimi oblikami pogodbenega dela.

• Skrb za bolj privlačen trg dela. ¾ Večja prizadevanja za izboljšanje spodbud za redno zaposlitev s sistemom socialnih

ugodnosti. Te naj bi bile zagotavljane le tistim, ki ne morejo delati, za ostale je potrebno priskrbeti delo. Določene spodbude so bile že dosežene: sprejem zakona o minimalni plači,ki zagotavlja plačilo, ki je višje od podpore. Nizke plače v delovno intenzivnih panogah in nezadostno število kakovostnih delovnih mest pa so še vedno ovire za večjo privlačnost trga dela.

¾ Nova davčna reforma sicer zmanjšuje pritisk na najnižje plače in stroške dela za

podjetja, kar sicer vodi k večjemu zaposlovanju in s tem zmanjšanju dela na črno, vendar to še vedno obstaja.

¾ Spodbujati večjo fleksibilizaco dela: z raznimi spodbudami povečevati zaposlovanje

s skrajšanim delovnim časom, ustanavljanje socialnih podjetij, podpiranje dela na daljavo, prostovoljnega dela in drugih alternativnih oblik dela.

Uspešno odpravljanje brezposelnosti je poleg ukrepov vodenja prave ekonomske politike na vseh področjih gospodarskega življenja povezano tudi z nujnim prilagajanjem delovne sile gospodarskim aktivnostim in tehnološkim spremembam. Te in globalizacija nenehno spreminjajo pogoje dela, trgovanja, gospodarjenja in družbo kot celoto. Nova delovna mesta, ki se odpirajo in se bodo odpirala, potrebujejo usposobljeno delovno silo, sposobno delovati z novimi orodji in pod novimi pogoji, za kar pa je potrebno nenehno učenje. Naš skupni izziv je dosegati konkurenčnost na vseh področjih, pri tem pa ne smemo pozabiti, da smo sami gradniki svoje prihodnosti .

46

TRG DELA V SLOVENIJI Mija Sojer Povzetek: Slovenijo uvrščamo med države na prehodu iz planskega sistema v tržni sistem. Pri tem se država sooča z visoko stopnjo brezposelnosti in strukturno brezposelnostjo. K pozitivnim trendom na tem področju največ prispeva Aktivna politika zaposlovanja in živahna gospodarska aktivnost. Pozitivni trendi v prihodnosti se bodo nadaljevali, če bo država uspela skupaj z socialnimi partnerji ustvariti spodbudno okolje za razvoj novih delovnih mest, vlaganj v tehnološki razvoj in človeški kapital. Veliko pozornosti bo potrebno posvečati pritoku delavcev na trg dela, zlasti na področju šolstva in zaposlovanja mladih in odtoku delavcev preko sistemov upokojevanja, socialne varnosti in podobno. Ključne besede: • Strukturna brezposelnost • Trg dela • Fleksibilizacija dela in izobraževanja • Aktivna politika zaposlovanja • Prost pretok delavcev na skupnem evropskem trgu

47

LABOUR MARKET IN SLOVENIA Mija Sojer Abstract: Slovenia is classified as a country in a state of transition from planning system to market system. The country is this facing high unemployment rate and structural unemployment. In this sphere both Active Unemployment Policy and stimulating economic activity have brought positive results. These positive trends will continue in future provided that the country along with its social partners suceeds in creating the stimulating environment for developing new jobs as well as investing into technological development and human value. A lot of attention will have to be devoted to the inflow of workers on labour market, particularly on the filds of education and employment of young people, and the outflow of worker through systems of retirement, social security and suchlike. Key words: • Structural unemployment • Labour market • Flexibility of work and education • Active employment policy • Free flow of workers to a common European market

48

Seznam virov: Arh, Urška.2004.Brezposelnost, inflacija in gospodarska rast v državah v prehodu.Naše Gospodarstvo št.3-4:87-98 Basle, Andreja.2005.V EU cvetijo socialna podjetja.Gazela št.2:14-16 Bolles, Rishard Nelson.1999.Dodatek.Kakšne barve je vaše padalo?Ljublana:Gnoss-Quatro Dominkuš, Davor.2000.Sodelovanje javnih zavodov za zaposlovanje s privatnimi agencijami. Delo in kadri št.1:7-8 Goljevšček, Katja, 2004.Zaposlovanje. Moja Evropa.Ljubljana: GV Revije, revija Tajnica Kresal, Barbara.1999.Pogodbeno delo-med civilnopravno in delovnopravno ureditvijo.Podjetje in delo 1:64-93. Kanjuo Mrčela,Aleksandra,M. Ignjatović.2004.Neprijazna fleksibilizacija dela in zaposlovanja-potreba po oblikovanju varne fleksibilnosti.Razpoke v zgodbi o uspehu,V.Vičič,Ljubljana:Založba Sophia Nidorfer M., I. Pfunder. 2003.Kriza na trgu delovne sile.GV št.15:18-24 Nidorfer, Matjaž.2004.Napačni kadri na trgu dela. GV št.3:12-18 Novak,Janez,2001.Delo za zaposlitvene agencije. Podjetje in delo 1:101-118 Online1. 2004.Trg delovne sile dostopno na: www.ess.gov.si/slo/predstavitev/dogodki/2005/22-2-05.htm Online2. 2004.Kaj morate vedeti, če želite iskati delo v drugih državah? dostopno na: www.ess.gov.si/slo/EURES/zaposlovanje v tujini.htm Online3. 2004.Javna dela dostopno na: www.ess.gov.si/slo/dejavnost/knjige in zloženke/zloženke/javnadela.htm Online4. 2004.Najpogostejša vprašanja – delovno aktivno prebivalstvo dostopno na: www.stat.si.vodic_oglej.asp?id=2438&podrocjeid=5 Online5. 2004.EURES-možnosti zaposlovanja v državah EU dostopno na: www.ess.gov.si/slo/dejavnost/knjige in zloženke/zloženke/EURES/iskalcizaposlitve.htm Online6. 2004.Kako bo Slovenija reševala problem brezposelnosti? dostopno na: www.evropa.gov.si/slo/evropomocnik/question.htm Pinterič,Jan,2004.Neboleč odhod iz podjetja. GV št.6: 47

49

Srban, Grega,2000. Socialna varnost in posebnosti pravnega položaja dolgotrajno brezposelnih oseb. Podjetje in delo 8:1645-1664 Stanič, Gojko.2004.Kosežki in problemi kakovosti življenja v Sloveniji 1988-2000. Manifest nove ekonomije.Ljubljana: Inštitut za delničarstvo, zavod za raziskave delničarstva Stankovič, Tanja. 2005a. Trendi se spreminjajo.Delo 15.feb.:16 Stankovič, Tanja. 2005b. Delam manj, zaslužim več.Delo 15.feb.:16 Štefe, Tomaž.2002.Zaposlovanje s skrajšanim delovnim časom.Delo in kadri št.11:6-7 Štefe, Tomaž.2003.Stopnja zaposlenosti v Sloveniji in EU.Delo in kadri št.1:6-7 Štrovs, Marko.2005a. Zaposlovanje .Ogledalo št1: 17-19 Štrovs, Marko.2005b.Brezposelnost mladih diplomantov.Ogledalo št1: 20-21 Tušek, Janez.2004.Problem tehničnega kadra v slovenskem prostoru.Euroteh št.5:76-80

zgibanka “Obveznosti prejemnikov denarnega nadomestila oziroma pomoči«

Urh, Polona.2004.Slovaki prihajajo.G V št.24:24-25 Volk, Linda. 2005a. Novo znanje in dragocene izkušnje. Delo 25.jan.:15 Volk, Linda. 2005b. Za mnoge dobra, a le začasna rešitev. Delo 15.feb.:16

Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, Uradni list št. 5/91, 12/92, 71/93 in 69/98

Zakon o zaposlovanju in delu tujcev, Uradni list št. 66/2000

50