Vpliv davčnih olajšav na davek od dobička pravnih oseb v Sloveniji in na Hrvaškem



UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO – POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR








DIPLOMSKO DELO





VPLIV DAVČNIH OLAJŠAV NA DAVEK OD DOBIČKA PRAVNIH OSEB V SLOVENIJI IN NA HRVAŠKEM





Študent: Simon Kotnik
Naslov : Kumen 42, 2344 Lovrenc na Pohorju Št. indeksa: 81528846
Redni študij
Program: univerzitetni
Študijska smer: računovodstvo – revizija Mentor: prof. dr. Majda Kokotec-Novak





Lovrenc na Pohorju, marec. 2004







UNIVERZA V MARIBORU

Ekonomsko-poslovna fakulteta

IZJAVA

Kandidat KOTNIK SIMON absolvent študijske smeri: RAČUNOVODSTVO-REVIZIJA študijski program: UNIVERZITETNI izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod mentorstvom dr. Majde Kokotec-Novak in uspešno zagovarjal 09.07.2004.

Zagotavljam, da je besedilo diplomskega dela v tiskani in elektronski obliki istovetno in brez virusov.

Ekonomsko-poslovni fakulteti dovolim – ne dovolim objavo diplomskega dela v elektronski obliki na spletnih straneh knjižnice. Hkrati dovoljujem, da ga lahko bralci uporabijo za svoje izobraževalne in raziskovalne namene s povzemanjem posameznih misli, idej, konceptov oziroma delov teksta iz diplomskega dela ob upoštevanju avtorstva in korektnem citiranju.

V Mariboru, dne 20.07.2004 Podpis:____________________







PREDGOVOR

Davki predstavljajo za državo prihodek, iz katerega financirajo svoje proračunske izdatke. Plačujejo jih tako fizične kot tudi pravne osebe. Njihova bistvena značilnost je, da so prisilna dajatev, in ob plačilu davka ne dobimo neposredno nobene protistoritve.

Za pravne osebe predstavljajo davki precejšen izdatek, kar lahko ogrozi njihovo plačilno sposobnost (likvidnost). Ker so davki prisilna dajatev, se neplačevanje davka kaznuje, kar je tudi zakonsko določeno, zato morajo podjetja in fizične osebe delovati v skladu z zakoni. Zakon določa višino in način plačevanja davkov.

Čeprav so sredstva, pridobljena na osnovi davka od dobička pravnih oseb v javnofinančnih prihodkih relativno majhna, predstavljajo za podjetja pomemben odhodek na koncu poslovnega leta. Zato je zelo pomembno, da zakon, ki opredeljuje višino in način plačevanja davka, vsebuje tudi določila, ki podjetjem na koncu leta in tudi med letom omogočajo zmanjšanje davčne obveznosti. Govori se o tako imenovanih davčnih olajšavah in oprostitvah.

Da pa bi lahko govorili o ustreznosti davčnih olajšav, moramo zakon o davku od dobička pravnih oseb primerjati z enakim zakonom iz druge države. Ker imata Slovenija in Hrvaška veliko skupnega, smo se odločili, da ustreznost davčnih olajšav primerjamo s to državo.

Diplomsko nalogo bi tematsko lahko razdelili na tri dele. V prvem smo opisali in primerjali oba zakona na splošno. V drugem delu smo na osnovi praktičnega dela ugotovili davčne olajšave v Sloveniji in na Hrvaškem. V tretjem delu pa smo ugotavljali primernost davčnih olajšav v Sloveniji in na Hrvaškem.







KAZALO

1 UVOD ...............................................................................................................................6

1.1 Opredelitev področja in opis problema..................................................................6

1.2 Namen, cilji in osnovne trditve................................................................................6

1.2.1 Namen.............................................................................................................6

1.2.2 Cilji.................................................................................................................7

1.2.3 Osnovne trditve ..............................................................................................7

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave........................................................................7

1.4 Predvidene metode raziskovanja ............................................................................8


2 TEORETIČNI DEL ........................................................................................................9

2.1 Davčni zavezanec ......................................................................................................9

2.1.1 Slovenija.........................................................................................................9

2.1.2 Hrvaška...........................................................................................................9

2.2 Davčna osnova ........................................................................................................10

2.2.1 Slovenija.......................................................................................................10

2.2.2 Hrvaška.........................................................................................................10

2.2.3 Davčna obravnava prihodkov in odhodkov v Sloveniji ...............................11

2.2.3.1 Povečanje davčne osnove .............................................................................13

2.2.3.2 Zmanjšanje davčne osnove...........................................................................13

2.2.3.3 Davčna izguba ..............................................................................................14

2.2.4 Davčna obravnava prihodkov in odhodkov na Hrvaškem ...........................14

2.2.4.1 Povečanje dobička........................................................................................17

2.2.4.2 Zmanjšanje dobička......................................................................................18

2.2.4.3 Davčna izguba ..............................................................................................18

2.2.4.4 Davčno obdobje............................................................................................18

2.2.4.5 Spajanja in pripajanja ...................................................................................19

2.3 Davčna stopnja........................................................................................................19

2.4 Davčne olajšave.......................................................................................................19

2.4.1 V Sloveniji....................................................................................................19

2.4.1.1 Olajšava za investicije in investicijske rezerve ............................................19

2.4.1.2 Olajšava za zaposlovanje..............................................................................20

2.4.1.3 Olajšave za zavarovalnice in hranilno kreditne službe.................................20

2.4.1.4 Olajšave na osnovi ekonomskih con ............................................................20

2.4.2 Na Hrvaškem................................................................................................21

2.4.2.1 Olajšave za opravljanje dejavnosti na območju posebne državne skrbi in svobodnih con...............................................................................................21

2.4.2.2 Spodbude za vlaganja...................................................................................21

2.4.2.3 Spodbude zaposlovanja ................................................................................22

2.4.2.4 Spodbude raziskovanja in razvoja ................................................................22

2.4.2.5 Spodbude šolanja in strokovnega izpopolnjevanja.......................................23

2.5 Obračunavanje in plačevanje davka v Sloveniji..................................................23

2.5.1 Skupinski davčni obračun davka od dobička pravnih oseb..........................23

2.5.2 Združitev, prenehanje, stečaj in likvidacija..................................................24

2.5.3 Akontacija.....................................................................................................25

2.6 Obračunavanje in plačevanje davka na Hrvaškem ...........................................30

2.6.1 Davek po odbitku .........................................................................................31

2.6.2 Vračunavanje tujega davka...........................................................................31







2.6.3 Verodostojnost poslovnih knjig in računovodskih poročil...........................32

2.7 Kazenske določbe....................................................................................................35

2.7.1 V Sloveniji....................................................................................................35

2.7.2 Na Hrvaškem................................................................................................35

2.8 Predhodne in končne določbe................................................................................36

2.9 Kratka vsebinska primerjava hrvaškega in slovenskega zakona o davku od dobička pravnih oseb .............................................................................................37

3 EMPIRIČNI DEL..........................................................................................................39

3.1 Predstavitev podjetja X d.o.o. ...............................................................................39

3.2 Izkaz poslovnega izida podjetja X.........................................................................39

3.3 Davčni izkaz poslovnega izida v Sloveniji ............................................................41

3.3.1 Davčna bilanca .............................................................................................41

3.3.1.1 Davčni prihodki............................................................................................42

3.3.1.2 Davčni odhodki ............................................................................................42

3.3.1.3 Davčne olajšave............................................................................................43

3.4 Davčni izkaz poslovnega izida na Hrvaškem .......................................................44

3.4.1 Davčna bilanca .............................................................................................44

3.4.1.1 Davčni prihodki............................................................................................47

3.4.1.2 Davčni odhodki ............................................................................................47

3.4.1.3 Davčne olajšave............................................................................................48

3.5 Ugotovitev razlik glede davčnih olajšav na prikazu praktičnega primera .......49


4 SKLEP ............................................................................................................................50


5 POVZETEK...................................................................................................................52


6 KLJUČNE BESEDE .....................................................................................................53


7 SUMMARY....................................................................................................................54


8 KEY WORDS ................................................................................................................55


9 LITERATURA IN VIRI ...............................................................................................56

9.1 Uporabljena literatura ...........................................................................................56

9.2 Uporabljeni viri ......................................................................................................57







1 UVOD

1.1 Opredelitev področja in opis problema

Davki predstavljajo v sodobnih ekonomijah najpomembnejšo obliko državnih prihodkov, s katerimi država zadovoljuje javne potrebe (Savin 1997. str 22). Davčne olajšave vplivajo na prihodke državnega proračuna, zato je pomembno, da so davčne olajšave tolikšne, da je pritok davka od dobička pravnih oseb v proračunsko blagajno dovolj velik, hkrati pa morajo snovalci fiskalne politike paziti, da so te olajšave dovolj velike, da podjetja ne izgubijo interesa za obstajanje. V nasprotnem primeru bi bili prihodki za državo dovolj veliki, vendar samo za kratek čas, saj bi podjetja izgubila interes za nadaljnji razvoj in bi raje prenehala z obratovanjem, saj bi bili izdatki za davek od dobička pravnih oseb preveliki. Olajšave morajo biti takšne, da so na voljo vsem oblikam podjetij, saj bi drugače prišlo do ustanavljanja samo tistih oblik podjetij, ki imajo največ možnosti za znižanje davčne osnove.

Da bi lahko presodili, ali so davčne olajšave ugodne ali ne, jih je najbolje primerjati med dvema državama, ki sta si na prvi pogled podobni. Slovenija in Hrvaška imata mnogo skupnih točk, saj sta bili do leta 1991 povezani v skupno državo Jugoslavijo. Sicer je vojna na Hrvaškem trajala dalj časa, vendar so kljub temu v zadnjih letih zelo napredovali.

Primerjavo bomo opravili tako, da bomo izbrali slovensko podjetje in poslovno bilanco preuredili v davčno po slovenskem in hrvaškem zakonu o davku od dobička pravnih oseb.

Pomen davka v posameznem davčnem sistemu je odvisen od višine dejanske davčne stopnje, števila podjetij, ki ga plačujejo, in od načina integracije z dohodnino delničarjev, kar je potrebno upoštevati, ko primerjamo delež davka od dobička med državami, saj je npr. pri sistemu vračunavanja davka podjetja med podatke o davku od dobička vključen tudi del, ki se kasneje odšteje od osebnega davka oziroma dohodnine delničarja (Čok, 1998, str. 6)



1.2 Namen, cilji in osnovne trditve



1.2.1 Namen

Davek od dobička pravnih oseb je obvezna dajatev oblastem, pri tem pa ni jasna korist, ki jo s tem dobi podjetje. Prav zaradi te nejasnosti so zelo pomembne davčne olajšave, ki pomagajo podjetjem znižati davčno osnovo. Vendar je ugotovitev davčnih olajšav brez vrednosti, saj nam pove samo, za koliko se zniža davčna osnova podjetja, ne da pa nam odgovora o tem, ali je to dovolj ugodno za podjetje ali ne. Zaradi tega je skoraj nujno, da davčne olajšave primerjamo s primerljivim podjetjem v tujini. Šele tako dobljeni rezultati nam dajo koristno informacijo o tem, ali so davčne olajšave dovolj velike ali ne.







1.2.2 Cilji

Osnovni cilj naloge je spoznati osnovne značilnosti davka od dobička pravnih oseb v Sloveniji in na Hrvaškem. Cilj naloge je s pomočjo davčnih olajšav ugotoviti, kateri davčni sistem je ugodnejši za podjetja. Glavni cilj je torej ugotoviti davčne olajšave in prikazati njihov vpliv na davčno osnovo in za koliko se zmanjša izračunani davek pred upoštevanjem davčnih olajšav.

Na koncu diplomskega dela bomo ugotovitve, do katerih smo prišli skozi diplomsko delo, zaključili in podali lastno mnenje.

1.2.3 Osnovne trditve

Trditve, iz katerih smo izhajali, temeljijo predvsem na obstoječih zakonih in aktih. Diplomsko delo temelji na teh trditvah:
-
zaradi skupne preteklosti in prilagajanja evropskemu davčnemu sistemu trdimo, da sta

si zakona o davku od dobička pravnih oseb zelo podobna;
-
kljub temu da je davčna stopnja na Hrvaškem nižja od slovenske, trdimo, da so davčne

oprostitve bolj enakovredno porazdeljene kot na Hrvaškem;
-
čeprav je na Hrvaškem več postavk davčnih oprostitev, trdimo, da le–te niso splošne in

so preveč točno določene in niso dosegljive vsem podjetjem enako.



1.3 Predpostavke in omejitve raziskave

Vsaka država sama določa davek od dobička pravnih oseb, zato prihaja tudi do razlik v plačilu davka pri podobnih podjetjih. Tudi pri davčnih olajšavah obstajajo razlike. Nekatere se skoraj ne razlikujejo, druge pa so čisto drugačne.

Naloga temelji na naslednjih izhodiščih:

- Zakon o davku od dobička pravnih oseb opredeljuje, kdo so davčni zavezanci, rešuje

vprašanje davčne osnove in določa davčno osnovo;
-
obdavčenje vpliva na poslovanje davčnih zavezancev, zato so zelo pozorni na davčne

olajšave, saj jim le-te zmanjšajo davčno obveznost;
-
davčne oprostitve in olajšave so mnogokrat predmet špekulacij, s katerimi se je možno

legalno izogniti plačilu davka.

Omejili smo se na davčne olajšave. Zaradi omejenosti razpoložljivih virov s Hrvaške smo nalogo zastavili tako, da bomo pri praktičnem delu naloge izhajali iz poslovne bilance slovenskega podjetja. Nato bomo te podatke prilagodili hrvaški zakonodaji.







1.4 Predvidene metode raziskovanja

Gre za statično mikroekonomsko raziskavo, pri kateri smo uporabili deskriptivni in analitični pristop raziskovanja. Deskriptivni pristop je služil za opis dejstev in trditev o davku od dobička pravnih oseb. Analiza je osredotočena na davčno in računovodsko funkcijo. Uporabljena poslovna raziskava je statična raziskava, saj smo analizirali stanje v določenem trenutku in prikazali trenutno veljavne zakone o davku od dobička pravnih oseb v Sloveniji in na Hrvaškem.

Gradivo za delo smo dobili predvsem iz strokovne literature, nekaterih publikacij in časopisov ter preko interneta.







2 TEORETIČNI DEL

2.1 Davčni zavezanec



2.1.1 Slovenija

Davčni zavezanec je pravna oseba, ki dosega dobiček z opravljanjem dejavnosti in ima sedež na območju Republike Slovenije (rezident RS). Davčni zavezanci so torej vse gospodarske družbe, ki na trgu samostojno opravljajo pridobitno dejavnost. Pridobitna dejavnost je vsaka dejavnost, ki se opravlja na trgu zaradi pridobivanja dobička (Bohinc in drugi, 1993, str. 18).

Davčni zavezanec so tudi pravne osebe, ki nimajo sedeža na območju Republike Slovenije za dobiček, dosežen s trajnim opravljanjem dejavnosti. Sem štejemo tudi predstavništvo tuje osebe za agencijske posle v zračnem in drugem prometu, s prodajo lastnih prevoznih listin (Šircelj, 2000, str. 341). Za trajno opravljanje dejavnosti se šteje tudi, če tuji davčni zavezanec posluje preko stalne poslovne enote ali če imajo posredniki pooblastilo, da v njegovem imenu sklepajo pogodbe, razen za nakup proizvodov in storitev. Kot stalna poslovna enota se šteje zlasti: sedež uprave, podružnica, poslovalnica, tovarna, delavnica, rudnik, kamnolom, gradbišča ali kraj kjer se dela opravljajo dlje kot dvanajst mesecev. Kot stalna poslovna enota pa se ne šteje: uporaba objektov ali opreme, namenjene skladiščenju, razstavljanju ali dobavi proizvodov, poslovno mesto, namenjeno nakupovanju proizvodov in storitev ali za zbiranje informacij za davčnega zavezanca, poslovno mesto, namenjeno reklamnim namenom in dajanju informacij. Če je v sporazumu o izogibanju dvojnemu obdavčenju poslovna enota določena drugače, se za davčnega zavezanca (nerezidenta RS) uporabljajo določbe, sklenjene v takem sporazumu.

Davka v Sloveniji ne plačajo: Banka Slovenije, javna podjetja in gospodarski zavodi, ki so v lasti države oziroma občin, invalidska podjetja, investicijski skladi, javni zavodi, razen za pridobitno dejavnost, društva, verske skupnosti, javni in zasebni skladi, ustanovljeni za humanitarne, dobrodelne in druge nepridobitne namene. Če pa se katera od navedenih enot ukvarja tudi s pridobitno dejavnostjo, potem se obdavči za ta del poslov.

2.1.2 Hrvaška

Davčni zavezanec je trgovsko podjetje in druga pravna oseba, ki opravlja dejavnost z namenom doseganja dobička.

Davčni zavezanec je poslovna enota tujega podjetnika. Tuji podjetnik je tisti, ki na območju Republike Hrvaške (RH) nima sedeža ali uprave.

Zavezanec za davek od dobička pravnih oseb je tudi predstavništvo tujega podjetnika za agencijske posle v zračnem in drugem prometu, če na območju Republike Hrvaške ustvarja prihodke s prodajo kart in v mednarodnem dogovoru ni drugače določeno.







Zavezanec je tudi podjetnik – fizična oseba, ki ustvarja dohodek od obrti, svobodnih poklicev, poljedelstva, gozdarstva in drugih dejavnosti, ki se obdavčujejo kot obrt v smislu Zakona o davku na dohodek, če izrazi zahtevo pristojnemu davčnemu organu, da bo namesto davka na dohodek plačeval davek od dobička. To zahtevo mora predložiti do konca leta za prihodnje leto.

Telesa državne uprave, regionalne samouprave, lokalne samouprave, Narodna Banka Hrvaške in pravne osebe, ki se ukvarjajo izključno z raziskovalno ali razvojno dejavnostjo niso zavezanci davka od dobička. Prav tako niso zavezanci državne ustanove, državni zavodi, verske skupnosti, politične stranke, sindikati, meščanske skupnosti. Če zgoraj navedene osebe opravljajo gospodarsko dejavnost, lahko davčna uprava na lastno pobudo ali predlog drugih davčnih zavezancev s sklepom določi, da so navedene osebe davčni zavezanci na dobiček za ta del poslovanja.

Davčni zavezanec je tudi tisti, ki ni tukaj omenjen niti ni zavezanec za davek od dohodka in se njegov dohodek ne obdavčuje nikjer drugje.

(http://www.nn.hr/sluzbeni-list/sluzbeni/index.asp - hrvaški prečiščeni zakon)



2.2 Davčna osnova



2.2.1 Slovenija

Davčna osnova je dobiček, ki se ugotovi v davčnem izkazu. Ta se lahko razlikuje od dobička, ugotovljenega v izkazu poslovnega izida (ta je lahko tudi negativen in obratno). Dobiček se ugotovi tako, da se od ustvarjenih prihodkov odštejejo odhodki davčnega zavezanca, ki so določeni s tem zakonom. Deveti člen pravi, da se od prihodkov in odhodkov, ugotovljenih v izkazu poslovnega izida, ki so bili ugotovljeni na podlagi predpisov in računovodskih standardov, odštejejo odhodki oz. prištejejo prihodki, ki jih določa Zakon o davku od dobička pravnih oseb.

Davčno osnovo lahko opredelimo kot količino in obseg neke stvari (na primer premoženje) ali pa kot tok in spremembo nekega ekonomskega agregata (na primer dohodek in dobiček). V davčno osnovo sodi vse tisto, kar je zakonodajalec proglasil za predmet obdavčenja. Povedano drugače, davčno osnovo pojmujemo kot znesek, od katerega se z uporabo davčne stopnje ugotovi višina davčne obveznosti (Savin, 1997, str. 65).

2.2.2 Hrvaška

Tudi na Hrvaškem je dobiček definiran kot razlika med prihodki davčnega zavezanca in odhodki, ki so določeni z Zakonom o davku od dobička. Poslovne enote, ki so v lasti tujih podjetij, plačujejo davek od dobička samo za tisti del poslovanja (dobička), ki je bil ustvarjen v Republiki Hrvaški. V davčno osnovo prav tako spada tudi dobiček, ki je bil ustvarjen v







postopku likvidacije (http://www.nn.hr/sluzbeni-list/sluzbeni/index.asp - hrvaški prečiščeni zakon).

Slovenski zakon nameni prvih nekaj členov utemeljitvi, kako pridemo do dobička, medtem ko hrvaški zakon definira, kateri dobički se obdavčujejo.

2.2.3 Davčna obravnava prihodkov in odhodkov v Sloveniji

Dobiček pravnih oseb se za davčne potrebe ugotavlja na podlagi poslovnih izidov v računovodskih izkazih ob upoštevanju z Zakonom o davku od dobička predpisanih popravkov. Slednje mora podjetje dobro poznati, da bo lahko svoje poslovne odločitve sprejelo v obliki, ki bo čim ugodneje vplivala na davčno osnovo. Zato mora podjetje vedeti, kdaj posamezne poslovne odločitve nimajo nikakršnega vpliva na davčno osnovo; skoraj vse pa na nekakšen način posredno ali neposredno vplivajo na velikost davčne osnove.

Med prihodke se vštevajo prihodki, obračunani na podlagi predpisov ali računovodskih standardov. Ti prihodki so: prihodki od poslovanja, prihodki od financiranja in izredni prihodki (Hieng, 1999, str. 237). V davčno osnovo ne štejemo prihodkov, doseženih z udeležbo v dobičku drugih pravnih oseb, zaradi preprečitve dvojne obdavčitve, saj je tisti, ki je izplačal dividende, že plačal davek državi. Če podjetja poslujejo s povezanimi osebami, uporabljajo transferne cene, vendar najmanj do višine povprečnih cen, ki veljajo za enako ali podobno vrsto blaga na domačem ali primerljivem tujem trgu. Ta omejitev je potrebna zato, ker je rezultat, dosežen s povezanimi osebami, lahko različen od rezultata, ki bi ga podjetje doseglo, če bi poslovalo z nepovezanimi osebami.

Tako kot pri prihodkih, se tudi pri odhodkih upoštevajo odhodki, obračunani na podlagi predpisov ali računovodskih standardov. Sem štejemo odhodke od poslovanja, odhodke od financiranja in izredne odhodke, razen tistih, ki so določeni s tem zakonom.

Kot davčno priznani odhodki so tisti, ki so neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti ali posledica opravljanja le–te oziroma tisti, ki so neposreden pogoj za ustvarjanje prihodkov. Med te ni mogoče vključiti izdatkov, ki imajo naravo investicij.

Med odhodke tudi ne štejemo davkov, ki jih je plačal lastnik davčnega zavezanca kot fizična oseba, denarnih kazni (ti dve kategoriji nista priznani, saj nobena ni povezana z ustvarjanjem prihodkov). Zamudne obresti od nepravočasno plačanih davkov in prispevkov tudi ne spadajo med odhodke. Sem pa prištevamo razne zamudne obresti iz naslova kupoprodajnih ter drugih razmerij, odhodke za pokrivanje izgub prejšnjih let (če gre za izgube, ugotovljene v izkazu poslovnega izida, če pa gre za izgube iz davčnega izkaza, potem pa to zniža davčno osnovo), formirane popravke vrednosti in odpisane terjatve do delavcev, lastnikov ali povezanih oseb. Stroški materiala in odhodki iz prodaje zalog izdelkov ter trgovskega blaga se priznavajo kot odhodek v obračunanem znesku, v skladu s sprejeto metodo obračunavanja oz. prodaje zalog. Če med letom podjetje spremeni metodo obračunavanja, mora to v davčnem izkazu pojasniti in prikazati vrednostni učinek sprememb. Stroški materiala so lahko vodeni po metodi drsečih povprečnih cen, fifo metodi, lifo metodi. Odhodki iz prodaje zalog izdelkov se lahko vodijo po metodi proizvajalnih stroškov, metodi zožene lastne cene ali metodi spremenljivih







proizvajalnih stroškov. Odhodki iz prodaje zalog trgovskega blaga se lahko vodijo po nabavnih cenah, prodajnih cenah ali po prodajnih cenah z vračunanim prometnim davkom.

Davčno so priznane vse vrste metod obračunavanja oziroma vrednotenja zalog. Če pa davčni zavezanec spremeni metodo vrednotenja, mora pojasniti vzroke za spremembo in izračunati učinek takih sprememb. Zakon ne določa, da bi bil učinek teh sprememb obdavčen in na kakšen način (Hieng, 1999 b, str. 108)

Amortizacija se prizna v obračunanem znesku, vendar največ do zneska, obračunanega z uporabo metode enakomernega časovnega amortiziranja ter najvišjih letnih amortizacijskih stopenj, predpisanih s tem zakonom. Amortizacija se obračunava posamično. Začetek in sredstva, ki se amortizirajo, določajo predpisi ali računovodski standardi. Amortizacija že amortiziranih sredstev se ne šteje za odhodek, čeprav se sredstvo še naprej uporablja.

Za Slovenijo je značilno, da podjetja uporabljajo tisto amortizacijsko stopnjo, ki jo dopušča Zakon o davku od dobička pravnih oseb. Slovenija spada v skupino držav z odvisno strukturo, saj je davčna amortizacija praviloma enaka računovodski, nasprotno pa velja za države z neodvisno strukturo, kjer se lahko davčna in računovodska amortizacija bistveno razlikujeta (povzeto po: dr. Majda Kokotec-Novak – več avtorjev. Davščine in davčno svetovanje).

Najvišje letne amortizacijske stopnje so: stavbe, 5 %; oprema, vozila, mehanizacija, 25 %; osebni avtomobili, 12,5 %; računalniki in računalniška oprema, 50 %; večletni nasadi, 10 %; osnovna čreda, 20 %; druga vlaganja, 20 %; dobro ime, 10 %.

Tudi pri ugotavljanju odhodkov s povezanimi osebami se uporabljajo transferne cene, vendar največ do višine povprečnih cen, ki veljajo za določeno vrsto blaga ali storitve na domačem ali primerljivem tujem trgu.

Pod pojmom povezane osebe zakon opredeljuje naslednje: lastnike, njihove ožje sorodnike, druge osebe, ki so z davčnim zavezancem kapitalsko oz. poslovno povezane in lahko imajo vpliv na poslovne odločitve zavezanca.

Odhodki za obresti se priznajo v obračunanem znesku, razen obresti na prejeta posojila od lastnikov ali povezanih podjetij, ki se priznajo največ v višini zadnje znane skupne povprečne ponderirane medbančne letne obrestne mere, ki jo objavlja Banka Slovenije ob času odobritve posojila.

Plače se priznajo kot odhodek v zneskih, ugotovljenih v skladu s splošnima kolektivnima pogodbama. Priznajo se tudi deli plač iz naslova uspešnosti poslovanja v obračunanih zneskih, če so v skladu s splošnima kolektivnima pogodbama.

Regres za letni dopust, jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi, solidarnostna pomoč, prehrana med delom, plače pripravnikom itd. se priznajo kot odhodek v obračunanih zneskih, vendar samo do višine, ki jo določi Vlada Republike Slovenije. Če davčni zavezanec nima polno zaposlenega nobenega delavca, se prej navedeni odhodki ne priznajo, razen plačil učencem in študentom na praksi. Dolgoročne rezervacije stroškov se priznajo v obračunanih zneskih, vendar največ do 50 % teh stroškov, razen dolgoročnih rezervacij iz naslova dotacij iz proračunov za osnovna sredstva. Rezervacije pri bankah, hranilnicah in hranilno–kreditnih službah se priznajo v obračunanih zneskih, vendar največ do višine, ki jo predpiše Banka Slovenije. Pri bankah, ki so v postopku predsanacije in sanacije, se priznajo tudi rezervacije v skladu z odločbo Banke Slovenije. Bankam in hranilnicam, ki predpisano kapitalsko ustreznost presegajo za več kot 20 %, se med odhodke ne priznajo oblikovane splošne rezervacije.








Reprezentančni stroški ter stroški upravnega in nadzornega odbora se priznajo kot odhodek v višini 70 % obračunanih zneskov. Reprezentančni stroški po tem zakonu so: nakup ali poraba lastnih proizvodov, blaga in storitev za poslovne partnerje, sejnine ter povračila potnih stroškov članom upravnega in nadzornega odbora. Ti stroški nastanejo na osnovi sodelovanja med poslovnimi partnerji (Hieng, 2002, str. 118).

Kot odhodki se priznajo tudi izplačila za humanitarne, kulturne, znanstvene, vzgojnoizobraževalne, športne, namene, vendar največ v višini 0,3 % ustvarjenih prihodkov, prav tako tudi izplačila političnim organizacijam, vendar do zneska, ki je enak trikratni povprečni plači zaposlenega v tem podjetju.

Davčni zavezanci, ki imajo prihodke iz davkov in prispevkov in drugih dajatev po predpisih ali, ki prejemajo dotacije in subvencije iz proračunov in donacije, pripravijo davčni izkaz brez teh prihodkov in dejanskih oziroma sorazmernih stroškov.

2.2.3.1 Povečanje davčne osnove

Če je davčni zavezanec dal zaposlenim ali povezanim osebam posojilo brez obresti ali nižjo obrestno mero od zadnje znane, se davčna osnova poveča za razliko med obrestmi. Enako velja za banke in druge finančne organizacije.

2.2.3.2 Zmanjšanje davčne osnove

Davčna osnova se zmanjša za dobiček, ki ga je davčni zavezanec prenesel iz tujine, če je bil od tega dobička plačan ustrezen davek v tujini. Potrdilo o plačanem davku mora priložiti skupaj z davčnim izkazom. Že obdavčene, neporabljene dolgoročne rezervacije stroškov, ki jih je davčni zavezanec prikazal v prihodkih, zmanjšajo davčno osnovo, vendar največ v višini davčne osnove.

Pri obdavčevanju nerezidentov lahko pride do posebnega problema dvojnega obdavčevanja. To pomeni, da je poslovanje pravne osebe obdavčeno v državi, kjer ima nerezident svoj sedež poslovanja, in v tuji državi, kjer podružnica trajno opravlja pridobitno dejavnost in dosega na njenem ozemlju dobiček. Da bi se izognili pretiranemu obremenjevanju pravne osebe in dvojnemu obdavčevanju, sklepajo države med seboj tako imenovane sporazume o dvojnem obdavčevanju (povzeto po Svilarjevi, 1998, str. 22-29). Ker naše podjetje ne posluje izven slovenskih meja, tega problema nima in ga v nalogi ne bomo podrobneje obravnavali.

Davčni zavezanec, ki izplačuje dividende in druge deleže v dobičku, mora ob vsakem izplačilu dividende obračunati in plačati posebno akontacijo za davek od dobička in dohodnine glede na izplačano dividendo, in sicer po stopnji 15 % za prenos v tujino in 25 % za rezidente Republike Slovenije. Prejemniku dividende izda potrdilo o plačani posebni akontaciji, le-ta poveča svojo davčno osnovo za prejete dividende in plačano akontacijo, vendar le-ta za enak znesek zmanjša njegovo plačilo obračunanega davka. Če je izplačevalec dividend obračunal in plačal davek od dobička pravnih oseb, ne plača posebne akontacije, prejemnik dividend pa ne poveča davčne osnove za prejete dividende.







Če je v sporazumu o izogibanju dvojnega obdavčenja določeno drugače kot v tem zakonu, se uporabljajo določbe takšnega sporazuma.

2.2.3.3 Davčna izguba

Če na koncu določanja davčne osnove davčni zavezanec ugotovi izgubo, ima pravico, da jo pokriva z zmanjšanjem davčne osnove v naslednjih petih letih. Pokrivanje izgube ne sme presegati tekoče ugotovljene davčne osnove. Najprej se davčna osnova zmanjša za izgube starejšega datuma. V primerih združitve ter za obdavčenje, na podlagi skupinskega davčnega izkaza, se zmanjšanje davčne osnove ne uporablja.

2.2.4 Davčna obravnava prihodkov in odhodkov na Hrvaškem

Prihodki so definirani kot povečanje gospodarskih koristi v obliki vplačil, povečanja lastnine ali zmanjšanje obveznosti, ki ima za posledico povečanje kapitala. Vlaganja delničarjev in članov podjetja se ne štejejo kot prihodki. Med prihodke spadajo vplačila gospodarskih koristi in terjatve davčnega obveznika, razen davka na dodano vrednost in drugih nadomestil. V prihodke davčnega obdobja spadajo vse koristi od odposlanih dobrin in opravljenih storitev. O odposlanih dobrinah govorimo takrat, ko se prenese lastninska pravica nad temi dobrinami. Kot prihodki se upoštevajo samo opravljene storitve do konca davčnega obdobja, za tiste storitve, ki se opravljajo skozi več davčnih obdobij, pa se priznajo prihodki sorazmerni višini stopnje njihove dokončanosti. Prihodki od izgradnje stanovanj, poslovnih prostorov ali drugih objektov za neznanega kupca se vključijo v davčno osnovo tistega davčnega obdobja, v katerem je bila izvršena prodaja objekta (http://www.nn.hr/sluzbeni-list/sluzbeni/index.asp hrvaški prečiščeni zakon)..

Prihodki davčnega obdobja so tudi obresti za: kredite, posojila, predujme. Med prihodke spadajo tudi zneski najemnin, valutnih klavzul, nadomestil za koriščenje patentov, licenc, trgovskih znakov, računalniških programov in vseh drugih pravic. Prav tako se v davčno osnovo vštevajo prihodki, ki jih podjetje pridobi s prodajo prej navedenih pravic in obresti. Davčno osnovo povečujejo tudi prihodki od prodaj dolgoročnega premoženja, dobički iz prodaje terjatev, prihodki od dividend, iz deleža v dobičku ter dobički od prodaje delnic in deležev. Plačane kazni in stroški, prejeta darila, inventarni viški spadajo med prihodke obdobja. V primeru delnega ali celotnega odpisa oziroma zastaranja obveznosti (s potrditvijo upnika) ta znesek poveča davčno osnovo v obdobju, v katerem je zastaranje nastalo.

Tudi pozitivne tečajne razlike spadajo pod prihodke obdobja. Če je podjetje med davčnim obdobjem koristilo lastne proizvode in storitve za povečanje lastnega premoženja oz. je vlagalo v lastno premoženje, so to prihodki, ki se obdavčujejo. Če ima podjetje neko stvar v finančnem najemu, se stroški tega najema vključijo v davčno osnovo. Kot prihodek se šteje tudi znesek državnih pomoči in vzpodbud.

Odhodki so zmanjšanja gospodarskih koristi v obliki izplačil ali izrabljenosti premoženja in povečanja obveznosti, ki imajo za posledico zmanjšanje kapitala. Zmanjšanje kapitala zaradi povračila ali razdelitve vlagateljem se ne šteje za odhodek.







Odhodki davčnega obdobja so (http://www.nn.hr/sluzbeni-list/sluzbeni/index.asp


- hrvaški

prečiščeni zakon): stroški materiala (surovine, embalaža, drobni inventar, deli za tekoče in investicijsko vzdrževanje, itd…), stroški storitev (prevoza, razvoja, zavarovanja, komunalnih uslug, promocije, reklame, pravnih nasvetov, itd.), stroški amortizacije (dolgoročna materialna in nematerialna), stroški plač zaposlenih (plače, nadomestila plač, davki in dajatve na plače), stroški nadomestil zaposlenih (dnevnice, potni stroški, izobraževanje, izpopolnjevanje, štipendije, itd.), rezervacije za rizik in stroške (reklamacije v garancijskem roku, za stroške po začetih sodnih procesih, stroški obnavljanja naravnih bogastev itd.), vrednostno usklajevanje dolgoročne in kratkoročne lastnine, stroški financiranja (redne in zamudne obresti, tečajne razlike, valutne klavzule in jamstva), darila v naravi ali v denarju, ostali stroški poslovanja (članarine strokovnih združenj, pravni in sodni stroški, stroški strokovne literature, itd.).

V prejšnjem odstavku omenjeni stroški zmanjšujejo dobiček, razen v tistem delu, ki se nanaša na stroške zalog nedokončane proizvodnje, polproizvodov, delov proizvodov in gotovih proizvodov. V stroške prej omenjenih zalog se vključujejo spremenljivi stroški (materiala in dela) ter stalni stroški proizvodnje.

V odhodke davčnega obdobja se vključujejo tudi stroški nabave prodanih proizvodov, materiala, drobnega inventarja, rezervnih delov in embalaže. Ta strošek predstavlja nabavna vrednost zmanjšana za popuste, carino in uvozne dajatve, nepovratne davke in stroške prevoza, do mesta skladiščenja ali prodaje.

Kot odhodki se priznajo tudi neamortizirani stroški nabave prodanega dolgotrajnega premoženja. Ta strošek je sestavljen iz nabavne cene minus dobljeni popusti pri nakupu, carine in uvozne dajatve, nepovratnih davkov, stroškov priprave prostora za gradnjo, stroškov vgraditve opreme, prevoza in drugi stroški, ki so nastali v procesu priprave sredstva za uporabo. Če se na teh sredstvih opravijo dodatna vlaganja, potem je treba povečati knjigovodstveno vrednost. Dodatna vlaganja so vlaganja, s katerimi se poveča kapaciteta ali se podaljša rok uporabe, ali investicije, ki povečajo kakovost proizvodnje ali zmanjšajo proizvodne stroške.

Odhodki amortizacije se določajo na osnovi Pravilnika o amortizaciji. Dodatni, delni ali celotni odpis opreme ali poslovnih objektov, nabavljenih v davčnem obdobju, predstavlja odhodek, kot tudi pridobljena nematerialna lastnina, ki se uporabi za raziskovanje in razvoj. Kot oprema se štejejo: stroji, orodja, pogonski inventar, informacijska oprema itd. Pod poslovne objekte pa spadajo: gradbeni objekti, ki služijo za opravljanje dejavnosti, pod nematerialno premoženje spadajo patenti in licence, ki služijo za opravljanje dejavnosti, raziskovanje in razvoj, ter kapitalizirani izdatki za razvoj.

Tudi amortizacija revalorizacije dolgoročnega premoženja je odhodek, ki zmanjšuje davčno osnovo, vendar največ do višine, ki je bila vračunana v prihodkih.







TABELA 1: AMORTIZACIJSKE STOPNJE NA HRVAŠKEM

Tabela amortizacijskih stopenj dolgotrajnega premoženja na osnovi amortizacijske dobe določene za obdavčevanje


1. GRADBENI OBJEKTI IN NAPRAVE


Stopnja amortizacije


Amortizacijska

doba (v letih)

1.1. Gradbeni objekti, ki so lahko visokogradenj in
nizkogradenj, ter armirano betonske in železne konstrukcije
(zgradbe, mostovi, tuneli, nadvozi, pomoli, marine,
naftovodi, vodovodi, plinovodi in elektrovodi) kot tudi
naprave katera se štejejo kot samostojni gradbeni objekt
40 2,5

1.2. Gradbeni objekti, ki so lahko visokogradenj in nizkogradenj s spodnjim slojem (spodnji sloj cest in prog,


j


33,33 3

ezov, nasipi, valobran)


1.3. Gradbeni objekti, ki so lahko visokogradenj in nizkogradenj iz lesene konstrukcije


20 5



1.4. Ostale zgradbe


10 10



2. OPREMA

2.1. Oprema (proizvodna in prenosna oprema i naprave, razen naprav, navedenih v prejšnji točki) ter ladje


20 5

2.2. Pogonski in poslovni inventar (stroji, orodja, transportna sredstva in instrumenti), letala ter vozila na gosenice


10 10

2.3. Pohištvo, poslovni inventar v trgovini in turizmu 5 20

2.4. Pisarniška oprema, informacijska oprema, software, telekomunikacijska oprema, cestna motorna vozila, vozila na motorni pogon in priključni instrumenti


4 25




3. SADOVNJAKI,VINOGRADI, HMELJSKI IN DRUGI TRAJNI NASADI


10 10




4. OSNOVNA ČREDA


5 20

5. DOLGOROČNA NEOPREDMETENA SREDSTVA 5 20

6.OSTALA NEOMENJENA DOLGOTRAJNA SREDSTVA


10 10



Vir: http://www.nn.hr/sluzbeni-list/sluzbeni/index.asp


- Pravilnik o amortizaciji







Med odhodke se štejejo tudi izgube iz prodaje delnic in deležev.

Odhodki davčnega obdobja so dolgoročne rezervacije pri bankah in zavarovalnicah, ki jih morajo imeti zaradi predpisov.

Tudi ugotovljeni manjki premoženja in davki na te manjke so priznani odhodki in stroški, nastali na osnovi višje sile ali drugih nenačrtovanih dogodkih. Med odhodke ne spadajo stroški, ki niso nastali zaradi opravljanja dejavnosti oz. nimajo nobene zveze z dejavnostjo. Odhodki, ki niso verodostojno evidentirani, se ne priznajo.

Če se v poslovanju med domačo poslovno enoto tujega podjetnika in družbo ustanovitelja ali med domačim odvisnim podjetjem in tujim matičnim podjetjem ali domačim matičnim podjetjem in tujim odvisnim podjetjem povečujejo odhodki domačega davčnega zavezanca na osnovi izdatkov za nabavo proizvodov in storitev, storitev menagementa, intelektualnih storitev itd., ki zmanjšujejo davčno osnovo domačega davčnega zavezanca in opravlja skrivni transfer dobička, potem se uporabijo obračunane cene, ki bi jih podjetje doseglo na primerljivem trgu pod enakimi ali podobnimi pogoji z nepovezanimi osebami. Za ugotovljene razlike se bo povečal prihodek domačega davčnega zavezanca.

2.2.4.1 Povečanje dobička

Ugotovljeni dobiček se poveča za stroške amortizacije, ki je bila večja od dopustne. Poveča se tudi za 70 % stroškov reprezentance. Davčna osnova se poveča tudi za plačane denarne kazni za prekrške in prestopke.

Dobiček se poveča za 30 % stroškov, nastalih zaradi uporabe lastnih in najetih avtomobilov ali drugih prevoznih sredstev za prevoz zaposlenih.

Dobiček se poveča za odhodke, ki so bili namenjeni darovanju, vendar so presegli 2 % doseženega prihodka prejšnjega leta, razen če so ti odhodki nastali na osnovi posebnih programov, določenih s strani pristojnega ministrstva
Poveča se tudi za stroške, ki so povezani z uporabo lastnih proizvodov, materiala in storitev, ki so bile namenjene članom društva, in za druge namene, ki niso povezani z opravljanjem dejavnosti, v katere spadajo tudi manjki premoženja, ki presegajo višino, predpisano po pravilih davka na dodano vrednost in na katero se ne plača davek na dohodek.

Davčna osnova se poveča za vsoto prekomernih dolžniških in prenizkih upniških obresti, vključno z zamudnimi obrestmi, če upnik oz. dolžnik ni zavezanec za davek od dobička pravnih oseb.

Dobiček se poveča za skrivna izplačila dobička, pod katerimi razumemo vsako povečanje odhodkov in zmanjšanje prihodkov v davčnem obdobju na osnovi uporabe lastnine ali koriščenja storitev lastnikov in solastnikov za neposlovne namene.

Pod prekomerno dolžniško obrestno mero se razume obrestna mera, obračunana ali plačana upniku, ki ni domači davčni zavezanec davka od dobička pravnih oseb v delu, ki je večji od obrestne mere, ki jo plača banka na vezane vloge z enakim rokom obrestovanja. Pri tem je verodostojna obrestna mera tiste banke, pri kateri ima davčni zavezanec deponirana denarna sredstva. V primeru, da ima denarna sredstva deponirana pri večjem številu bank, uporabi







obrestno mero tiste, pri kateri ima deponiran največji del sredstev. Če ima pri dveh bankah enako stanje sredstev, potem uporabi povprečno stopnjo. Višina obrestne mere se določa na enak način, če je dogovorjena v tuji valuti.

Pod prenizko upniško obrestno mero se razume obrestna mera, ki se obračuna dolžniku, ki ni domači zavezanec davka na dobiček pravnih oseb, po nižji stopnji kot jih daje banka na hranilne vloge z istim rokom zapadlosti. Določanje obrestne mere je enako kot pri prekomernih dolžniških obrestnih merah.

2.2.4.2 Zmanjšanje dobička

Dobiček se zmanjša za prihodke od dividend in udeležbe v dobičku ter za strošek amortizacije, ki prej ni bila priznana.

Dobiček se zmanjša za darove v naravi ali denarju, nakazanem na račun v kulturne, znanstvene, vzgojno–izobraževalne, zdravstvene, humanitarne, športne, verske in druge namene, društvom in drugim osebam, ki opravljajo dejavnost v skladu s posebnimi predpisi. Vrednost daril, za katere se zmanjša davčna osnova, je lahko do 2 % prihodkov, ustvarjenih v preteklem letu. Izjemoma je lahko vsota višja od 2 % , če je denar dan na osnovi odlokov pristojnega organa o izvedbi financiranja posebnih programov ali akcij in ne za redne dejavnosti prejemnika. To zmanjšanje se prizna največ do višine vsote, ki ostane po zmanjšanju iz prvega stavka.

2.2.4.3 Davčna izguba

Če se v postopku določanja davčne osnove ugotovi negativna osnova, ima davčni zavezanec davčno izgubo. Z davčno izgubo lahko zmanjšuje svojo davčno osnovo v naslednjih petih letih, po tem pa izgubi to pravico. Če je zmanjšal svojo davčno izgubo na osnovi plač delavcev, ki jih je zaposlil na novo in zaradi tega prikaže davčno izgubo, se lahko davčna osnova poveča za ta znesek.

2.2.4.4 Davčno obdobje

Davek na dobiček se določa za poslovno leto, del poslovnega leta in obdobje likvidacije. Poslovno leto je praviloma enako koledarskemu letu. Del poslovnega leta je: obdobje od začetka poslovanja davčnega zavezanca do konca poslovnega leta; obdobje od premestitve sedeža ali upravljanja poslov iz tujine na Hrvaško do konca poslovnega leta; obdobje, ki se predvideva za zadnje poslovno leto do premestitve sedeža ali upravljanja poslovanja s Hrvaške v tujino; obdobje, ki je zadnje pred začetkom postopka likvidacije; obdobje, ki je zadnje pred začetkom postopka stečaja; obdobje, ki je zadnje pred začetkom postopka pripojitve ali spojitve. Davčna uprava lahko na zahtevo davčnega zavezanca določi, da se poslovno in koledarsko leto razlikujeta.







2.2.4.5 Spajanja in pripajanja

Davčni zavezanci, ki se spajajo ali pripajajo, dostavijo davčni upravi računovodske izkaze in davčno prijavo z dnem, ki se ujema z dnevom spojitve ali pripojitve.

Pravice in obveznosti spojenih ali pripojenih davčnih zavezancev prevzame pravni naslednik.



2.3 Davčna stopnja

V Sloveniji: davek se plačuje po stopnji 25 %.

Na Hrvaškem: davek se plačuje po stopnji 20 % na ugotovljeno davčno osnovo.



2.4 Davčne olajšave



2.4.1 V Sloveniji

V primeru oprostitve in olajšav se zmanjša davčna osnova, zato ju imenujemo s skupnim pojmom odbitki od osnove. V obeh primerih se zmanjša davčna obveznost. Zmanjšanje obveznosti zaradi odbitkov od osnove označujemo kot davčni prihranek. Višino davčnih prihrankov izračunamo kot zmnožek odbitka od osnove in davčne stopnje (Rupnik in Stanovnik, 1995 a, str. 20). Odbitke od osnove in znižanje davka s skupnim pojmom imenujemo davčna olajšava (Rupnik in Stanovnik, 1995 b, str. 26).

2.4.1.1 Olajšava za investicije in investicijske rezerve

Davčnemu zavezancu se prizna davčna olajšava v višini 20 % investiranega zneska v opredmetena osnovna sredstva (razen v osebna motorna vozila) in neopredmetena dolgoročna sredstva, vendar največ v višini davčne osnove, če gre za investicije na območju Republike Slovenije. Dodatna davčna olajšava v višini 20 % se prizna davčnemu zavezancu takrat, ko je investiral v opremo, razen v pohištvo in pisarniško opremo brez računalniške opreme in neopredmetena dolgoročna sredstva, vendar največ v višini davčne osnove), za investicije v Republiki Sloveniji.
Če gre za finančni najem, se olajšava prizna samo davčnemu zavezancu, ki je opredmeteno osnovno sredstvo pridobil na podlagi finančnega najema. Tisti, ki je izkoristil prej omenjene olajšave, in je pred pretekom treh let od tega razporejal dobiček za udeležbo v dobičku, mora za znesek izkoriščenih olajšav povečati davčno osnovo v tistem letu, v katerem je razporejal dobiček.

V primeru prodaje oz. odtujitve ali prenosa OOS ali NOS izven Republike Slovenije mora povečati davčno osnovo v letu prodaje oz. odtujitve ali prenosa OS. To mora storiti tudi takrat, ko gre za finančni najem in najemodajalec izgubi pravico uporabe OOS.







Pri oblikovanju investicijskih rezerv za vlaganja v OOS (razen v osebna motorna vozila) in NOS v Republiki Sloveniji (RS) in za dolgoročne naložbe v druge osebe v RS se prizna davčna olajšava v višini oblikovanih rezerv, vendar največ do višine 10 % davčne osnove. Ta olajšava se prizna za dobo dveh let in samo pod pogojem, da so se rezerve porabile za prej navedene namene. Če na koncu drugega leta ni porabil vseh investicijskih rezerv, mora za ugotovljeni znesek povečati davčno osnovo tega leta.

Davčni zavezanec mora voditi evidence, ki vsebujejo podatke in informacije o oblikovanju investicijske rezerve, o posameznem namenu oblikovanja investicijske rezerve in porabe investicijske rezerve po posameznih namenih njenega oblikovanja in o stanju investicije.

2.4.1.2 Olajšava za zaposlovanje

Davčnemu zavezancu, ki zaposli delavca za nedoločen čas ali za najmanj dve leti zaposli pripravnike oz. tiste, ki prvič sklepajo delovno razmerje, in delavce, ki so bili prijavljeni pri službi za zaposlovanje najmanj 6 mesecev, se davčna osnova zniža za znesek, ki je enak 30% izplačanih plač, vendar največ za dvanajst mesecev njihove zaposlitve. Če prekine pogodbo pred pretekom dveh let (razen na željo zaposlenega), mora za izkoriščene olajšave povečati davčno osnovo v letu prekinitve delovnega razmerja.
Če zaposluje invalide, davčna olajšava predstavlja 50 % izplačanih plač, če zaposluje 100 % invalide in gluhoneme, je ta znesek enak 70 % izplačanih plač, vendar največ do višine davčne osnove.

2.4.1.3 Olajšave za zavarovalnice in hranilno kreditne službe

Pri zavarovalnicah se davčna osnova zmanjša za oblikovane rezerve iz dobička, vendar samo do višine davčne osnove.

Pri hranilno–kreditnih službah se oblikovane rezerve iz dobička ne vštevajo v davčno osnovo.

2.4.1.4 Olajšave na osnovi ekonomskih con

Podjetje, ki posluje na območju ekonomske cone, lahko za dejavnost, ki jo opravlja v ekonomski coni, pridobi davčno ugodnost v naslednjih primerih:
-
stopnja davka na dobiček pravnih oseb, določena z zakonom, ki ureja obdavčitev dobička

pravnih oseb, se zniža, vendar ne sme biti nižja od 10 %;
-
uporabnik ekonomske cone lahko v posameznem koledarskem letu za vlaganja v osnovna

sredstva na območju ekonomske cone uveljavlja znižanje davčne osnove za davek od dobička pravnih oseb za znesek vlaganj v osnovna sredstva, vendar to znižanje ne sme preseči 50 % vlaganja v koledarskem letu;







- uporabnik lahko uveljavlja znižanje davčne osnove za znesek izplačanih plač zaposlenih pripravnikov in drugih delavcev, ki jih je zaposlil v koledarskem letu in so bili pred sklenitvijo delovnega razmerja najmanj šest mesecev prijavljeni na zavodu za zaposlovanje, vendar to znižanje ne sme preseči 50 % tega zneska.

2.4.2 Na Hrvaškem

2.4.2.1 Olajšave za opravljanje dejavnosti na območju posebne državne skrbi in svobodnih con

Davčni zavezanci, ki opravljajo dejavnost na področju posebne državne skrbi in zaposlujejo več kot pet ljudi za nedoločen čas ter jih vsaj 50 % na takem področju tudi živi, plačajo davek od dobička v višini:

- 25 % od predpisane davčne stopnje na območju prve skupine,
-
50 % od predpisane davčne stopnje na območju druge skupine, - 75 % od predpisane davčne stopnje na območju tretje skupine.

Zaposleni morajo živeti na področju posebne državne skrbi vsaj devet mesecev v poslovnem letu.

Posebne olajšave in oprostitve imajo tudi davčni zavezanci, ki poslujejo na področju mesta Vukovarja. Zaposlenih morajo imeti najmanj 5 delavcev za nedoločen čas in 50 % jih mora živeti na tem območju. Leta 2000 in naslednjih pet let ne plačujejo davka od dobička pravnih oseb, po preteku tega obdobja pa ga plačujejo v višini 25 % od predpisane stopnje. Zaposleni morajo živeti na tem območju vsaj devet mesecev poslovnega leta.

Davčni zavezanec, ki posluje na področju svobodnih con, plača davek v višini 50 % od predpisane stopnje. Podjetnik, ki v takšni coni gradi ali sodeluje v gradnji objekta in vloži več kot 1,000.000,00 kun, je v tem letu in naslednjih petih letih oproščen plačevanja davka od dobička pravnih oseb, vendar samo do višine zneska, ki ga je vložil. Vlada Republike Hrvaške lahko, če je v gospodarskem interesu, poveča davčne olajšave. Minister za gospodarstvo mora dati takšen predlog. V svobodnih conah na področju Vukovarsko– Srijemske županije se davek ne plačuje prvih pet let od začetka opravljanja dejavnosti, potem pa v višini 25 % od predpisane stopnje.

2.4.2.2 Spodbude za vlaganja

Na dobiček od vlaganja, ki znaša vsaj 10 milijonov kun, se plača davek v višini 7 % za obdobje 10 let od začetka vlaganja, pod pogojem, da je zaposlenih v tem podjetju najmanj 30 ljudi od konca prvega leta vlaganja. Če je znesek vlaganja 20 milijonov kun, potem se davek plačuje po 3 % stopnji (10 let), vendar mora biti zaposlenih najmanj 50 ljudi. Za vlaganja, večja od 60 milijonov kun, se plačuje davek v višini 0 % (10 let), vendar mora biti zaposlenih najmanj 75 ljudi.







Skupni znesek znižanja, ki se lahko izkoristi v omenjenem roku, ne sme presegati zneska samega vlaganja. Znesek davčnega znižanja se ugotovi kot razlika med obračunanim davkom od dobička, izračunanim na osnovi predpisane stopnje, in stopnje, določene na osnovi višine vlaganja. Če davčni zavezanec, ki koristi znižanja, zmanjša število zaposlenih pod predpisano, mu prenehajo veljati prej omenjene ugodnosti, zraven tega pa mora še povrniti ugodnosti, ki jih je pridobil na osnovi znižanja, zvečanega za znesek zakonske zamudne obresti.
Če je davčni zavezanec enkrat izgubil pravico do davčnega znižanja, ga ne more več dobiti. V znesek vlaganja se ne vštevajo vrednosti zemljišč in objektov, ki so stari več kot 1 leto, in predhodno rabljena oprema, ki je bila vložena.

2.4.2.3 Spodbude zaposlovanja

Davčna osnova se lahko zniža tudi za plače in prispevke na novo zaposlenih delavcev, ki so izplačani pred dnevom vloge davčne prijave. Novo zaposleni delavci so tisti, ki jih zaposlimo za nedoločen čas, vendar so bili prej vsaj en mesec na zavodu za zaposlovanje; v to kategorijo spadajo tudi pripravniki, stažisti, vajenci in podobni, ki so zaposleni za določen čas. Zmanjšanje davčne osnove na podlagi plač in prispevkov novo zaposlenih se lahko koristi leto dni od dneva zaposlitve. Če podjetje zaposli invalida, lahko tri leta zmanjšuje davčno osnovo.

Davčni zavezanec, ustanovljen z namenom profesionalne rehabilitacije in zaposlovanja invalidnih oseb, plača davek v višini 25 % od predpisane stopnje.

2.4.2.4 Spodbude raziskovanja in razvoja

Davčna osnova se lahko dodatno zmanjša na osnovi stroškov raziskovanja in razvoja, in sicer za 100 % nastalih in prikazanih stroškov raziskovanja in razvoja v obdobju, za katerega se določa davek.

Davčna osnova se lahko zmanjša tudi za 100 % stroškov amortizacije za pridobljeno nematerialno lastnino.

Pod raziskovanje spada izvirno in planirano preizkušanje, namenjeno pridobivanju novih znanstvenih in tehničnih spoznanj, in vključuje temeljno in uporabno raziskovanje. Pod temeljnim raziskovanjem razumemo teoretično in praktično delo z namenom pridobivanja novih znanj brez konkretne praktične uporabe; z uporabnim raziskovanjem pa s teoretičnim in praktičnim delom pridobimo nova znanja in je usmerjeno na ustvarjanje praktičnega cilja. Razvoj pa je sistem del, ki temelji na rezultatih znanstvenega raziskovanja in praktičnega znanja, namenjeno pa je ustvarjanju novih materialov, proizvodov in sestavin ter uvajanju novih procesov itd.

Pod raziskovanje in razvoj se ne štejejo kontrola kvalitete, rutinsko testiranje proizvodov, raziskovanje učinkovitosti, raziskovanje tržišča itd.







Med stroške raziskovanja in razvoja spadajo:

- plače in ostali spremenljivi stroški oseb, ki sodelujejo v raziskovanju in razvoju;
-
stroški materiala in storitev, uporabljenih v procesu raziskovanja in razvoja;
-
amortizacija nepremičnin, strojev in opreme in sicer tisti del, ki se uporablja za

raziskovanje in razvoj;
-
amortizacija patentov in licenc, prav tako v tistem delu, ki se nanaša na raziskovanje

in razvoj;
-
splošni del stroškov, ki se nanaša na raziskovanje in razvoj, razen splošnih upravnih

stroškov;
-
zaračunani stroški raziskovanja in razvoja, ki ga je za davčnega zavezanca opravila

druga pravna oseba, registrirana za opravljanje raziskovanja in razvoja.

2.4.2.5 Spodbude šolanja in strokovnega izpopolnjevanja

Davčna osnova se lahko zmanjša tudi na osnovi stroškov šolanja, strokovnega izpopolnjevanja zaposlenih v višini 100 % v obdobju, za katero se določa davek.



2.5 Obračunavanje in plačevanje davka v Sloveniji

Obračunavanje in plačevanje davka ureja Zakon o davčnem postopku.

Zakon o davčnem postopku ureja mnoga vprašanja in področja, ki se nanašajo predvsem na načine obračunavanja davka in obveznosti plačevanja le-tega. Poleg tega pojasnjuje pristojnosti davčnega organa, načine vročanja davčnih spisov in obveščanja davčnih zavezancev, odmerjanje in izterjavo davka ter kazenske določbe. Zakon o davčnem postopku uporablja pristojni davčni organ vedno, kadar odloča o davčnih stvareh, davkih in pravicah davčnih zavezancev (Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev,1999, poglavje 12.1.1).

Zavezanec sam obračunava in plačuje davek od dobička za poslovno leto, ki je enako koledarskemu. Podatke o poslovanju za ugotovitve davčne obveznosti zagotavlja na način in v obsegu, kot je določen v tem zakonu in z računovodskimi standardi.

Davčni obračun predloži davčnemu uradu, kjer je vpisan v davčni register. Izkaz poslovnega izida, bilanca stanja, izkaz uporabe dobička in kritje izgube ter potrdila o plačanem davku od prihodkov doseženih z udeležbo v dobičku, so sestavni del davčnega obračuna. Izkaza uporabe dobička in kritja izgube ni mogoče spreminjati brez soglasja davčnega urada.

2.5.1 Skupinski davčni obračun davka od dobička pravnih oseb

Z zakonom o davku od dobička je kapitalsko povezanim podjetjem omogočeno sestavljanje skupinskega davčnega izkaza, vendar le, če so kapitalske povezave podjetij v skupini več kot 90 % in če ima skupina dovoljenje davčnega organa za sestavljanje skupinskega davčnega izkaza (Kokotec–Novak, 2000, 10-11). Če je davčni zavezanec (rezident RS) lastnik 90 %







osnovnega kapitala drugega davčnega zavezanca (rezidenta RS), lahko ugotavlja davek na podlagi skupinskega davčnega obračuna. Vsak član skupine predloži svoj obračun, eden pa še skupinskega. Izguba enega člana se pokriva z dobičkom drugega. Plačilo davka opravi tisti, ki je podal skupinski izkaz. Davčni organ odobri najmanj za tri leta pripravo skupinskega davčnega izkaza na željo članov. Če en član hoče posamično obdavčenje, mora vsak doplačati razliko, ki je nastala zaradi skupinskega izkaza. Obliko skupinskega izkaza predpiše minister za finance.

Način izračunavanja davčne osnove, plačilo davka in pogoji skupinskega obdavčevanja so predpisani v 200. členu Zakona o davčnem postopku. Prednost skupinskega davčnega obračunavanja davka od dobička je ta, da člani skupine, ki imajo negativno davčno osnovo, zmanjšujejo davčno osnovo tistim, ki imajo dobiček, tako da skupina kot celota in seveda njeni posamezniki plačajo manj davka, kot če bi ga plačali vsak posebej. Če pa imajo vsi člani skupine pozitivno davčno osnovo, nima smisla sestavljati skupinskega davčnega izkaza. Obračunani davek plača predlagatelj skupinske davčne bilance. Seveda pa so za plačilo tega zneska zavezani vsi člani skupine, sorazmerno z obdavčljivim dobičkom iz svojih davčnih bilanc. Skupinsko davčno bilanco je potrebno sestaviti do konca marca leta 200X. Stališče glavnega davčnega urada v zvezi z izplačilom dividend pri davčnih zavezancih, ki sestavljajo skupinski davčni obračun, je, da se v primeru, ko skupina ugotovi negativno davčno osnovo, šteje, da davek od dobička ni bil plačan po stopnji iz 38. člena Zakona o davku od dobička pravnih oseb, zato je treba pri nakazilu dividende članu skupine obračunati in plačati posebno akontacijo davka od dobička pravnih oseb po stopnji 25 %.

Davčni urad tudi meni, da 200. člen Zakona o davčnem postopku ureja zgolj ugotavljanje in način plačevanja davka od dobička na podlagi skupinskega davčnega obračuna, obračunavanje akontacij davka od dobička pravnih oseb za tekoče leto pa je urejeno z drugimi členi tega zakona (od 198. do 208.). Na osnovi tega je sprejel stališče, da je tudi v primeru sestavljanja skupinske davčne bilance potrebno ugotoviti akontacije davka za vsakega člana skupine posebej (Iks XXX skupinska davčna bilanca, dr. Marjan Odar, 2003, str. 122-124).

Obrazec skupinskega davčnega izkaza je predpisan z Odredbo o obrazcu za skupinski obračun davka od dobička pravnih oseb (Uradni list RS, št. 5/97 in 22/02).

Obračun je potrebno predložiti do 31. marca tekočega leta, skupinskega pa do 15. aprila tekočega leta. Razliko med plačano akontacijo in obračunanim davkom mora plačati v 30 dneh od predložitve obračuna. Davčni organ mora vrniti preveč plačane akontacije v 30 dneh od predložitve zahtevka (tega vloži ob predložitvi davčnega obračuna).

Davčne olajšave se uveljavljajo do poteka roka za vložitev davčnega obračuna. Če je bil davčni obračun nepravilen ali davek ni bil obračunan, izda davčni organ zavezancu odločbo, v kateri mu naloži, da mora v 30 dneh plačati davek oz. razliko med plačano akontacijo in odmerjenim davkom s pripadajočimi obrestmi.

2.5.2 Združitev, prenehanje, stečaj in likvidacija

V primeru združitve se sestavi obračun davka na dan vpisa združitve v sodni register. Davčnemu organu pa se mora dostaviti v roku 60 dni po vpisu v register. Vračilo oz. plačilo davka se opravi ob vložitvi davčne napovedi in to opravi pravni naslednik.







V primeru prenehanja, likvidacije ali stečaja se sestavi davčni obračun dan pred začetkom prej omenjenih postopkov. V 60 dneh mora davčni zavezanec predložiti obračun davčnemu organu. Vračila in plačila davka se opravijo hkrati s predložitvijo davčnega obračuna.

2.5.3 Akontacija

Akontacija davka za tekoče leto se plačuje v mesečnih ali trimesečnih obrokih sorazmerno z višino davčne osnove po zadnjem obračunu davka. Razliko, ki nastane zaradi nove davčne osnove, mora zavezanec za že dospele obroke akontacije plačati pri prvem naslednjem obroku, ostale obroke pa mora sorazmerno povečati. Če pa je višina akontacije na podlagi novega obračuna nižja, se obroki akontacije do konca leta sorazmerno znižajo. Novemu davčnemu zavezancu davčni organ določi način plačevanja in višino akontacije z odločbo. Minister za finance predpiše merila za določitev števila akontacij.

Če davčni zavezanec oceni, da višina akontacije ne ustreza pričakovanemu poslovnemu izidu v tekočem letu, lahko zahteva od davčnega organa spremembo višine akontacije v 15 dneh po preteku vsakega trimesečja. Z zahtevo mora predložiti tudi podatke, ki dokazujejo spremembo v pričakovanem poslovnem izidu, in sicer obračun za obdobje tekočega leta pred vložitvijo vloge in oceno poslovnega izida za tekoče leto. Davčni organ odloči o spremembi akontacije z odločbo. Enake posledice nastanejo, če davčni organ pri pregledu zavezančevega poslovanja ugotovi, da višina akontacije ne ustreza pričakovanemu poslovnemu izidu.



TABELA 2: OBRAZEC ZA OBRAČUN DAVKA OD DOBIČKA PRAVNIH OSEB

Zneski v tolarjih brez stotinov Zap.
št.


ELEMENTI Znes ek

1. Prihodki


2. Zmanjšanje prihodkov za prihodke dosežene z udeležbo pri dobičku pravnih oseb

3. Prihodki – skupaj (1 minus 2)

4 . Odhodki


5. Davčna osnova I (3 minus 4) če je >0


6. Negativna razlika (3 minus 4) če je <0


7. Prihodki, doseženi z udeležbo pri dobičku pravnih oseb, vključno s plačanim davkom

8. Razlika med obrestmi, obračunanimi po skupni povprečni ponderirani medbančni letni obrestni meri, in obrestmi, ki jih je zaračunal davčni zavezanec za posojila zaposlenim, lastnikom ali povezanim osebam

9. Razlika med obrestmi, ki jih je banka ali druga finančna organizacija zaračunala tretjim osebam, in obrestmi, ki jih je zaračunal za dana posojila lastnikom ali povezanim osebam

10. Povečanje davčne osnove za znesek že uveljavljenih davčnih olajšav zaradi neizpolnjevanja pogojev







10. a Neporabljeni del investicijskih rezerv


10. b Izkoriščene davčne olajšave iz naslova investicij v primeru prodaje oz. odtujitve sredstev

10. c Izkoriščene davčne olajšave iz naslova investicij v primeru razporeditve dobička za udeležbo v dobičku

10. d Povečanje davčne osnove za izkoriščeno davčno olajšavo za novo zaposlene delavce zaradi predčasne prekinitve delovnega razmerja

11. Povečanje davčne osnove – skupaj (7 + 8 + 9 + 10)


12. Dobiček, prenesen iz tujine


13. Prejete obresti od kratkoročnih in dolgoročnih vrednostnih papirjev, ki so jih do 8.aprila 1995 izdale Republika Slovenija, občine ali javna podjetja, ki so jih ustanovile Republika Slovenija ali občine

14. Neporabljene, že obdavčene dolgoročne rezervacije stroškov


15. Zmanjšanje davčne osnove – skupaj (12+13+14)


16. Davčna osnova II (5 + 11 - 15) ali (11 – 6 – 15) če je >0


17. Davčna izguba (5 + 11 - 15) ali (11 – 6 – 15) če je <0


18. Pokrivanje izgub iz preteklih let


19. Investirani znesek v opredmetena osnovna sredstva (razen motorna vozila) in neopredmetena dolgoročna sredstva

19. a Davčna ugodnost za začetno investicijo v ekonomski coni – vlaganja v osn. sredstva

20. Investicijska rezerva


21. Rezerve pri zavarovalnicah


22. Olajšava za novo zaposlene delavce


22. a Davčna ugodnost za odpiranje delovnih mest v ekonomski coni


23. Olajšava za zaposlene invalide


24. Zadružni ristorno


25. Rezerve pri hranilno kreditnih službah


25. a Davčna olajšava za delodajalca, ki financira pokojninski načrt


26. Davčna osnova III (16 – 18 – 19 – 20 – 21 – 22 – 23 – 24 – 25 – 25. a)


27. Davek (26 * 25 %)


28. Olajšava za davčne zavezance, ki so začeli s poslovanjem na novo na demografsko ogroženih območjih za prvo, drugo in tretje leto

29. Olajšava za davčne zavezance, ki so začeli s poslovanjem na novo na demografsko ogroženih območjih za četrto leto

30. Olajšava za davčne zavezance, ki so začeli s poslovanjem na novo na demografsko ogroženih območjih za peto leto

31. Zmanjšanje davka – skupaj (28 + 29 + 30)


32. Davčna obveznost (27 – 31)


33. Plačani davek od prihodkov, doseženih z udeležbo pri dobičku


34. Vplačane akontacije


35. Obveznost za plačilo davka (32 – 33 – 34)


36. Preveč vplačane akontacije (33 + 34 – 32)


37. Osnova za določitev akontacije


38. Akontacija (37 * 12 * 25 %)


38. a Mesečni obrok


38. b Trimesečni obrok







DODATNI PODATKI

39. Razlika v prihodkih iz transfernih cen


40. Odhodki/izdatki, ki se po določilih 12. člena ZDDPO ne vštevajo med odhodke

41. Denarne kazni


42. Zamudne obresti od nepravočasno plačanih davkov in prispevkov


43. Odhodki za pokrivanje izgub iz prejšnjih let


44. Rezervacija za kritje možnih izgub


45. Formirani popravki vrednosti in odpisane terjatve do delavcev, lastnikov ali povezanih oseb

46. Obračunana amortizacija, ki presega amortizacijo, obračunano na podlagi stopenj, predpisanih z zakonom

47. Obračunana amortizacija dokončno amortiziranih sredstev


48. Zmanjšanje odhodkov kot rezultat razlike med transfernimi cenami in povprečnimi cenami

49. Obresti na prejeta posojila od lastnikov ali povezanih oseb nad skupno povprečno ponderirano medbančno letno obrestno mero

50. Obračunane plače, ki niso v skladu s splošnima kolektivnima pogodbama

51. Povračila stroškov zaposlenim, ki presegajo nadomestila, določena z Uredbo

52. 30 % dolgoročnih rezervacij stroškov


53. Rezervacije pri bankah, hranilnicah in hranilno kreditnih službah, ki presegajo predpisano višino in ki se ne priznajo kot odhodek

54. Splošne rezervacije pri bankah in hranilnicah, ki se ne priznajo kot odhodek

55. Rezervacije pri zavarovalnicah, ki se ne priznajo kot odhodek


56. 30 % reprezentančnih stroškov ter stroškov upravnega in nadzornega odbora

57. Izplačila za humanitarne, kulturne, zdravstvene, vzgojno izobraževalne, ekološke, športne in religiozne namene, ki presegajo 0,3% ustvarjenih prihodkov

58. Izplačila političnim organizacijam, ki presegajo znesek, ki je enak trikratni povprečni mesečni plači na zaposlenega

59. Povračila stroškov zaposlenim, ki se po 22. členu ZDDPO ne priznajo kot odhodek

60. Vrednostni učinek spremembe obračunavanja zalog


61. Dodatno oblikovanje rezervacij po 18. členu ZFPPod


62. Odhodki/izdatki iz naslova prostovoljnega dodatnega zavarovanja, ki niso davčna olajšava

63. Dodatni podatki – kontrolni seštevek ( od zap. št. 39 do zap. št. 62) Vir: Revija Iks, letnik 2003, št. 4, str. 117 - 119

Sestavni del Odredbe o obrazcu za obračun davka od dobička pravnih oseb je dodatek k obrazcu, v katerem davčni zavezanec navede zneske posameznih odhodkov iz izkaza poslovnega izida, ki se v davčnem izkazu ne priznavajo kot odhodki ali pa se priznavajo v omejenih zneskih. V nadaljevanju bomo omenjene točke na kratko opisali.








Zaporedna številka 39: davčni zavezanec mora prihodke iz izkaza poslovnega izida v davčnem obračunu povečati za razliko med povprečnimi cenami blaga in storitev na domačem ali primerljivem tujem trgu in transfernimi cenami tega blaga, ki ga je zaračunal povezanim oseba. Ker naše podjetje prodaja blago le končnim kupcem, te razlike ni.

Zaporedna številka 40: v to točko vpišemo znesek vseh odhodkov oz. izdatkov, ki se po določilih 12. člena Zakona o davku od dobička ne priznajo kot odhodki, saj ne predstavljajo neposrednega pogoja za opravljanje dejavnosti.

Zaporedna številka 41: kot denarne kazni so mišljene vse kazni, ki jih podjetje dolguje poslovnim partnerjem na podlagi pogodb ali na podlagi zakonov oz. sodnih odločb.

Zaporedna številka 42: zamudne obresti zaradi nepravočasno plačanih davkov in prispevkov.

Zaporedna številka 43: odhodki za pokrivanje izgub iz prejšnjih let, v kolikor gre za poslovno izgubo in ne davčno, saj se za izgubo, ugotovljeno na osnovi davčne bilance lahko zniža osnova za davek.

Zaporedna številka 44: rezervacije za kritje možnih izgub.

Zaporedna številka 45: gre za popravke in odpise kratkoročnih ali dolgoročnih terjatev do zaposlenih, lastnikov ali povezanih oseb, ki bremenijo odhodke v poslovni bilanci.

Zaporedna številka 46: obračunana amortizacija, ki presega amortizacijo, obračunano na podlagi stopenj, predpisanih z zakonom. Če je amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev obračunana na podlagi amortizacijskih stopenj, ki presegajo stopnje, določene z Zakonom o davku od dobička pravnih oseb, se mora ugotoviti razlika, ki se nato vpiše. Še vedno se ne ve, kako je s priznavanjem amortizacije, ki je obračunana skupinsko. Po prenovljenih računovodskih standardih se amortizacija drobnega inventarja iste vrste ali podobnega namena, katerega posamična nabavna vrednost ne presega 500 evrov, lahko obračunava skupinsko, medtem ko 17. člen Zakona o davku od dobička pravnih oseb priznava le amortizacijo, obračunano posamično.

Zaporedna številka 47: ker tako Zakon o računovodstvu kot tudi Zakon o davku od dobička pravnih oseb ne dovoljujeta amortizacije dokončno amortiziranih sredstev, bo ta številka ostala prazna.

Zaporedna številka 48: če je podjetje poslovalo s povezanimi osebami in je pri tem uporabljalo cene, ki so drugačne od tistih, ki jih zaračuna drugim (transferne cene), mora ugotoviti razliko med to ceno in povprečno ceno za enako blago, ki velja na domačem ali primerljivem tujem trgu.

Zaporedna številka 49: če je podjetje prejelo posojilo od povezanih oseb in je obračunana obrestna mera višja od skupno ponderirane medbančne letne obrestne mere, mora razliko vpisati pod to številko.







Zaporedna številka 50: pri tem ne gre za omejevanje izplačila plač, vendar le za tisti del plač, ki je višji oziroma ni določen v splošni kolektivni oziroma panožni in podjetniški kolektivni pogodbi. Če v pogodbi ni določeno, da delavec prejme 13. plačo oziroma božičnico, se tak del plače ne prizna kot davčno priznan odhodek. Razlika je samo pri plačah po individualni pogodbi, kjer se plača v celoti prizna kot odhodek.

Zaporedna številka 51: pod povračila stroškov zaposlenim spadajo: regres za prehrano, povračilo stroškov za prevoz na delo, plače pripravnikov, regres za letni dopust, mesečne nagrade učencem in študentom itd. Ti odhodki so v celoti priznani, vendar le pod pogojem, da so bili izplačani na osnovi uredbe vlade. Ker veliko podjetij uporablja v kolektivnih pogodbah drugačen znesek, je na koncu leta potrebno ugotoviti razliko in jo vpisati.

Zaporedna številka 52: dolgoročne rezervacije stroškov se priznajo kot davčni odhodek v višini 50 % ostalih 50 % pa povečuje davčno osnovo (ker bomo sestavili davčni izkaz poslovnega izida, za leto 2002 pa to ne velja, ker so takrat lahko podjetja uveljavljala 70 % teh stroškov, ostalih 30 % pa je povečalo osnovo).

Zaporedna številka 53: sem se vpišejo zneski posebnih rezervacij za kreditna in deželna tveganja, ki presegajo znesek, izračunan za posamezno skupino terjatev z uporabo odstotka iz prvega odstavka 15. točke sklepa o razvrstitvi terjatev.

Zaporedna številka 54: banke in hranilnice vpišejo celoten znesek splošnih rezervacij, oblikovanih na podlagi 75. člena Zakona o bančništvu. Ker oblikovanje splošnih rezervacij ni obvezno, se davčna osnova poveča za 100 % tako oblikovanih rezervacij.

Zaporedna številka 55: vpiše se znesek rezervacij za druga tveganja, katerih način oblikovanja in velikost nista predpisana in jih oblikujejo banke ter hranilnice po svoji presoji.

Zaporedna številka 56: ker zakon priznava 70 % teh stroškov, vpišemo preostali znesek pod to zaporedno številko.

Zaporedna številka 57: pod to zaporedno številko vpišemo tisti del izplačil, ki se ne vštevajo v davčno priznane odhodke, torej znesek, ki presega 0,3 % ustvarjenih prihodkov.

Zaporedna številka 58: če je podjetje nakazalo denar političnim organizacijam, se le ta prizna kot davčni odhodek, vendar ne sme preseči velikosti trikratne povprečne mesečne plače zaposlenega v tem podjetju. Izplačila sindikatom se ne štejejo kot izplačila političnim organizacijam in zato niso davčno priznana.

Zaporedna številka 59: podjetjem, ki nimajo redno zaposlenega niti enega delavca, se kot odhodki ne priznavajo regres za letni dopust, jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi, solidarnostne pomoči, povračila stroškov prehrane med delom, povračila stroškov na službenih potovanjih, povračila stroškov za prevoz na delo in z njega ter terenski dodatek. Ti izdatki prav tako niso davčno priznani, če podjetje zaposluje enega ali več delavcev s polovičnim delovnim časom.







Zaporedna številka 60: pri tej točki morajo podjetja, ki so med poslovnim letom spremenila metodo obračunavanja oziroma prodaje zalog vpisati vrednostni učinek spremembe obračunavanja zalog. Podjetje mora v letnem poročilu pojasniti razloge za spremembo metode, tukaj pa mora vpisati vrednostni učinek spremembe. Ugotoviti mora razliko med zneskoma odhodkov iz naslova porabe oziroma prodaje zalog, kakršnega bi ugotovil po prejšnji metodi in kakršnega je ugotovil po prejšnji metodi.

Zaporedna številka 61: ta številka je potrebna za zagotavljanje podatkov po 18. členu Zakona o finančnem poslovanju. Ta določa obvezno oblikovanje rezerv na podlagi odpisa obveznosti do upnikov po potrjeni prisilni poravnavi. Podjetje mora v višini prihodkov, ki so nastali zaradi odpisa vseh oziroma dela obveznosti, v skladu s pogoji potrjene prisilne poravnave, pokriti izgubo preteklih let in za morebitno razliko oblikovati dodatne rezerve. Če podjetje oblikuje dodatne rezerve, se prihodki, ki so nastali zaradi odpisa vseh oziroma dela obveznosti v skladu s pogoji potrjene prisilne poravnave, do višine dodatno oblikovanih rezerv, ne upoštevajo v osnovi za odmero davka od dobička. Če je podjetje v davčnih izkazih preteklih let izkazovalo izgubo, izgubi pravico pokrivati izkazano izgubo z zmanjšanjem davčne osnove v naslednjih letih do višine prihodkov, ki se zaradi oblikovanja rezerv ne upoštevajo v osnovi za odmero davka od dobička. Kdaj bodo rezerve oblikovane, je posebno vprašanje. Zakon o finančnem poslovanju namreč govori o prihodkih iz naslova odpisa dela ali vseh obveznosti dolžnika v prisilni poravnavi, kar pomeni, da ni mogoče iz odpisanih obveznosti neposredno oblikovati rezerve. To pa pomeni, da je treba vse odpisane obveznosti najprej prenesti med prihodke, z njimi pokriti izgubo preteklih let, razliko pa, če bo dopuščal izid poslovanja tekočega leta, prenesti v rezerve. Ker pa podjetje v prisilni poravnavi pogosto posluje z izgubo, bo lahko preostali del prihodkov v celoti porabljen za pokrivanje sprotne izgube, dobička, iz katerega bi se sicer lahko oblikovale rezerve, pa ne bo. V nasprotnem primeru bo dobiček usmerjen v rezerve in bo to pomenilo, da smemo del prihodkov izvzeti iz prihodkov pri obračunu davka od dobička, znesek pa bo vpisan pod to številko. Zakonska določba, po kateri v naslednjih letih ne bomo mogli pokrivati davčne izgube iz preteklih let v znesku oblikovanih rezerv, torej pride v poštev le v primerih, ko je znesek davčne izgube iz preteklih let večji od izgube, ki jo bo podjetje po sklenitvi prisilne poravnave v izkazu poslovnega izida pokrilo z odpisom obveznosti (Revija Iks, letnik 2003, št. 1–2, str. 180).

Zaporedna številka 62: delodajalci, ki plačujejo premije za dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje zaposlenim, vendar po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju niso upravičeni do davčnih olajšav, morajo znesek prej omenjenih premij vpisati v ta okvirček. Podjetje ni upravičeno do te davčne olajšave, če ni vključilo v ta projekt vsaj 51 % zaposlenih ali če so se za to odločili delavci sami in ne podjetje. Če pa podjetje plačuje višje premije od zakonsko dovoljenih mora, razliko med zakonsko in realno vplačano vrednostjo vpisati tukaj.



2.6 Obračunavanje in plačevanje davka na Hrvaškem

Davek se ugotavlja po izteku koledarskega leta ali drugače določenega obdobja na davčno osnovo, ugotovljeno v tem obdobju.

Davčni zavezanec je dolžan za obdobje, za katero se ugotavlja davek, vložiti prijavo davka na dobiček. Davčno prijavo z obračunom davka mora zavezanec vložiti davčni upravi







najkasneje štiri mesece po izteku obdobja, za katerega se odmerja davek. Zavezanci, ki so izkoristili davčne olajšave, oprostitve in vzpodbude, morajo predložiti tudi podatke o davčni osnovi in izračunanem davku pred izkoriščenjem davčnih olajšav, oprostitev in spodbud. Zavezanci plačujejo akontacije na dobiček, ki se določi na osnovi davka na dobiček preteklega leta. Akontacija se plačuje mesečno, in sicer v višini ene dvanajstine davčne obveznosti preteklega leta. Če je zavezanec plačal preveč davka, mu ga na njegovo zahtevo vrnejo ali pa se vračuna v sledeče akontacije.

Davčna uprava lahko na zahtevo zavezanca, opravljenega nadzora ali na temelju drugih podatkov o poslovanju zavezanca s sklepom določi nove akontacije ali drugo obdobje plačevanja akontacij.

Zavezancem, ki šele začenjajo opravljati dejavnost, določi akontacije davčna uprava na osnovi ocene možnosti ustvarjanja dobička, le–ta se določi po obdobju treh mesecev opravljanja dejavnosti.

Fizične osebe, ki so podale zahtevo za plačevanje davka od dobička pravnih oseb in ne davka na dohodek, plačujejo akontacijo v enaki višini, kot so plačevale akontacijo na dohodek.

2.6.1 Davek po odbitku

Zavezanci, ki plačujejo nadomestila za koriščenje pravic intelektualne lastnine, nadomestil za usluge raziskovanja tržišča, davčnega svetovanja, revizijske usluge, dividende, deleže v dobičku in obresti tujim osebam, ki niso fizične osebe, so dolžni obračunati, odtegniti in plačati davek od dobička po stopnji 15 %.

Davek po odbitku se ne plačuje za obresti, ki se plačajo (http://www.nn.hr/sluzbeni-list/sluzbeni/index.asp


- hrvaški prečiščeni zakon):
-
pri prodaji opreme na kredit, ki jo potrebuje zavezanec za opravljanje dejavnosti, - pri prodaji blaga na kredit davčnemu zavezancu,
-
za kredite katerekoli vrste, ki ga dajejo tuje banke,
-
imetniku obveznic tujih pravnih oseb.

2.6.2 Vračunavanje tujega davka

Če je zavezanec ustvaril prihodke ali dobiček s poslovanjem v tujini in je na to plačal davek na dobiček ali podoben davek, se mu le-ta vračuna v domači davek, vendar samo do višine zneska davka na dobiček, ki bi ga plačal za tako ustvarjene prihodke ali tako ustvarjen dobiček na Hrvaškem. Znesek davka, ki se lahko vračuna, se določa tako, da se na prihodke ali dobiček, ustvarjen v tujini, uporabi stopnja za vračunavanje. Ta se izračuna tako, da se postavita v razmerje skupna davčna obveznost, ugotovljena pred dodatnim zmanjšanjem davčne osnove, in celotno ustvarjen dobiček iz poslovanja doma. Zavezanec je dolžan davčni upravi priložiti dokazilo o v tujini plačanem davku.







2.6.3 Verodostojnost poslovnih knjig in računovodskih poročil

Za določanje davčne osnove so verodostojne poslovne knjige, ki so vodene v skladu s predpisi o računovodstvu, ter finančna poročila, ki so sestavljena na temelju teh predpisov, razen če ta zakon ne določa drugače. Vse spremembe na premoženju, obveznostih, kapitalu, prihodkih, odhodkih morajo upoštevati računovodsko načelo nastanka dogodka, kar pomeni, da se pojavijo v računovodstvu takrat, ko so nastali, v finančnih oz. računovodskih poročilih pa se izkažejo v tistem obdobju, na katerega se nanašajo.

TABELA 3: OBRAZEC ZA OBRAČUN DAVKA OD DOBIČKA PRAVNIH OSEB NA HRVAŠKEM

I. DOBIČEK / IZGUBA V kunah in lipah 1 Prihodki (od 1.1. do 1.18.)


1.1. Prihodki od prodaje lastnih proizvodov


1.2. Prihodki od prodaje blaga


1.3. Prihodki od opravljenih storitev


1.4. Prihodki na osnovi pogodb o izgradnji


1.5. Prihodki iz obresti


1.6. Prihodki od prodaje dolgoročne lastnine


1.7. Prihodki iz dividend in deležev v dobičku


1.8. Dobički od prodaje delnic in deležev


1.9. Prihodki iz usklajevanja vlaganj v delnice in deleže


1.10. Prihodki od revalorizacije lastnine


1.11. Prihodki od plačanih kazni, škod, prejetih daril, nagrad ter inventarnih viškov


1.12. Prihodki od odpisov obveznosti


1.13. Prihodki od tečajnih razlik


1.14. Nadomestila za financiranje pri finančnem najemu


1.15. Prihodki od državnih pomoči in vzpodbud


1.16. Prihodki iz prenehanja vrednostnega usklajevanja raziskovanja


1.17. Prihodki iz prenehanja rezervacij


1.18. Drugi prihodki


2. Odhodki (od 2.1. do 2.17 – 2.18 + 2.19 do 2.23)


2.1. Stroški materiala


2.2. Stroški storitev


2.3. Stroški reprezentance


2.4. Stroški amortizacije


2.5. Stroški pospešene amortizacije


2.6. Stroški delne in popolne amortizacije


2.7. Stroški povečane amortizacije na osnovi revalorizacije


2.8. Stroški plač


2.9. Nadomestila zaposlenim


2.10. Odhodki iz usklajevanja vlaganj v delnice in deleže


2.11. Rezervacije za rizik in stroške


2.12. Vrednostno usklajevanje raziskovanja


2.13. Ostala vrednostna usklajevanja


2.14. Stroški financiranja







2.15. Darila v denarju in naravi


2.16. Ostali stroški poslovanja


2.17. Zmanjšanje vrednosti zalog nedokončanih proizvodov, polproizvodov in gotovih proizvodov na koncu davčnega obdobja v primerjavi z začetkom obdobja

2.18. Povečanje vrednosti zalog nedokončanih proizvodov, polproizvodov in gotovih proizvodov na koncu davčnega obdobja v primerjavi z začetkom obdobja

2.19. Nabavna vrednost prodanega blaga


2.20. Neamortiziran del nabavne vrednosti prodane ali kako drugače odtujene ali uničene dolgotrajne lastnine

2.21. Izguba od prodaje delnic ali deležev


2.22. Odhodki, nastali na osnovi manjkov ali višje sile


2.23. Ostali odhodki prejšnjih obdobjih, na katere je bil plačan davek


3. Dobiček (1 –2)


4. Izguba (2 – 1)



II POVEČANJE DOBIČKA / ZMANJŠANJE IZGUBE

5. Strošek amortizacije, ki je nad davčno dovoljeno stopnjo


6. 70 % reprezentance


7. Stroški za kazni in prekrške ter prestopke


8. 30 % stroškov za osebni prevoz


9. Odhodki za darila, ki so večji od 2 % ustvarjenih prihodkov


10. Odhodki na osnovi manjkov


11. Skrivna izplačila dobička


12. Odhodki iz usklajevanja vlaganj v delnice in deleže


13. Skupno povečanje dobička / zmanjšanje izgube



III. ZMANJŠANJE DOBIČKA / POVEČANJE IZGUBE

14. Prihodki iz dividend in deležev


15. Prihodki iz usklajevanja vlaganj v delnice in deleže


16. Strošek amortizacije, ki še ni bil priznan


17. Vse spodbude


17.1. Spodbude zaposlovanja


17.2. Spodbude raziskovanja in razvoja


17.3. Spodbude šolanja in strokovnega izpopolnjevanja


18. Skupno zmanjšanje dobička / povečanje izgube



IV. DAVČNA OSNOVA

19. Dobiček po povečanju in zmanjšanju (3 ali 4 + / - 13 - / + 18)


20. Prenesena davčna izguba


21. Davčna osnova(19 – 20)







V. DAVČNA IZGUBA

22. Dobiček / izguba po povečanju in zmanjšanju (3 ali 4 + / - 13 -/ + 18)


23. Prenesena davčna izguba


24. Davčna izguba za prenos (23-22 ali 22+23)



VI. DAVČNA OBVEZNOST

25. Davčna osnova (21)


26. Davčna stopnja


27. Davčna obveznost (25 * 26)



VII. OLAJŠAVE, OPROSTVITVE IN SPODBUDE

28. Olajšave in osvoboditve za področja posebne državne skrbi


28.1. Znesek olajšave za področje prve skupine


28.2. Znesek olajšave za področje druge skupine


28.3. Znesek olajšave za področje tretje skupine


28.4. Znesek olajšave za vinogrdniško - planinsko področje


29. Olajšave in oprostitve na področju mesta Vukovarja


30. Olajšave in oprostitve za uporabnike svobodnih con


30.1. Znesek olajšave za uporabnike svobodnih con – 15. člen, 1. stavek


30.2. Znesek olajšave za uporabnike svobodnih con – 15. člen, 2. stavek


30.3. Znesek olajšave za uporabnike svobodnih con – 15. člen, 5. stavek


31. Spodbude za investicije


31.1. Znesek spodbude – člen 16, stavek 1


31.2. Znesek spodbude – člen 16, stavek 2


31.2. Znesek spodbude – člen 16, stavek 3


32. Spodbude za zaposlovanje invalidnih oseb


33. Skupni znesek olajšav (28 + 29 + 30 + 31 + 32)



VIII. DAVČNA OBVEZNOST PO ODBITKU OLAJŠAV, OSVOBODITEV IN SPODBUD

34. Davčna obveznost (27 – 33)


35. Davek, ki se vračuna


36. Davčna obveznost za plačilo (34 – 35, razen če je 35 večji od 34, se vpiše 0,00)

37. Plačana akontacija davka


38. Razlika za plačilo davka


39. Razlika za vračilo davka


40. Akontacija za naslednji mesec (36 : število mesecev, na katero se nanaša prijava davka)

Vir: http://www.nn.hr/sluzbeni-list/sluzbeni/index.asp


- Pravilnik o davku od dobička







2.7 Kazenske določbe



2.7.1 V Sloveniji

Z denarno kaznijo do petkratnega zneska utajenega davka, najmanj pa s 1,500.000,00 tolarjev, se kaznuje zavezanec, če je v nasprotju z določbami Zakona o ugotavljanju davčne osnove in davčnih olajšav navedel v obračunu davka napačne podatke in je zaradi tega prišlo do znižanja davčne osnove oz. obračunanega davka. Odgovorna oseba davčnega zavezanca, ki je storila to dejanje, se kaznuje s kaznijo najmanj 100.000,00 tolarjev. Davčni zavezanec se kaznuje z denarno kaznijo od 1,000.000,000 – 6,000.000,00 tolarjev, odgovorna oseba pa od 200.000,00 – 1,000.000,00 tolarjev v naslednjih primerih:

- če poslovnih knjig in evidenc ne vodi, ali jih ne vodi pravilno, in to na način, ki zagotavlja ugotavljanje davčne obveznosti, oz. jih na zahtevo davčnega organa ne predloži v roku in na kraju, ki je določen, ter ne hrani do preteka roka, določenega v Zakonu do davčnem postopku (ZDavP), enako velja za poslovne knjige in evidence, ki jih zavezanec vodi v tujini;

- če na zahtevo davčnega organa ne zagotovi izpisa in preizkušanja ustreznosti računalniško obravnavanih podatkov;

- če ne posreduje podatkov, potrebnih za odmero in izterjavo davkov, ter ne omogoči vpogleda v svoje poslovne knjige;

- če davčni obračun ne vsebuje podatkov, ki so potrebni za obračun davka oz. le-ti niso resnični.

Če davčni zavezanec z namenom, da bi se sam ali kdo drug delno ali popolnoma izognil plačilu davka od dobička pravnih oseb, posreduje neresnične podatke o dohodkih, stroških in drugih okoliščinah, ki vplivajo na ugotovitev davčne obveznosti, se kaznuje z denarno kaznijo od 1,000.000,00 – 6,000.000,00 tolarjev, odgovorna oseba pa od 300.000,00 – 3,000.000,00 tolarjev.

Banke, hranilnice, zavarovalnice, borzno–posredniška podjetja ter Banka Slovenije se kaznujejo z denarno kaznijo v višini od 400.000,00 – 6,000.000,00 tolarjev, če na zahtevo davčnega organa ne dajo podatkov, potrebnih za odmero davka. Odgovorna oseba teh pravnih oseb se kaznuje z denarno kaznijo od 200.00,00 – 1,000.000,00 tolarjev.

2.7.2 Na Hrvaškem

Z denarno kaznijo od 500,00 – 200.000,00 kun se kaznuje za naslednje prekrške:

- davčni zavezanec, ki ne vloži davčne prijave v roku, predpisanem v tem zakonu, ali ne plača davka v predpisanem roku;

- če zavezanec ne plača v predpisanem roku akontacije davka;
-
zavezanec, ki ne ugotovi davčne obveznosti davka po odbitku ali ne plača

ugotovljenega davka po odbitku.

Od 500,00 – 20.000,00 kun se kaznuje odgovorna oseba davčnega zavezanca za prej omenjene prekrške.







2.8 Predhodne in končne določbe

Ker se le te z vsako spremembo zakona nekoliko spremenijo, vendar niso bistvenega pomena za obdavčenje davka na dobiček pravnih oseb, jih ne bomo podrobneje obravnavali.








2.9 Kratka vsebinska primerjava hrvaškega in slovenskega zakona o davku od dobička pravnih oseb


Pri določitvi davčnega zavezanca sta zakona zelo podobna. Oba opredelita davčnega zavezanca kot pravno osebo, ki dosega dobiček z opravljanjem dejavnosti. Tudi za tuja podjetja velja enako, razen da slovenski zakon tudi določi, kaj se šteje za poslovno enoto in kaj ne, medtem ko hrvaški tega ne opredeli. Hrvaški zakon pa v nasprotju s slovenskim dopušča možnost, da se nekateri odločijo za plačevanje davka na dobiček namesto davka na dohodek. Kar se tiče ustanov, ki so oproščene plačevanja davka na dobiček, sta zakona skoraj identična.

Pri določanju davčne osnove se slovenski zakon osredotoči najprej na to, kako določimo davčno osnovo (vsi prihodki minus vsi odhodki, ki so določeni z zakonom), medtem ko hrvaški zakon najprej določi, kateri dobički so obdavčeni.

Nato oba zakona določita, kateri prihodki in kateri odhodki se lahko upoštevajo pri določanju dobička. V Sloveniji se med prihodke štejejo: prihodki od poslovanja, financiranja oz. finančni prihodki in izredni prihodki; prihodki od udeležbe v dobičku drugih oseb se ne vštevajo v davčno osnovo; če podjetje posluje s povezanimi osebami in uporablja transferne cene, se davčna osnova poveča za največ v višini povprečnih tržnih cen, ki bi jih podjetje doseglo na konkurenčnem trgu. Hrvaški zakon malo bolj podrobno opiše prihodke, in sicer med prihodke spadajo: vse spremembe, ki imajo za posledico povečanje kapitala, razen vlaganj delničarjev in članov podjetja; povečanje gospodarskih koristi in terjatev brez davka na dodano vrednost in drugih nadomestil; prihodki od prodanih dobrin in storitev; obresti za dane kredite, predujme, posojila; zneski najemnin, valutnih klavzul, nadomestil za koriščenje patentov, licenc, trgovskih znakov ali prodaje le teh; prihodki od prodaje dolgoročnega premoženja, prodaje terjatev, dobički od prodaje delavnic in deležev; plačane kazni in prejeta darila; odpisi oz. zastaranje obveznosti,ki povečujejo davčno osnovo; pozitivne tečajne razlike; uporaba lastnih proizvodov in storitev za povečanje premoženja; stroški finančnega najema; zneski državnih pomoči in vzpodbud. Čeprav hrvaški zakon bolj podrobno opiše, kateri prihodki spadajo v davčno osnovo, ne pomeni, da je boljši, saj je vse to v slovenskem zakonu opredeljeno v računovodskih standardih. Torej moramo zraven Zakona o davku na dobiček pravnih oseb poznati tudi računovodske standarde.

Odhodke oba zakona poglobljeno obravnavata. Oba zakona opišeta, kateri odhodki in stroški se lahko odštejejo od davčne osnove in kateri se ne smejo. Slovenski zakon pravi, da so odhodki vsi tisti, ki so obračunani v skladu s predpisi in računovodskimi standardi oz. je v zakonu o davku na dobiček določeno drugače. Hrvaški zakon pa pravi, da so odhodki tisti, ki zmanjšujejo gospodarsko korist v obliki zmanjšanja ali izrabljenosti premoženja in povečanja obveznosti.

Oba zakona opredelita tudi postavke, ki povečujejo davčno osnovo oziroma jo zmanjšujejo. Medtem ko je v slovenskem zakonu to vključeno v davčno osnovo, je v hrvaškem zakonu to opredeljeno kot posebna točka (kar poveča preglednost). Slovenski zavezanec poveča davčno osnovo za razliko med obrestno mero, dano povezani osebi, in obrestno mero na trgu. Davčna osnova se zmanjša za vse prejete prihodke iz davkov in prispevkov, ki jih je podjetje







dobilo med letom. Zavezanec zmanjša davčno osnovo za dobičke prenesene iz tujine, če je bil davek že plačan.

Na Hrvaškem in tudi v Sloveniji poveča zavezanec davčno osnovo za stroške amortizacije, ki je bila višja od dopustne, razlika je samo v davčnih stopnjah. Stroške reprezentance lahko uveljavlja le v višini 30 % (v Sloveniji je 70 %). Če znesek, namenjen darovanju, presega 2 % prihodkov preteklega leta, se za večji znesek poveča davčna osnova. Poveča se tudi za skrivna izplačila dobička. Davčna osnova se zmanjša za prihodke od dividend in udeležbe v dobičku ter za stroške amortizacije, ki prej ni bila priznana (če je podjetje obračunalo premalo amortizacije).

Če davčni zavezanec ugotovi davčno izgubo, lahko z njo zmanjšuje davčno osnovo v naslednjih petih letih. Ta postavka je v obeh zakonih enaka.

Davčna stopnja na Hrvaškem je za 5 odstotnih točk nižja od slovenske. V Sloveniji znaša 25%, na Hrvaškem pa 20 %. Torej je bolj ugodno poslovati na Hrvaškem, saj je tam davčna stopnja nižja, vendar moramo za to bolj podrobno proučiti oba zakona, saj je potrebno upoštevati tudi davčne olajšave in kaj so priznani odhodki in kateri niso. Iz spoznanega sklepamo, da so podjetja na Hrvaškem manj obremenjena z davkom na dobiček .

Če primerjamo davčne olajšave, so večje na Hrvaškem, še posebej, če podjetje posluje v področju posebne državne skrbi ali veliko vlaga in zaposluje nove delavce. Olajšave v Sloveniji se nanašajo tudi na investicijske rezerve, finančni najem, investiranja v opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva.

Tako na Hrvaškem kot tudi v Sloveniji davčni zavezanci po koncu koledarskega leta predložijo davčni obračun pristojnemu davčnemu organu. Med letom sami plačujejo akontacijo davka. Zakona sta si podobna pri določanju nalog davčnega zavezanca in načinu plačevanja davka. Slovenski zakon je zelo naklonjen datumski opredelitvi nalog davčnega zavezanca, medtem ko bi morali pri hrvaškem zakonu brati še komentar.

Denarne kazni in razlogi za kaznovanje so skoraj enaki. Zneski se gibljejo med 100.000,00 – 6,000.000,00 SIT in 500,00 – 200.000,00 kun. In sicer zato, ker davčni zavezanec (in odgovorna oseba) ni vložil davčne napovedi v roku ali ni plačal davka, ni plačal akontacije v predpisanem roku itd.

Če povzamemo, mislimo, da je hrvaški zakon na dobiček prijaznejši do podjetnikov, in to ne le zaradi nižje davčne stopnje, ampak tudi zaradi preglednosti, saj je bolj nadrobno opredeljen. Ko beremo hrvaški zakon, je veliko stvari napisanih nedvoumno in ni potrebno poseči po pojasnilih, ki pojasnjujejo člene zakona, medtem ko je slovenski zakon skoraj nemogoče razumeti brez branja Zakona o davčnem postopku in računovodskih standardov.

Menimo, da so na Hrvaškem v Zakonu o davku od dobička pravnih oseb določila bolj opredeljena zato, ker na Hrvaškem nimajo svojih računovodskih standardov, ampak neposredno uporabljajo Mednarodne računovodske standarde.







3 EMPIRIČNI DEL

3.1 Predstavitev podjetja X d.o.o.

V podjetju X se ukvarjajo s prodajo tekstilnih izdelkov. Trenutno ima štiri trgovine na področju Štajerske. V letošnjem letu je zaposlilo pet delavk. Čeprav nima svoje šivalnice, prodaja tudi svojo lastno znamko. To je možno zato, ker nabavi ves potreben material za proizvodnjo oblek in ga da šivati svojim poslovnim partnerjem. Čeprav je na tržišču šele tri leta, si želi še razširiti svoj obseg proizvodnje in povečati prodajo tudi na osnovi razširitve na druge regije v Sloveniji. Tak cilj poslovanja si je zastavilo že na začetku, vendar mu kriza v slovenski tekstilni industriji le–to onemogoča. Razmišlja tudi o izgradnji svoje šivalnice, vendar mu trenutno bolj ustreza, da mu njegove izdelke šivajo drugje in ne v lastni proizvodnji, saj mu za trenutno investicijo primanjkuje finančnih sredstev.


3.2 Izkaz poslovnega izida podjetja X
TABELA 4: POSLOVNI IZKAZ USPEHA
v tisočih tolarjev

KONTO POSTAVKA
OZNAKA ZA AOP


ZNESEK



1 2


3


4

A. ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE


090 98.023

Del. 76 II. Čisti prihodki od proda


j


e bla


g


a in materiala na

domačem trgu


094 98.023



0


B. POVEČANJE VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKONČANE PROIZVODNJE


097



C. ZMANJŠANJE VREDNOSTI ZOLOG PROIZVODOV IN NEDOKONČANE PROIZVODNJE


098 0




79 Č. USREDSTVENI LASTNI PROIZVODI IN
LASTNE STORITVE


099 0



del. 76 D. SUBVENCIJE, DOTACIJE, REGRESI,
KOMPENZACIJE IN DRUGI PRIHODKI, KI SO POVEZANI S POSLOVNIM UČINKOM


100 0




del. 76 E. DRUGI POSLOVNI PRIHODKI


101 0

F. KOSMATI DONOS OD POSLOVANJA


102 98.023

G. POSLOVNI ODHODKI


103 92.500


104 76.413 del. 70 1. nabavna vrednost prodanega blaga in materiala 105 57.813


40 2. stroški porabljenega materiala (107 do 109) 106 5.612 del. 40 a) stroški materiala

107 4.805

del. 40 b) stroški energije


I. Stroški blaga, materiala in storitev





108 473

del. 40 c) drugi stroški materiala

109 334

41 3. stroški storitev


110 12.988

del. 41 a) transportne storitve

111 162

del. 41 b) najemnine


112 5.157







del. 41 c) povračila stroškov zaposlencev v zvezi z delom

113 0



del. 41 d) drugi stroški storitev

114 4.669

II Stroški dela


115 13.554 del. 47 1. stroški plač 116 8.190 del. 47 2.stroški pokojninskih zavarovanj

117 725

del. 47 3. stroški drugih zavarovanj


118 1.085

del. 47 4. drugi stroški dela


119 3.554


120 2.533 43 1. amortizacija neopredmetenih dolgoročnih

sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev

121 2.533


III. Odpisi vrednosti




del. 72 2. prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih dolgoročnih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih

122 0



del. 72 3. prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih

123 0



H. DOBIČEK IZ POSLOVANJA (102-103) 125 5.523


I. IZGUBA IZ POSLOVANJA (103-102)


126 0

J. FINANČNI PRIHODKI


127 0

K. FINANČNI ODHODKI


141 0

del. 81 L. DAVEK IZ DOBIČKA IZ REDNEGA

DELOVANJA


151 0



del. 81 M. ČISTI DOBIČEK IZ REDNEGA DELOVANJA
(125 + 127 – 126 – 141 – 151)


152 5.523



del. 89 N. ČISTA IZGUBA IZ REDNEGA DELOVANJA
(126 + 141 – 125 – 127 + 151)


153 0



78 O. IZREDNI PRIHODKI


154 0

75 P. IZREDNI ODHODKI


157 0 del. 80 R. DOBIČEK ZUNAJ REDNEGA DELOVANJA 160 0 del. 80 S. IZGUBA ZUNAJ REDNEGA DELOVANJA 161 0 del. 81 Š. DAVEK IZ DOBIČKA ZUNAJ REDNEGA

DELOVANJA


162 0



del. 81 T. DRUGI DAVKI (akontacija davka na dobiček) 163 1.381

80 U. CELOTNI DOBIČEK

(125 + 127 – 126 – 141 + 160 – 161)


164 5.523



80 V. CELOTNA IZGUBA

(126 + 141 – 125 – 127 – 160 + 161)


165 0



del. 81 Z. DAVKI SKUPAJ (151 + 162 + 163)


166 1.381 del. 81 Ž. ČISTI DOBIČEK OBRAČUNSKEGA

OBDOBJA (164 - 166)


167 4.142



89 X. ČISTA IZGUBA OBRAČUNSKEGA OBDOBJA

(165 + 166) oz. (166 – 164)


168 0



POVPREČNO ŠTEVILO ZAPOSLENCEV NA PODLAGI DOLOVNIH UR V OBRAČUNSKEM OBDOBJU (na dve decimalki)


169

8,00



170 12 Vir: podatki iz računovodskega servisa X – podatki iz izkaza poslovnega izida


ŠTEVILO MESECEV POSLOVANJA







3.3 Davčni izkaz poslovnega izida v Sloveniji



3.3.1 Davčna bilanca

TABELA 5: OBRAČUN DAVKA OD DOBIČKA PRAVNIH OSEB
Zneski v tolarjih brez stotinov Zap.
št.


ELEMENTI Znesek



1. Prihodki


98.022.715

2. Zmanjšanje prihodkov za prihodke, dosežene z udeležbo pri dobičku pravnih oseb

3. Prihodki – skupaj (1 minus 2)


98.022.715

4. Odhodki


92.499.505

5. Davčna osnova I (3 minus 4) če je >0


5.523.210

6. Negativna razlika (3 minus 4) če je <0


7. Prihodki, doseženi z udeležbo pri dobičku pravnih oseb, vključno s plačanim davkom

8. Razlika med obrestmi, obračunanimi po skupni povprečni ponderirani medbančni letni obrestni meri, in obrestmi, ki jih je zaračunala davčni zavezanec za posojila zaposlenim, lastnikom ali povezanim osebam

9. Razlika med obrestmi, ki jih je banka ali druga finančna organizacija zaračunala tretjim osebam in obrestmi, ki jih je zaračunal za dana posojila lastnikom ali povezanim osebam

10. Povečanje davčne osnove za znesek že uveljavljenih davčnih olajšav zaradi neizpolnjevanja pogojev

10. a Neporabljeni del investicijskih rezerv


10. b Izkoriščene davčne olajšave iz naslova investicij v primeru prodaje oz. odtujitve sredstev

10. c Izkoriščene davčne olajšave iz naslova investicij v primeru razporeditve dobička za udeležbo v dobičku

10. d Povečanje davčne osnove za izkoriščeno davčno olajšavo za novo zaposlene delavce zaradi predčasne prekinitve delovnega razmerja

11. Povečanje davčne osnove – skupaj (7 + 8 + 9 + 10)


12. Dobiček, prenesen iz tujine


13. Prejete obresti od kratkoročnih in dolgoročnih vrednostnih papirjev, ki so jih do 8.aprila 1995 izdale Republika Slovenija, občine ali javna podjetja, ki so jih ustanovile Republika Slovenija ali občine

14. Neporabljene, že obdavčene dolgoročne rezervacije stroškov


15. Zmanjšanje davčne osnove – skupaj (12 + 13 + 14)


16. Davčna osnova II (5 + 11 – 15) ali (11 – 6 – 15) če je >0 5.523.210


17. Davčna izguba (5 + 11 – 15) ali (11 – 6 – 15) če je <0


18. Pokrivanje izgub iz preteklih let


19. Investirani znesek v opredmetena osnovna sredstva (razen motorna vozila) in neopredmetena dolgoročna sredstva


1.780.000







19. a Davčna ugodnost za začetno investicijo v ekonomski coni – vlaganja v osn. sredstva

20. Investicijska rezerva

552.321

21. Rezerve pri zavarovalnicah


22. Olajšava za novo zaposlene delavce


22. a Davčna ugodnost za odpiranje delovnih mest v ekonomski coni


23. Olajšava za zaposlene invalide


24. Zadružni ristorno


25. Rezerve pri hranilno kreditnih službah


25. a Davčna olajšava za delodajalca, ki financira pokojninski načrt


26. Davčna osnova III (16 – 18 – 19 – 20 – 21 – 22 – 23 – 24 – 25 –

25.a)


3.190.889



27. Davek (26 * 25 %)


797.722

28. Olajšava za davčne zavezance, ki so začeli s poslovanjem na novo na demografsko ogroženih območjih za prvo, drugo in tretje leto

29. Olajšava za davčne zavezance, ki so začeli s poslovanjem na novo na demografsko ogroženih območjih za četrto leto

30. Olajšava za davčne zavezance, ki so začeli s poslovanjem na novo na demografsko ogroženih območjih za peto leto

31. Zmanjšanje davka – skupaj (28 + 29 + 30)


32. Davčna obveznost (27 – 31)


797.722

33. Plačani davek od prihodkov, doseženih z udeležbo pri dobičku


34. Vplačane akontacije


28.137

35. Obveznost za plačilo davka (32 – 33 – 34)

769.585

36. Preveč vplačane akontacije (33 + 34 – 32)


37. Osnova za določitev akontacije


265.907

38. Akontacija (37 * 12 * 25 %)


797.721

38. a Mesečni obrok


66.477


38. b Trimesečni obrok
Vir: Revija Iks, letnik 2003, št. 4, in podatki iz izkaza poslovnega izida in bilance stanja

podjetja X ter Zakona o davku od dobička pravnih oseb.

3.3.1.1 Davčni prihodki

Ker se podjetje ukvarja s prodajo tekstilnih izdelkov, ima prihodke samo iz prodaje blaga na domačem trgu.

3.3.1.2 Davčni odhodki

Kot davčno priznani odhodki so tisti, ki so nastali zaradi opravljanja dejavnosti oziroma tisti, ki so neposreden pogoj za ustvarjanje prihodkov. Stroški materiala in odhodki iz prodaje trgovskega blaga se priznajo kot odhodek v obračunanem znesku, v skladu s sprejeto metodo obračunavanja oziroma prodaje zalog. Podjetje uporablja metodo povprečnih cen, saj je ta najbolj uporabna. Ker podjetje med letom ni spreminjalo metode obračunavanja zalog, v







davčni bilanci ni potrebno navesti sprememb oziroma posledic menjave le-te. Stroške materiala predstavljajo: stroški materiala, stroški energije in drugi stroški materiala.

Stroški storitev se delijo na: transportne storitve, najemnine in druge stroške storitev. V slednje spadajo tudi stroški reprezentance, ki pa so davčno priznani samo v višini 70 % njihove vrednosti. Ker podjetje uporablja Zakon o davku od dobička pravnih oseb tudi pri izkazu poslovnega izida, znašajo ti stroški že v izkazu poslovnega izida 70 % njihove vrednosti. Tudi odhodki za izplačila za humanitarne, kulturne, zdravstvene, vzgojno– izobraževalne namene niso vidne iz obračuna davka od dobička pravnih oseb, saj za njih velja isto pravilo kot za stroške reprezentance. Ti odhodki lahko zmanjšajo davčno osnovo za največ 3% ustvarjenih prihodkov. Stroški plač se priznajo v zneskih, ki so v skladu s splošno kolektivno pogodbo. Enako velja za vse druge stroške plač. Stroški amortizacije se priznajo v obračunani višini, vendar največ do zneska, obračunanega na podlagi enakomernega časovnega amortiziranja ter najvišjih amortizacijskih stopenj. Ker ima podjetje samo opremo, je za leto 2002 obračunavalo amortizacijo samo zanjo po 33 % amortizacijski stopnji, ki je bila v tem letu tudi davčno priznana.

Ker podjetje v prejšnjem letu ni imelo davčne izgube, s katero bi lahko zmanjševalo davčno osnovo, so to vsi stroški, ki jih je podjetje imelo.

3.3.1.3 Davčne olajšave

Davčne olajšave so tisti odhodki in stroški, ki še dodatno zmanjšujejo davčno osnovo in s tem obveznost pravne osebe do države. V Sloveniji je več možnosti, ki jih lahko podjetje izkoristi za zmanjšanje davčne osnove. Če je davčni zavezanec v letu, za katerega oddaja davčno napoved, investiral v opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena dolgoročna sredstva, se mu prizna davčna olajšava v višini 20 % investiranega zneska. Če je davčni zavezanec investiral v opremo se mu še dodatno prizna 20 % od investiranega zneska, torej 40 %. In ker je podjetje v tem letu investiralo, lahko v davčni napovedi uveljavlja davčno olajšavo, in sicer v višini 40 % ali 1,780.000,00 SIT. Ker je podjetje izkoristilo to davčno olajšavo, tri leta ne sme razporejati dobička oziroma odtujiti oziroma prodati opredmetenega osnovnega sredstva ali neopredmetenega dolgoročnega sredstva izven Republike Slovenije. Podjetje je tudi oblikovalo investicijske rezerve za naslednje leto, kar zmanjša davčno osnovo, vendar samo v višini 10 % davčne osnove. V primeru, da investicijskih rezerv ne bo mogel izkoristiti v naslednjem letu, jih mora vključiti v prihodke tistega leta.

Čeprav je podjetje zaposlilo pet novih delavcev, nihče od delavcev ni izpolnjeval pogojev, zaradi katerih bi lahko podjetje znižalo davčno osnovo. Prav tako bi lahko izkoristilo davčno olajšavo za zaposlene invalide, vendar nima nihče v podjetju statusa invalida.








3.4 Davčni izkaz poslovnega izida na Hrvaškem



3.4.1 Davčna bilanca

Da bi lahko kar se da najbolje primerjali davek od dobička pravnih oseb, izračunan v obeh državah, moramo uporabiti primerljivi podjetji v obeh državah. Ker je zelo težko najti dve podobni si podjetji, smo se odločili, da bomo podatke iz izkaza poslovnega izida slovenskega podjetja prilagodili tako, da bodo ustrezali zahtevam zakona o davku od dobička pravnih oseb na Hrvaškem. Da bi si podjetji bili kar se da zelo podobni, smo uporabili tudi nekaj predpostavk. Prva je ta, da podjetje za vrednotenje zalog materiala in trgovskega blaga uporablja povprečno metodo vrednotenja teh sredstev tako kot slovensko podjetje. Tudi pri amortizaciji uporablja metodo povprečne letne stopnje, vendar se znesek amortizacije razlikuje od slovenskega, saj je stopnja amortizacije na Hrvaškem nižja kot v Sloveniji.

Tudi stroški storitev se razlikujejo od slovenskih, saj se stroški rezervacij v začetni fazi priznajo na Hrvaškem v višini 100 % medtem ko so v slovenskem izkazu priznani v višini 70% (sicer pa se po novi zakonodaji prizna le 50 %).

TABELA 6: OBRAČUN DAVKA OD DOBIČKA PRAVNIH OSEB

I. DOBIČEK / IZGUBA V tolarjih brez stotinov 1 Prihodki (od 1.1. do1.18.)

98.022.715


1.1 Prihodki od prodaje lastnih proizvodov


1.2. Prihodki od prodaje blaga


98.022.715

1.3. Prihodki od opravljenih storitev


1.4. Prihodki na osnovi pogodb o izgradnji


1.5. Prihodki iz obresti


1.6. Prihodki od prodaje dolgoročne lastnine


1.7. Prihodki iz dividend in deležev v dobičku


1.8. Dobički od prodaje delnic in deležev


1.9. Prihodki iz usklajevanja vlaganj v delnice in deleže


1.10. Prihodki od revalorizacije lastnine


1.11. Prihodki od plačanih kazni in škod, prejetih daril in nagrad ter inventarnih viškov

1.12. Prihodki od odpisov obveznosti


1.13. Prihodki od tečajnih razlik


1.14. Nadomestila za financiranje pri finančnem najemu


1.15. Prihodki od državnih pomoči in vzpodbud


1.16. Prihodki iz prenehanja vrednostnega usklajevanja raziskovanja


1.17. Prihodki iz prenehanja rezervacij


1.18. Drugi prihodki


2. Odhodki (od 2.1. do 2.17 – 2.18 + 2.19 do 2.23)


92.153.228

2.1. Stroški materiala


5.612.050

2.2. Stroški storitev


12.319.172







2.3. Stroški reprezentance


534.189

2.4. Stroški amortizacije


2.026.400

2.5. Stroški pospešene amortizacije


2.6. Stroški delne in popolne amortizacije


2.7. Stroški povečane amortizacije na osnovi revalorizacije


2.8. Stroški plač


10.000.033

2.9. Nadomestila zaposlenim


3.554.085

2.10. Odhodki iz usklajevanja vlaganj v delnice in deleže


2.11. Rezervacije za rizik in stroške


2.12. Vrednostno usklajevanje raziskovanja


2.13. Ostala vrednostna usklajevanja


2.14. Stroški financiranja


2.15. Darila v denarju in naravi


294.068

2.16. Ostali stroški poslovanja


2.17. Zmanjšanje vrednosti zalog nedokončanih proizvodov, polproizvodov in gotovih proizvodov na koncu davčnega obdobja v primerjavi z začetkom obdobja

2.18. Povečanje vrednosti zalog nedokončanih proizvodov, polproizvodov in gotovih proizvodov na koncu davčnega obdobja v primerjavi z začetkom obdobja

2.19. Nabavna vrednost prodanega blaga


57.813.231

2.20. Neamortiziran del nabavne vrednosti, prodane ali kako drugače odtujene ali uničene dolgotrajne lastnine

2.21. Izguba od prodaje delnic ali deležev


2.22. Odhodki, nastali na osnovi manjkov ali višje sile


2.23. Ostali odhodki prejšnjih obdobjih, na katere je bil plačan davek


3. Dobiček (1 – 2)


5.869.487

4. Izguba (2 – 1)



II POVEČANJE DOBIČKA / ZMANJŠANJE IZGUBE

5. Strošek amortizacije, ki je nad davčno dovoljeno


6. 70 % reprezentance


373.951

7. Stroški za kazni in prekrške ter prestopke


8. 30 % stroškov za osebni prevoz


9. Odhodki za darila, ki so večji od 2 % ustvarjenih prihodkov


10. Odhodki na osnovi manjkov


11. Skrivna izplačila dobička


12. Odhodki iz usklajevanja vlaganj v delnice in deleže


13. Skupno povečanje dobička / zmanjšanje izgube


373.951



III. ZMANJŠANJE DOBIČKA / POVEČANJE IZGUBE

14. Prihodki iz dividend in deležev


15. Prihodki iz usklajevanja vlaganj v delnice in deleže


16. Strošek amortizacije, ki še ni bil priznan


17. Vse spodbude


4.480.465







17.1. Spodbude zaposlovanja


4.230.465

17.2. Spodbude raziskovanja in razvoja


17.3. Spodbude šolanja in strokovnega izpopolnjevanja


250.000

18. Skupno zmanjšanje dobička / povečanje izgube


4.480.465



IV. DAVČNA OSNOVA

19. Dobiček po povečanju in zmanjšanju (3 ali 4 + / - 13 - / + 18) 1.762.973


20. Prenesena davčna izguba


21. Davčna osnova(19 – 20)


1.762.973



V. DAVČNA IZGUBA

22. Dobiček / izguba po povečanju in zmanjšanju (3 ali 4 + / - 13 - / + 18)

23. Prenesena davčna izguba


24. Davčna izguba za prenos (23 – 22 ali 22 + 23)



VI. DAVČNA OBVEZNOST

25. Davčna osnova (21)


1.762.973

26. Davčna stopnja


0.2

27. Davčna obveznost (25 * 26)


352.595



VII. OLAJŠAVE, OPROSTVITVE IN SPODBUDE

28. Olajšave in osvoboditve za področja posebne državne skrbi


28.1. Znesek olajšave za področje prve skupine


28.2. Znesek olajšave za področje druge skupine


28.3. Znesek olajšave za področje tretje skupine


28.4. Znesek olajšave za vinogradniško - planinsko področje


29. Olajšave in oprostitve na področju mesta Vukovarja


30. Olajšave in oprostitve za poslovanje na področju svobodnih con


30.1. Znesek olajšave za poslovanje na področju svobodnih con – 15. člen,

1. stavek

30.2. Znesek olajšave za poslovanje na področju svobodnih con – 15. člen,

2. stavek

30.3. Znesek olajšave za poslovanje na področju svobodnih con – 15. člen,

5. stavek

31. Spodbude za investicije


31.1. Znesek spodbude – člen 16, stavek 1


31.2. Znesek spodbude – člen 16, stavek 2


31.2. Znesek spodbude – člen 16, stavek 3


32. Spodbude za zaposlovanje invalidnih oseb


33. Skupni znesek olajšav (28 + 29 + 30 + 31 + 32)







VIII. DAVČNA OBVEZNOST PO ODBITKU OLAJŠAV, OSVOBODITEV IN SPODBUD

34. Davčna obveznost (27 – 33)

352.595


35. Davek, ki se vračuna


36. Davčna obveznost za plačilo (34 – 35 razen če je 35 večji od 34 se vpiše 0,00)


37. Plačana akontacija davka


38. Razlika za plačilo davka


39. Razlika za vračilo davka


40. Akontacija za naslednji mesec (36 : število mesecev, na katero se nanaša prijava davka)


Vir: http://www.nn.hr/sluzbeni-list/sluzbeni/index.asp


352.595



28.137


324.458



29.383



- Pravilnik o davku od dobička pravnih oseb in http://www.nn.hr/sluzbeni-list/sluzbeni/index.asp


- Zakon o davku od dobička pravnih oseb ter podatki iz računovodskega servisa

3.4.1.1 Davčni prihodki

Prihodki so tako kot pri slovenski davčni napovedi vsi prihodki od prodaje trgovskega blaga na domačem trgu. Ker se podjetje ukvarja samo s prodajo, nima nobenih drugih prihodkov.

3.4.1.2 Davčni odhodki

Stroške materiala sestavljajo enake postavke kot v Sloveniji, in sicer surovine, embalaža, drobni inventar itd., zato imajo ti stroški enako vrednost kot v Sloveniji. Stroški storitev so v davčnem izkazu na Hrvaškem razdeljeni na več postavk, zato smo morali stroške storitev po slovenskem zakonu razdeliti in ovrednotiti na novo tako, da smo od skupnih stroškov odšteli stroške reprezentance ter stroške daril v denarju in naravi. Ker se v slovenskem zakonu samodejno prizna 70 % stroškov reprezentance, so stroški reprezentanc na Hrvaškem višji, vendar se potem pri postavkah povečanje dobička oz. zmanjšanje izgube zmanjšajo. Stroški daril se priznajo v isti višini kot v Sloveniji, vendar ker jih na Hrvaškem priznajo v višini 2 % prihodkov prejšnjega leta, bi lahko bili le-ti večji kot v Sloveniji, vendar smo jih pustili enako visoke, ker menimo, da je znesek realen. Torej je postavka stroški storitev ovrednotena manj kot v Sloveniji. Tudi pri definiciji stroškov dela se zakona razlikujeta. Slovenski zakon bolj podrobno opredeli stroške dela medtem ko jih hrvaški zakon razdeli samo na dve postavki, vendar je končni seštevek stroškov enak.

Čeprav bi se stroški prodanih proizvodov morali razlikovati od slovenskih, jih bomo zaradi pomanjkanja podrobnejših podatkov izenačili, saj sta pristopa izračuna le-teh zelo podobna.

Za razliko od slovenskega zakona, kjer se povečanja in zmanjšanja davčne osnove že odštejejo pri zgoraj navedenih stroških, se pri hrvaškem zakonu prikažejo ločeno. Tako davčno osnovo na Hrvaškem povečajo naslednji stroški. Ker se stroški reprezentance priznajo na Hrvaškem samo v višini 30 % nastalih, se mora davčna osnova povečati za 70 %, kar je v







Sloveniji ravno obratno, torej so stroški reprezentance na Hrvaškem davčno priznani nižje kot v Sloveniji.

Davčna osnova se poveča tudi za stroške daril, ki jih je podjetje podarilo v denarju ali naravi in sicer za 1 %, saj se v Sloveniji priznajo odhodki v višini 3 % prihodkov na Hrvaškem pa v višini 2 % in razlika poveča davčno osnovo.

3.4.1.3 Davčne olajšave

Tako kot v Sloveniji so tudi na Hrvaškem določena območja, na katerih država pomaga podjetjem tako, da jih oprosti določenih davkov oziroma jim dodatno zniža davčno osnovo. Ker je na Hrvaškem vojna trajala zelo dolgo in je pustila strahovite posledice na gospodarstvu je tudi normalno, da ima Hrvaška veliko več območij na katerih hoče pospešiti gospodarsko rast, kot je to v Sloveniji. Tako ima Hrvaška zraven svobodnih con še področja, ki se razdelijo v tri skupine in v vsaki se davčna osnova, obveznost do države, določi drugače. Zraven tega imajo še posebno področje, to je področje Vukovarja, kjer prav tako plačujejo davek drugače kot normalno. Ker naše podjetje ne deluje na geografsko ogroženem področju, predpostavljamo, da tudi podjetje na Hrvaškem ne bo poslovalo na takšnem področju.

Hrvaška pozna tudi olajšave za vlaganja, vendar mora biti višina vlaganj zelo velika, zraven tega pa mora podjetje izpolnjevati še dodatne pogoje, ki pa jih podjetje v Sloveniji ne. Čeprav je podjetje v tem letu veliko vlagalo, ni doseglo minimuma, potrebnega za uveljavljanje davčne olajšave.

Podjetje je v tem letu zaposlilo pet delavcev na novo. Ker so bili zaposleni na začetku leta in so bili pred tem več kot en mesec na zavodu za zaposlovanje, lahko izkoristijo davčno olajšavo, ki jim omogoča, da davčno osnovo znižajo za kar 100 % stroškov plač, ki so jih ti delavci prejeli v tem letu. Tudi Slovenija ima te olajšave, vendar morajo biti zaposleni pred tem vsaj šest mesecev na zavodu za zaposlovanje, zato lahko podjetje na Hrvaškem izkoristi davčno olajšavo, podjetje v Sloveniji pa ne. Ker je podjetje poslalo dva delavca tudi na strokovno izpopolnjevanje, lahko za 100 % teh stroškov zniža davčno osnovo.








3.5 Ugotovitev razlik glede davčnih olajšav na prikazu praktičnega primera


Hrvaška podjetja imajo na osnovi teorije več možnosti za zmanjšanje davčne osnove z davčnimi olajšavami kot slovenska podjetja. Kljub temu smo predpostavili, da lahko slovensko podjetje izkoristi več davčnih olajšav, saj za koriščenje le teh ni potrebno izpopolnjevati tako zahtevnih pogojev, kot je to potrebno na Hrvaškem

Da bi lahko svojo mnenje potrdili, smo sestavili obračun davka od dobička pravnih oseb za Slovenijo in Hrvaško. Ker je potrebno pri primerjavi paziti, da sta podjetji primerljivi, smo se odločili, da izkaz poslovnega izida slovenskega podjetja prilagodimo hrvaški zakonodaji in tako sestavimo obračun davka od dobička pravnih oseb, kot bi ga enako podjetje na Hrvaškem.

Slovensko in hrvaško podjetje sta izkoristili dve davčni olajšavi. Slovensko podjetje je lahko izkoristilo 40 % ali 1,780.000,00 SIT za investicije v opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena dolgoročna sredstva in 10 % ali 552.321,00 SIT davčne osnove za oblikovanje investicijskih rezerv. Hrvaško podjetje je lahko izkoristilo davčno olajšavo za novo zaposlene delavce, in sicer v višini 100 % ali 4,230.465,00 SIT izplačanih plač ter 100% ali 250.000,00 SIT stroškov za šolanje in strokovno izpopolnjevanje.

To leto je hrvaško podjetje znižalo davčno osnovo bolj kot slovensko podjetje, vendar je to znižanje na voljo samo to leto, kajti davčno olajšavo za zaposlene je izkoristilo in če predpostavimo, da naslednje leto ne bo zaposlovalo, te olajšave ne bo moglo izkoristiti. Slovensko podjetje je izkoristilo takšne davčne olajšave, ki jih lahko vsako leto obnovi, zato menimo, da ima slovensko podjetje na dolgi rok boljše možnosti za zmanjšanje davčne osnove.

V Sloveniji bo moralo podjetje plačati 797.722,00 SIT davka od dobička pravnih oseb, na Hrvaškem pa 352.595,00 SIT. Do takšne razlike je prišlo zaradi različne obravnave prihodkov, odhodkov, davčnih olajšav in davčne stopnje. Iz izračuna je razvidno, da so prihodki in odhodki tako v Sloveniji kot tudi na Hrvaškem skoraj popolnoma enako opredeljeni, saj je bila razlika v davčni osnovi pred upoštevanjem davčnih olajšav minimalna (v Sloveniji je znašala 5,523.210,00 SIT, medtem ko je na Hrvaškem znašala 5,869.487,00 SIT). Razlika v davčni stopnja je majhna (5 odstotnih točk), zato ne vpliva pomembno na izračunani davek. Glavni razlog za takšno razliko so davčne olajšave, saj na Hrvaškem znašajo 4,480.465,00 SIT, medtem ko v Sloveniji 2,332.321,00 SIT.







4 SKLEP


Čeprav je delež davka od dobička v javno finančnih prihodkih tako v Sloveniji kot na Hrvaškem relativno majhen, je za podjetja bistvenega pomena, saj jim zmanjšuje težko prisluženi denar. Zaradi tega davčni zavezanci sprejemajo plačilo davka kot obremenitev in država mora z zakoni na področju obdavčevanja ukrepati tako, da davkoplačevalce prisili v poravnavo svojih obveznosti. Država se poslužuje kazenskih določb, ki jih zapiše v zakone.

Ker lahko to pripelje do nezadovoljstva davkoplačevalcev, mora država poskrbeti tudi za možnost zmanjševanja davčne obveznosti na legalen način. To stori s tem, da predpiše dogodke in dejanja, na osnovi katerih lahko davčni zavezanci zmanjšajo svoje obveznosti do države. Če tega ne stori, pride do davčnih utaj, ki ne koristijo ne državi in ne podjetjem, saj država z pobranimi sredstvi skrbi, da lahko podjetja opravljajo svojo dejavnost

Seveda morajo biti te možnosti na voljo vsem, saj bi se drugače zopet pojavilo nezadovoljstvo pri tistih, ki teh možnosti ne bi mogli izkoristiti. Ker davčni zavezanci davka od dobička pravnih oseb ne dobijo za svoje plačilo neposredne koristi, je naloga države, da jim nudi oziroma daje na voljo druge posredne koristi. Država mora predvsem skrbeti za stabilno gospodarstvo in možnost, da podjetja delujejo, kolikor je možno svobodno in neodvisno od države.

Če imajo podjetja občutek, da za svoje davčne prispevke ne prejemajo ustreznih koristi oziroma da državni organi nerentabilno ravnajo s temi prispevki, lahko pride do davčnih utaj.

Če primerjamo davčne olajšave v Sloveniji in na Hrvaškem lahko trdimo, da imajo podjetja na Slovenskem na voljo več davčnih olajšav, ki jih lahko izkoristijo vsa podjetja. Pri tem imamo v mislih možnosti zmanjšanja davčne olajšave za 20 % investiranega zneska v opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena dolgoročna sredstva. Če je bila prej omenjena investicija v opremo, se doda še 20 %, torej lahko podjetje zmanjša svojo davčno osnovo za 40 % investiranega zneska. Čeprav lahko to davčno olajšavo izkoristijo le podjetja, ki so med letom investirala v neopredmetena dolgoročna sredstva in opredmetena osnova sredstva, si upamo trditi, da gre za splošno olajšavo, saj skoraj ni podjetja, ki ne bi med letom vsaj nekaj investiralo. Prav tako lahko vsa podjetja v Sloveniji zmanjšajo davčno osnovo za nadaljnjih 10 % davčne osnove, ugotovljene pred upoštevanjem davčnih olajšav za investicijske rezerve. Čeprav ima Hrvaška veliko več postavk, na osnovi katerih lahko podjetje zmanjša davčne olajšave, ni niti ene takšne, ki bi jo lahko izkoristila vsa podjetja.

Davčne olajšave na Hrvaškem imajo to slabost, da morajo podjetja izpolnjevati določene pogoje, da lahko izkoristijo te olajšave. Če podjetja opravljajo dejavnost na področju posebne državne skrbi, na področju mesta Vukovarja ali na področju svobodnih con, lahko plačajo davek po določenem procentu od predpisane davčne stopnje. Vendar morajo imeti zaposlenih vsaj 5 delavcev. Od tega jih mora vsaj 50 % tudi živeti na tem območju vsaj 9 mesecev na leto.

Tudi v Sloveniji imajo davčni zavezanci možnost zmanjševanja davčne osnove, če so pričeli z obratovanjem na geografsko ogroženih področjih.







Čeprav na Hrvaškem poznajo olajšave za vlaganja, jih lahko izkoristijo samo srednja in velika podjetja, saj so zneski, ki jih mora podjetje vlagati, tako visoki, da takih vlaganj ne morejo izpeljati majhna podjetja. Razlog je tudi število zaposlenih, ki mora biti vedno višje od 30 delavcev.

Tako v Sloveniji kot tudi na Hrvaškem je možno davčno osnovo znižati za stroške plač na novo zaposlenih oziroma tistih, ki se zaposlujejo prvič, ter pripravnike, stažiste, vajence in podobno. Pri tej olajšavi imajo prednost podjetja na Hrvaškem saj mora biti delavec na zavodu za zaposlovanje najmanj 1 mesec, medtem ko v Sloveniji 6 mesecev. Čas, za katerega lahko znižujejo davčno olajšavo, je enak, in sicer eno leto, razlika je tudi znesku saj lahko na Hrvaškem znižajo davčno osnovo za 100 %, medtem ko v Sloveniji samo za 30 %.

Na Hrvaškem lahko podjetja zmanjšajo davčno osnovo tudi za 100 % stroškov, nastalih na osnovi raziskav in razvoja.

Čeprav imajo slovenska podjetja na osnovi teorije več davčnih olajšav, ki jih lahko izkoristijo, smo na osnovi praktičnega primera ugotovili, da bi hrvaško podjetje plačalo manj davka od dobička pravnih oseb kot slovensko podjetje. Vendar velja to samo za to leto, saj je hrvaško podjetje uveljavljalo davčno olajšavo za novo zaposlene, ki pa je naslednje leto ne bo moglo več.

Zato smo še vedno mnenja, da imajo dolgoročno prednost slovenska podjetja, ker imajo več splošnih olajšav. S tem mislimo na olajšavo v višini 40 % investiranega zneska in investicijske rezerve v višini 10 % davčne osnove.







5 POVZETEK


V prvem delu naloge smo obravnavali zakona o davku od dobička pravnih oseb v Sloveniji in na Hrvaškem. V tem delu smo podrobneje opisali, kako zakona opredeljujeta davčnega zavezanca, kateri prihodki in odhodki so priznani v davčni osnovi (davčni prihodki in davčni odhodki), kakšna je davčna stopnja v obeh državah, za katere postavke oz. dejanja lahko podjetja zmanjšajo davčno osnovo – davčne olajšave, ter katere kazni lahko državi določita, če se davčni zavezanci ne ravnajo po Zakonu o davku od dobička pravnih oseb.

V drugem delu naloge smo na osnovi teorije obeh zakonov in izkaza poslovnega izida sestavili davčni izkaz poslovnega izida za obe državi ter tako pridobljene rezultate primerjali. Ko smo primerjali rezultate, smo ugotovili, da bi za leto 2002 podobno podjetje na Hrvaškem plačalo manj davka od dobička pravnih oseb kot podjetje v Sloveniji. Na osnovi tega bi lahko sklepali, da je hrvaški zakon o davku o dobičku pravnih oseb bolj ugoden od slovenskega.

Vendar, ko podrobneje opredelimo razloge za razlike, ugotovimo, da bi hrvaško podjetje koristilo davčno olajšavo za novo zaposlene delavce, ki pa jo lahko izkoristi samo za eno leto, kar pomeni, da če naslednje leto ne zaposluje, te olajšave ni. Torej je na dolgi rok slovenski zakon bolj ugoden za podjetja kot hrvaški.







6 KLJUČNE BESEDE


Zakon o davku od dobička pravnih oseb

Davčni zavezanec

Davčna osnova

Davčni prihodki

Davčni odhodki

Davčna stopnja

Davčna olajšava

Podjetje

Amortizacija

Stroški

Spodbude

Akontacija







7 SUMMARY


In first part of our task we compere laws about tax on the profit of legal persons in Slovenia

and Croatia. In this part we describet more detail, how laws define taxpayer, which incomes

and outgoings are admitted in tax base (tax incomes and tax outgoings), what is tax rate in

Slovenia and Croatia, for which item or action can companies reduce tax base-tax relief, and

which penalties can state define if taxpayers do not act according to law about tax on the

profit of legal persons.

In second part of our task, we are on bases of theory of both lows and statement of business

result, composed tax statement of business result for both states, and so acquired results

compared. When we compared results, we determined, that would for year 2002 similarly

company on Croatia paid less tax from profit of legal persons as company in Slovenia. On

this base we can deducte that is Croatian law about tax on the profit of legal persons more

favourable than Slovene one.

However, when we define reasons for differences more in detail, we determine, that would

Croatian company used tax relief for newly employees workers, which can takes advantage

only for one year, which means, if the company in the nex year does not employ, she is not

intitlet to this tax relief. Therefore is on long time period Slovenian law more favourable for

companies as Croatian.







8 KEY WORDS

Law about tax on the profit of legal persons

Taxpayer

Tax base

Tax incomes

Tax outgoings

Tax rate

Tax relief

Company

Amortisation

Costs

Stimulations

Advance







9 LITERATURA IN VIRI

9.1 Uporabljena literatura

1. Čokelc, S., Kokoec-Novak, M., Repovž, L. 2001. Davščine in davčno svetovanje (zbrano gradivo). Maribor 2001.

2. Bohinc, R., Ilešič, M., Ivanko, Š., Kocbek, M., Pivka, M., Puhavič, K., Turk, J. in Zabel; B.. 1993. Zakon o gospodarskih družbah s komentarjem. Ljubljana: Gospodarski vestnik.

3. Hieg. R., 1999 a. Obračun davka od dobička pravnih oseb za leto 1998. Iks. Številka

2.

4. Hieg. R., 1999 b. Obračun davka od dobička pravnih oseb za leto 1998. Iks. Številka

3.

5. Hieg, R., 2002. Obračun davka od dobička pravnih oseb za leto 2001. Iks. Številka 1-

2.

6. Hieg, R., 2003. Obračun davka od dobička pravnih oseb za leto 2002. Iks. Številka 1-

2. Stran 162 – 181.

7. Kokotec–Novak, M., 2000. Vpliv poslovne bilance na davčno bilanco pri različnih gospodarskih subjektih (gospodarske družbe, podjetniki, posamezniki) in načrtovanje davkov. Gradivo za izobraževanje in pridobitev strokovnega naziva preizkušeni davčnik. Urednik Odar, M. Ljubljana: Slovenski institut za revizijo.

8. Odar, M., 2003. Skupinska (konsolidirana) davčna bilanca.Iks. Številka 4. stran 122 – 124.

9. Rupnik, L., in Stanovnik, T.,1995/a. Javne finance - 1. del: Javne finance v svetu. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

10. Rupnik, L., in Stanovnik, T.,1995/b. Javne finance - 2. del: Javne finance v svetu. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

11. Savin, D., 1997. Zapiski predavanj za predmet Javne finance. Maribor. Ekonomsko– poslovna fakulteta 1997.

12. Slivar, B., 1998. Zakon o davku od dobička pravnih oseb (ZDDPO): s komentarjem. Ljubljana. Gospodarski vestnik.

13. Stanovnik, T., Čok, M. Prevolnik, V. 1998. Javne finance v Sloveniji. Ljubljana : Ekonomska fakulteta.







14. Šircelj, B., 2000. Predpisi o davkih. Ljubljana: Gospodarski vestnik.

15. Zveza računovodij finančnikov in revizorjev Slovenije. 1999. Predpisi o dajatvah.



9.2 Uporabljeni viri


http://www.nn.hr/sluzbeni-list/sluzbeni/index.asp


- hrvaški prečiščeni zakon

http://193.41.36.136/bazeul/URED/2003/014/B/525703109.htm


- slovenski prečiščeni zakon



http://www.nn.hr/sluzbeni-list/sluzbeni/index.asp


- popravek hrvaškega Zakona o davku od

dobička pravnih oseb




http://www.nn.hr/sluzbeni-list/sluzbeni/index.asp


- popravek Pravilnika o davku od dobička

pravnih oseb

http://www.nn.hr/sluzbeni-list/sluzbeni/index.asp


- Pravilnik o davku od dobička pravnih

oseb

http://www.nn.hr/sluzbeni-list/sluzbeni/index.asp


- Pravilnik o amortizaciji

http://www.nn.hr/sluzbeni-list/sluzbeni/Besplatni.asp

.



http://www2.gov.si/zak/Zak_vel.nsf/13bc548b5c3b1d2ec1256616002db5f5/c12563a4003388 36c1256c7f00735f1e?OpenDocument

.



http://www.sova.si/nasv_02.htm

.



http://www2.gov.si/zak/zak_vel.nsf/zakposop/1993-01-2631?OpenDocument

.



http://objave.uradni-list.si/bazeul/URED/1995/020/B/528921992.htm

.



http://www2.gov.si/zak/zak_vel.nsf/zakposop/1998-01-1947?OpenDocument


- Zakon o

ekonomskih conah

http://193.41.36.136/bazeul/URED/2001/097/B/5247952053.htm -


popravek Zakona o

ekonomskih conah