Majhne roke tkejo vezi s preteklostjo

UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za predšolsko vzgojo





DIPLOMSKO DELO





Urška Kejžar





Maribor, 2009

UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za predšolsko vzgojo





Diplomsko delo



MAJHNE ROKE TKEJO VEZI S PRETEKLOSTJO





Mentorica: Kandidatka: izr. prof. dr.

Dragica Haramija Urška Kejžar

Somentorica:
izr. prof. dr.

Jurka Lepi nik Vodopivec





Maribor, 2009



Lektorica:
Nina Grafenauer, dipl. komparativistka

Prevajalka:
Žana Be
i , prof. angleškega jezika

ZAHVALA




Iskreno se zahvaljujem mentorici, dr. Dragici Haramija, in somentorici, dr. Jurki Lepi nik Vodopivec za strokovno pomo pri pisanju in nastajanju diplomskega dela.

Hvala vsem strokovnim sodelavkam vrtca ebelica za razumevanje in podporo med študijem.

Zahvaljujem se staršem, taš i in tastu, še posebej pa možu Mateju in otrokom Manci, Neži in Vidu za razumevanje in veliko potrpljenja v asu študija. Z vašo pomo jo mi je uspelo uresni iti sanje.

UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA





IZJAVA


Podpisana Urška Kejžar, roj. 04. 11. 1979 v Kranju, študentka Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, smer predšolska vzgoja, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Majhne roke tkejo vezi s preteklostjo pri mentorici izr. prof. dr. Dragici Haramija in somentorici izr. prof. dr. Jurki Lepi nik Vodopivec avtorsko delo.

V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev.





_______________________________






Maribor, 2009

POVZETEK




V današnjem asu otroci veliko asa preživijo ob ra unalniku in televiziji, ki siromašita njihov domišljijski svet. Zmaji, vile in škrati zanje živijo le v tujih filmih in v prevedenih zgodbah, ne poznajo pa bogatega ljudskega izro ila iz doma ega okolja.

V diplomskem delu je predstavljen projekt Kranjskih vrtcev o ljudskem izro ilu v doma em okolju.

Obsega teoreti ni in empiri ni del. V teoreti nem delu je predstavljeno, kaj je ljudsko izro ilo, kaj zajema, in opis projektnega dela. V empiri nem delu pa so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jih dobili s pomo jo anketnega vprašalnika. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako pomembno je staršem iz vrtca ebelica ohranjanje ljudskega izro ila in koliko so se otroci nau ili preko dejavnosti.


KLJU NE BESEDE: ljudsko izro ilo, projektno delo, ljudska pesem, ljudska pravljica, ljudski godci, muzej.

SUMMARY




The phantasy world of the children today is impoverished by their spending a great deal of time in front of TV sets and personal computers. Dragons, fairies and goblins exist only in foreign films and translated stories. Children are not aware of rich heritage from their home surroundings.

My thesis introduces the project of Kranj kindergartens on folk heritage.

The thesis consists of theoretical and empirical part. The former depicts the presentation on folk heritage and project work, while the latter introduces the results of a research obtained by the questionnaire. The purpose of the research was to establish how imortant it is for the parents from ebelica kindergarten to preserve the folk heritage and how much the children learnt with the help of varied activities.


KEY WORDS: folk heritage, project work, folk songs, folk tale, folk musicians, museum.

KAZALO




1 UVOD …………………………………………………..........………..........…........... 1

1. 1 VSEBINSKA OPREDELITEV …………………............…………….. 1

1. 2 NAMEN ………………………………………………....………………............ 1

1. 3 METODOLOGIJA ………………………………………....……………......... 2

1. 3. 1 Raziskovalna vprašanja ……………………………...………….......... 2

1. 3. 2 Raziskovalne hipoteze ……………………………………...…............ 2

1. 3. 3 Raziskovalna metoda ……………………………………..….….......... 2

1. 3. 4 Raziskovalni vzorec ………………………………………..…............ 2

1. 3. 5 Uporabljeni viri ………………………………………...........….......... 2


2 TEORETI NI DEL ................................................................................................. 4

2. 1 KAJ JE LJUDSKO IZRO ILO .................................................................... 4

2. 2 KAJ ZAJEMA LJUDSKO IZRO ILO......................................................... 4


3 PROJEKTNO DELO.............................................................................................. 15

3. 1 KAJ JE PROJEKTNO DELO...................................................................... 15

3. 1. 1 Osnovne zna ilnosti projektnega dela.................................................. 17

3. 1. 2 Ustvarjalnost v projektnem delu ......................................................... 19

3. 2 ETAPE PROJEKTNEGA DELA................................................................ 22

3. 2. 1 Pobuda ................................................................................................. 23

3. 2. 2 Skiciranje ............................................................................................. 24

3. 2. 3 Na rtovanje ......................................................................................... 24

3. 2. 4 Izvajanje .............................................................................................. 24

3. 2. 5 Sklepna etapa ...................................................................................... 25

3. 2. 6 Usklajevalna medetapa ....................................................................... 25

3. 2. 7 Usmerjevalna medetapa ...................................................................... 26

3. 3 PROJEKT »MAJHNE ROKE TKEJO VEZI S PRETEKLOSTJO« ..... 26


4 EMPIRI NI DEL ................................................................................................... 37

4. 1 NAMEN .......................................................................................................... 37

4. 2 RAZ LENITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA ............................ 37

4. 2. 1 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ..................................................... 37

4. 2. 2 RAZISKOVALNE HIPOTEZE .......................................................... 37

4. 3 METODOLOGIJA ....................................................................................... 38

4. 3. 1 Raziskovalna metoda .......................................................................... 38

4. 3. 2 Raziskovalni vzorec ............................................................................ 38

4. 3. 3 Postopki zbiranja podatkov ................................................................. 39

4. 3. 4 Postopki obdelave podatkov ................................................................ 39

4. 4 REZULTATI IN INTERPRETACIJA ....................................................... 40


5 ZAKLJU EK ........................................................................................................... 67

LITERATURA ............................................................................................................ 70


PRILOGE ......................................................................................................................... 72
PRILOGA A: Anketni vprašalnik
PRILOGA B: Ljudske pesmi, ki spremljajo naš vsakdanjik


KAZALO FOTOGRAFIJ

FOTOGRAFIJA ŠT. 1: Otroška god evska skupina ......................................................... 31
FOTOGRAFIJA ŠT. 2: Ljudski godci
Suha špaga ........................................................... 32
FOTOGRAFIJA ŠT. 3: Pastir (Emil Krišelj) ..................................................................... 32

1 UVOD




1. 1 VSEBINSKA OPREDELITEV

Otroški vrtci so vedno podoba prihodnosti vsake dežele. Tisto, kar damo otroku danes, kar ga nau imo, kakor ga vzgojimo, taka bo podoba naše dežele ez dvajset let. Vse kar zamudimo v vrtcu in v prvih razredih osnovne šole, je za vedno zamujeno. Temeljev otrokovega pogleda na svet pozneje ne moremo ve oblikovati. Otrok si zelo zgodaj za rta neke osnovne metre.

Poznavanje kulturne dediš ine je eden takih osnovnih »metrov«. e poznaš kulturno dediš ino svoje domovine, jo imaš rad, in si v njej sre en. Menim, da je kulturna dediš ina zelo pomembno podro je, kjer bi bilo potrebno delati ve in poglobljeno. Vsi bi se morali zavedati pomembnosti trenutka, v katerem se nahaja naša dežela. Vse okrog sebe izgubljamo; naše sokrajane, ki so v svoji mladosti še kosili s koso, želi s srpom in mlatili s cepcem. Ti današnji osemdeset- in devetdesetletniki so zadnji poznavalci starih slovenskih vasi in obi ajev.

Predvsem zato sem se odlo ila, da skozi diplomsko delo podrobneje predstavim dvoletni projekt Kranjskih vrtcev, ki je združeval najstarejše in najmlajše krajane. Z njim so otroci, njihovi starši in vsi mi spoznavali ljudsko izro ilo z namenom, da bi ga ohranili prihodnjim rodovom. Kaj je bilo lepšega kot dati otroku pravljico, pripovedko, pesem ali šego, ki ga bo navezala na kraj, v katerem živi.

V svojem poklicu vsakodnevno opazujem otroke in spremljam zgodbe, ki jih piše njihovo življenje. Opazujem njihov razvoj in napredek. Na žalost ve krat opazim, da v današnjem

asu otroci veliko asa preživijo ob ra unalniku in televiziji, ki siromašita njihov domišljijski svet. Ne poznajo škratov, vil, zmajev in ne bogatega ljudskega izro ila iz doma ega okolja.


1. 2 NAMEN

Namen diplomskega dela je bilo ugotoviti, kako pomembno je staršem otrok iz vrtca

ebelica ohranjanje ljudskega izro ila in koliko so se otroci nau ili preko dejavnosti iz projekta Kranjskih vrtcev.

1. 3 METODOLOGIJA

V ta namen sem pripravila anketne vprašalnike, ki so mi bili v pomo pri raziskovalnem delu.

1. 3. 1 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA


Z anketnim vprašalnikom sem želela dobiti odgovore na vprašanja, kako dobro so bili starši seznanjeni z dejavnostmi v okviru projekta, kako pomembno se jim zdi ohranjanje ljudskega izro ila in kako ga oživljajo doma, ter kako izobrazba staršev vpliva na poznavanje ljudskega izro ila.

1. 3. 2 RAZISKOVALNE HIPOTEZE


Predpostavljala sem, da starši poznajo pojem ljudskega izro ila, da se jim zdi ohranjanje le tega pomembno, da so poznali dejavnosti, ki smo jih izvajali v okviru projekta, da so si starejši otroci zapomnili ve dejavnosti in da se staršem z višjo izobrazbo zdi bolj pomembno ohranjati ljudsko izro ilo kot staršem z nižjo izobrazbo, zato tudi ve asa namenjajo temu.

1. 3. 3 RAZISKOVALNA METODA


V teoreti nem delu smo uporabili deskriptivno metodo za opisovanje znanih dejstev, v empiri nem delu pa deskriptivno in kavzalno metodo neeksperimentalnega empiri nega pedagoškega raziskovanja.

1. 3. 4 RAZISKOVALNI VZOREC


Za empiri ni del diplomskega dela smo uporabili namenski neslu ajnostni vzorec. Razdelili smo 90 anketnih vprašalnikov v prvem in drugem starostnem obdobju.

1. 3. 5 UPORABLJENI VIRI


Pri pisanju diplomskega dela bom uporabila primarno in sekundarno literaturo. Primarna literatura je uporabljena v okviru projekta Kranjskih vrtcev, iz sekundarnih virov pa bom natan neje obravnavala ljudsko izro ilo na Slovenskem in projektno delo.

Diplomsko delo obsega teoreti ni in empiri ni del. V teoreti nem delu je predstavljeno, kaj je ljudsko izro ilo in kaj zajema, ter opis projektnega dela. V empiri nem delu pa so predstavljeni rezultati raziskave.

Razlog zakaj sem se odlo ila bolj podrobno osvetliti tako pomembno temo, kot je slovensko ljudsko izro ilo, pa je, da Slovenija, tako kot vse druge države v naši okolici, pospešeno stopa po poti globalizacije. Novosti na vseh podro jih zajemamo z veliko žlico, hkrati pa pozabljamo, da imamo zelo bogato kulturno dediš ino, prelep jezik in veliko bogastvo v še dokaj neokrnjeni naravi, in vse to smo dolžni »oddati« naprej vedno novim generacijam.

TEORETI NI DEL

2. 1 KAJ JE LJUDSKO IZRO ILO

»Ponavadi si pod besedno zvezo »ljudsko izro ilo« predstavljamo glasbo in besedilo, ki ju še poznajo in prepevajo preprosti, kme ki ljudje. Prenašajo ju ustno iz roda v rod, nato pa ju po ustnem izro ilu zapišejo. To zapišejo deloma v nare ju, kar je praviloma znanstvena metoda zapisovanja. Zapisovalci pa lahko povzamejo od ljudskega pripovedovalca le snov, delno obliko, vse to pa oklešejo delno po vzorcu, delno po svoje« (Bohanec, 1966, str. 100).

Le redkokdaj je pri ljudskem izro ilu mogo e zanesljivo dokazati as in kraj nastanka, saj se neprestano spreminja in prilagaja okusu asa. Novo izpodriva staro ali se skozi as staplja v zmes starega in novega (Omerzel - Terlep, Mira: Slovenska ljudska glasba, Revija glasbene mladine Slovenije, št. 8/22.51984/L. 1983/84 /L. 14, str. 3).

»Sodobno poimenovanje ljudskega izro ila je povezano z izrazoma dediš ina ali kulturna dediš ina, ki obsegata kulturne oblike oziroma na ine življenja v vseh obdobjih in družbenih okoljih« (Baš, 2004, str. 292).


2.2 KAJ ZAJEMA LJUDSKO IZRO ILO


Glavna »snov« ljudskega izro ila je življenje samo, zato lahko govorimo o dediš ini gospodarskega prizadevanja, dediš ini transportne in prometne kulture, dediš ini obla ilnega videza, dediš ini šeg in navad, verovanja, dediš ini glasbe in ustnega slovstva, dediš ini plesne kulture, dediš ini doma ih mojstrov in obrtnikov …

Prve podatke o slovenskem ljudskem življenju, kjer so kolikor toliko sistemati no prikazane nekatere šege, vraže, delovne navade, noša … je konec 17. stoletja v obsežnem topografskem, zgodovinopisnem in etnološkem delu Die Ehre Dess Hertzogthums Crain (Laybach 1689) podal Janez Vajkard Valvasor (Baš, 1980).

Bogataj je v svojem delu Sto sre anj z dediš ino na Slovenskem (1992) ljudsko izro ilo opisal kot:


Dediš ina naravnega okolja


Za Slovenijo ve krat slišimo, da je Evropa v malem. Tu se stikajo alpski, sredozemski in panonski svet, ki skupaj tvorijo razli ne podobe okolja. Po celotnem obmo ju je zato prisotna razli nost oblik naravne in kulturne dediš ine (Bogataj, 1992, str. 48).


Dediš ina naselbinske kulture


Dediš ina naselbinske kulture ali naselij nam odkriva množico modelov, ki razkrivajo, kako so v asih ljudje razmišljali, gradili, utrjevali in širili svoje primarno kulturno okolje. Vse je bilo na rtovano v simbiozi med bivalno in gospodarsko funkcijo (Bogataj, 1992, str. 68).


Dediš ina kulture stavbarstva


Slovenska dediš ina kaže pestre stavbne tipe, na ine zidave, uporabe gradiv, skratka vsega, kar je nudilo loveku dom. Zaradi raznolikosti naše pokrajine, so se razlikovala tudi bivališ a. Tako se je na Primorskem že zelo zgodaj uveljavila kamnita hiša s položno dvokapno streho, pokrito s korci, na Štajerskem in v Prekmurju stavbe z lesenimi bruni, ki so bile v vogalih kladno vezane ali pa ometane z ilovico in prepletene. Takšne hiše so imenovali »koš«. Za zunanjost teh stavb je bilo zna ilno, da so bile prebeljene. Na Gorenjskem, delno na Koroškem in v Poso ju je prevladovala predvsem gradnja zidanih pritli ij in lesenih nadstropij s strmo dvokapno streho, krito s skodlo. Na Dolenjskem je živela gradnja sten s predal jem, zapolnjenim z malto, ne da bi bila lesena konstrukcija vidna (Bogataj, 1992, str. 142–154).


Dediš ina doma ih mojstrov in obrtnikov


Doma e obrti so v preteklosti ljudem omogo ile zaslužek in preživetje. Med take obrti sodi izdelovanje najrazli nejših lesenih predmetov za vsakdanjo rabo. S skupnim izrazom jih imenujemo »suha roba«. Suho robo bi lahko imenovali tudi lesena galanterija saj gre

za izdelavo predvsem lesene posode, kot so škafi, ebri i, korita, žlice, sklede, sita … Ta obrt se je povezovala s specifi nim na inom prodaje, to je s krošnjarstvom. Domovina suhe robe je na ribniško-ko evskem obmo ju Slovenije.

Lokalno so bila vezana tudi razna lon arska središ a, ki so glede na razli ne na ine življenja, razvijala razli ne tipe in oblike lon arskih izdelkov.

Vse do za etka 20. stoletja so sloveli naši tkalci, zlasti iz Kranjske (obmo je med Kranjem in Škofjo Loko). Tkali so najboljše laneno platno ter platno iz konoplje, ki so ga med drugim uporabljali za izdelovanje jader za ladje. Vzporedno s tkanjem se je razvijalo tudi suknarstvo.

V srednjem veku sta mo no razvili svojo dejavnost kovaška in žebljarska obrt. Še posebej sta se razvili na Gorenjskem v Kropi in Kamni Gorici. Kova i so sodili med najpomembnejše rokodelce. Izdelovali so razli na orodja, ograje, okenske mreže, podkovali konje …

Marsikatere obrtne dejavnosti so se pri nas razvile zato, ker smo jih prevzeli iz tujine in jih razvili v številne naše lokalne. Takšen primer so ipke, ki naj bi se v naše kraje iz zahoda širile zlasti z rudarskim življenjem. Tako so žene rudarjev prišle do dodatnega zaslužka. Iz idrijskega obmo ja se je ta dejavnost razširila še v Železnike in Žiri.

Skozi razli na zgodovinska obdobja so nastajale nove zvrsti doma e in umetne obrti, novi na ini izdelovanja, izražanja in iskanja. Nekatere izmed njih so le nadgradnja že poznanih, druge pa popolnoma novi izumi.

Posamezne pristne doma e obrti so se ohranile v geografsko odmaknjenih in razvojno »zaostalih« predelih. Tukaj predmete še vedno sami izdelujejo za svoje lastne potrebe ter potrebe sosedov in jih neorganizirano prodajajo v lokalnih skupnostih. Zato bomo doma o obrt ohranili le s seznanjanjem in izobraževanjem mladih.

Doma e in rokodelske obrti, ki so se ohranile do danes oziroma jih ponovno oživljajo, so: lon arstvo, sve arstvo in medi arstvo, oglarstvo, kovaštvo, mizarstvo, ipkarstvo, mlinarstvo, piparstvo – gorjuška pipa (narejena iz hruševega, javorovega in pušpanovega lesa, okrašena z vložki iz bisernice) (Bogataj, 1989).

Dediš ina gospodarstva


· Poljedelstvo


Pridelovanje kulturnih rastlin je bila osnova poljedelstva. Prevladovale so predvsem žitarice, vendar je bila njihova zastopanost v dolo enih predelih Slovenije razli na glede na podnebne in talne razmere, pa tudi glede na na in obdelovanja.

Med najbolj pomembna poljedelska opravila sodi žetev, ki je veljala za težje ro no delo in je zaposlovala vse družinske lane. Glavno žetveno orodje je bilo srp, kasneje pa ga je za ela izpodrivati kosa.


· Živinoreja


Ljudje so se ukvarjali z razli nimi živinorejskimi panogami. Najbolj je bila zastopana govedoreja. Govorimo o dveh temeljnih oblikah, hlevski in pašni. Ti dve sta se ohranili še v današnjem asu.

Ovca je bila žival, ki so jo naši predniki redili v najve jem številu. Kozjerejo pa je oblast preganjala, saj so koze mo no uni evale gozdno podrast.

V zvezi z dediš ino praši ereje omenjamo praši a kot velikega »prijatelja« slovenskega

loveka. Žival je povezana z dobršnim delom kulinari ne kulture, sooblikuje podobo šeg in navad (koline) in je zaradi priprave hrane le praši em tudi sicer deležna posebne pozornosti.

Izredno bogata je bila perutninarska dediš ina, kjer so petelini, piš anci, race, gosi, jajca in druge dobrine služili kot dajatve zemljiškim gospodom.

Pri konjereji velja omeniti avtohtono pasmo doma ega kraškega konja, iz katere se je z nekaterimi kasnejšimi plemenitvami razvil naš lipicanec.


· Vrtnarstvo, vrti karstvo


Je gojitev rastlin v vrtovih z uporabo ro nega orodja. Gojili so predvsem stro nice in zelenjavo. Do srede 19. stoletja vrtnarstvo ni bilo samostojna gospodarska panoga. Na kme kih vrtovih ob hišah so gojili predvsem zelenjavo, zdravilne rastline, ponekod pa tudi cvetlice. Od srede 19. stoletja se je zaradi rasti mest in pove anega povpraševanja po

vrtninah ustrezno razvilo vrtnarstvo, zato so kmetje za eli vrtnarstvo gojiti v ve jem obsegu, predvsem za prodajo na trgu.


· Vinogradništvo


»Vinogradništvo je gospodarska panoga, ki goji vinsko trto za pridobivanje vina, pa tudi za pridelovanje namiznega grozdja, žganja, vinskega kisa in tropinovca« (Baš, 1980, str.

45).

Kjer so bili dobri pogoji, se je na današnjem slovenskem ozemlju razvilo vinogradništvo že v rimskem obdobju. Kjer pa so bile razmere manj ugodne, se je vinogradništvo opuš alo.

V drugi polovici 19. stoletja so naše vinogradništvo prizadele razli ne bolezni tako, da so morali vinogradniki vinograde obnoviti z odpornimi ameriškimi trtami.

Pojavilo se je žveplanje in škropljenje z raztopino modre galice, s imer so skušali zatreti trtne bolezni.

Posebna zna ilnost vinogradov so klopotci, ki so znani predvsem na Štajerskem.


· Sadjarstvo


V panogi sadjarstva je pomembno gojenje sadnega drevja in grmi evja za pridobivanje sadja za hrano in pija o. V 19. stoletju se kmetje po ve ini še niso ukvarjali s sadjarstvom, ker zanje to še ni bila gospodarska potreba, zato je bilo sadjarstvo predvsem v domeni naprednejših posestnikov. Ko pa se je pokazalo, da si kmetje tudi s sadjarstvom lahko izboljšajo obstanek, se je ta panoga okrepila in napredovala.

Druga e kakor mestni so kme ki sadjarji jedli suho sadje in delali sadni mošt. Še danes pa se je ponekod ohranila žganjekuha.


· Gozdno gospodarstvo


»Gozdno gospodarstvo zagotavlja zadostitev lovekovih potreb iz gozdov: obsega se njo in izrabo gozdnih produktov, saditev ali setev in nego ter varstvo gozdov« (Baš 1980, str.

54). Proti koncu 15. in v 16. stoletju, ko se je z rastjo železarstva in rudarstva mo no pove ala poraba lesa in oglja, je izraba naših gozdov za ela zavzemati ve ji obseg. Trajala je vse do srede 19. stoletja ko je za elo železarstvo pešati. Nato so izrabo gozdov

za ele izkoriš ati steklarne. Pove al pa se je tudi izvoz lesa na Hrvaško, zlasti od 18. stoletja naprej.

Najpomembnejše in najobsežnejše opravilo v gozdnem gospodarstvu je se nja. Temu sledi spravilo – spravljanje posekanega lesa s se , do voznih poti ali na za asna skladiš a v gozdu. Neko so to vozili s sanmi ali vozovi, ponekod pa so uporabljali dr e, lojtre in riže.


· Nabiralništvo


K nabiralništvu štejemo nabiranje rastlin, njihovih sadežev in manjših živali ter njihovih produktov. lovek s svojimi posegi ne izboljšuje njihove kakovosti in plodnosti, zato jih uporablja takšne, kot so v naravi. Nabirali so razne jagode, lešnike, gobe, divje ešnje, jabolka, kostanj, zdravilne rastline …





· Lovstvo, ribištvo


Nekdaj je bila to zelo gospodarsko pridobitniška panoga, ki je v sodobnosti dobila predvsem športno razsežnost. V drugi polovici 19. stoletja so se mo no razširili skupinski meš anski lovi. Že pri Slovanih je izpri an lov s pastmi, z lokom in s kopjem. Poleg loka in kopja je bilo lovsko orožje še kamen, kij, sekira, me in sulica, kasneje pa še samostrel ter puška. Sprva je bil pomemben lov zaradi pridobivanja kož in za hrano.

Ribolov spada v lov in so ga tudi uvrš ali kot športno dejavnost oziroma panogo za dosego družbenega ugleda. Najpreprostejši ribolov je bil z roko. Lovili so tudi z vilicami, ostmi, zankami, trnki, vršami.

· ebelarstvo


Štejemo k kmetijski panogi. S asom je izgubilo nabiralniško naravo in postalo pridobitna gospodarska dejavnost. ebelji proizvodi so pomembni za lovekovo hrano, industrijo oziroma trgovino in zdravilstvo. Sprva so med nabirali v drevesnih deblih, kasneje so

ebelarji spletali panje iz srobota in jih premazovali z ilovico. ebelarili so tudi v preprostih škatlah, ez katere so poveznili šop slame, prevezan s trto ali vitrami. Votla ali

izdolbena debla so zamenjali panji, ki jih je bilo lažje prenašati ali prevažati. Za te panje so bili potrebni ebelnjaki, ki so prvi omenjeni v 17. stoletju.

Za Slovenijo je zna ilna avtohtona vrsta kranjska ebela. Na Dunaju je Marija Terezija ustanovila ebelarsko šolo, v kateri je bil prvi ebelarski u itelj Slovenec Anton Janša. S

ebelarstvom so povezani tudi primeri svojevrstne ustvarjalnosti – poslikane elne stranice panjev, imenovane panjske kon nice (Bogataj, 1992, str. 84–140).


Dediš ina trgovine


Z lastnimi pridelki in izdelki so ljudje v asih trgovali, torej nakupovali in prodajali. Poznali so razne oblike ob asnega kup evanja: letni semenj, ki se je praviloma združil s krajevnim cerkvenim praznikom. Sejme so prirejali v mestih in na podeželju. Bolj pogosti so bili tedenski, ki so bili sprva dovoljeni le v mestih in na trgih. Na tedenskih sejmih in pozneje na stalnem živilskem trgu sta svoje, predvsem pa tuje pridelke prodajala branjevec ali branjevka. Prihajali pa so tudi kmetje. Iz slabše razvitih slovenskih pokrajin so izhajali krošnjarji, ki so nosili po svetu izdelke iz svoje soseš ine. Sledovi trgovanja so vidni v podobi današnjih naselij. »Štacune« – stalni prostori za trgovanje so bili v pritli ju stanovanjskih hiš, »štanti« pa so bili postavljeni le v asu sejma. Trgovina je imela precejšnjo socialno vlogo med Slovenci. Omogo ala je pripadnikom nižjih slojev naglo obogatitev in s tem tudi socialni vzpon (Bogataj, 1992, str. 288–296).


Dediš ina prometne kulture


Promet ter na in transporta in komuniciranja so bili pomemben pogoj za oblikovanje odnosov med ljudmi, njihove mobilnosti, gospodarskega obstoja in sodelovanja.

Med najstarejše prevozno sredstvo štejemo »bloške smu i«. O njih je pisal Valvasor, kako so ljudje na smu eh preživljali svoj zimski vsakdan in se pri tem zabavali. Izdelovali so jih sami iz brezovega, bukovega ali javorovega lesa. Za krivljenje konic so razvili razli ne na ine, od parjenja v gnoju, segreti pe i, upogibanja v vreli vodi nad ognjem. Na

evlje so si jih pritrdili s stremeni in jermeni. Pri smu anju so si pomagali s palico, na katero so se opirali, z njo zavirali in spreminjali smer. Bloško smu arsko kulturo je prekinila italijanska okupacija.

Razvito je bilo tudi tovorništvo – prenašanje trgovskega blaga na konjih, prevozništvo oziroma »furmanstvo« pa je pospešilo uveljavitev vozov.

Pomembno prometno sredstvo so bile sani (letne ali zimske).

Dediš ina kolesarstva na Slovenskem je sicer kratka, njen razvoj pa vseeno pokaže, da se je kolo (»bicikel«, »gara«) zelo hitro uveljavilo med razli nimi sloji prebivalstva in postalo pravo ljudsko vozilo.

Poleg kopnega je imel pomembno vlogo tudi re ni promet, kjer so tovor prevažali v

olnih in na splavih.

Industrijska revolucija je prinesla velike spremembe v prometu z železnico.

Zna ilne in predvsem uporabne transportne naprave so predstavljali koši, škafi, lon ene posode, košare, s katerimi so ljudje prenašali blago, seno … (Bogataj, 1992, str. 279– 286).


Dediš ina obla ilnega videza


Na ini obla ilnega videza pri ljudeh so se v zgodovinskem razvoju stalno spreminjali. O tem imamo nekaj zapisanega v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske. Najve so opisana obla ila kme kega prebivalstva. Obleka se je razlikovala po pokrajinah in družbenih slojih.

Kot surovina za izdelavo obla il je prevladovalo doma e tkano platno, pa tudi sukno, irhovina in volna. Obla ila iz doma ega platna ter sukna so bila bela. Ženske so nosile predvsem krila, prevezana s predpasnikom. Na glavi so imeli moški klobuk, ženske pa zavezano ruto. Obuti so bili v cokle.

Dediš ino obla ilnega videza pogosto povezujemo z narodno nošo (Bogataj, 1992, str. 212).


Dediš ina šeg in navad


Kot navaja Kuret v delu Prazni no leto Slovencev: starosvetne šege in navade od pomladi do zime (1989) šege in navade lahko razdelimo v dve skupini:

šege življenjskega kroga, izoblikovane ob rojstvu, svatbi in smrti,

letne ali koledarske šege in navade.

· Šege ob rojstvu


Med nose nostjo žena ni smela opravljati dolo enih del, uživati dolo enih jedi, izogibati se je morala dotika z raznimi predmeti in skrbeti, da njeno vedenje ne bi škodovalo otroku. Z magi nimi dejanji so poskušali pri arati lahek porod. Tako na verovanje v rojenice in sojenice danes spominjajo mnoge bajke. Po porodu je otro nica ležala v temni sobi, skrbeti je morala da bo imela dovolj mleka, zato ni smela brez pokrivala iz hiše ali se ozirati v gore.

Pri novorojen ku je bilo pomembno prvo kopanje, povijanje. Na otrokovo prihodnost so poskušali vplivati tako, da so mu polagali razne predmete pod glavo ali v plenice.


· Ženitovanjske šege


Le te so se danes ohranile bolj v vaškem okolju. Sem spada vasovanje, snubljenje, zaroka, svatba, fantovš ina, pri nevesti »krancelve er« na dan, ko so vozili nevestino balo (skrinja pšenice, rjuhe, odeje, blazine, brisa e, orodje, gospodinjske potrebš ine, kolovrat, zibka, postelja, pregrinjalo za mrtvaški oder, krstna obleka, obvezno tudi hlebec kruha, kola in bela kokoš), poroka – cerkveni obred, gostija, odhod neveste na ženinov dom.


· Šege ob smrti


Ljudje so verovali v razli na znamenja, ki naj bi napovedovala smrt (zavijanje psa, kikirikanje kokoši, oglašanja uka ali sove …). Nekatera dejanja okoli mrli a so se kot navada ohranila še danes (odprejo okna, ustavijo uro, obrnejo ogledalo). Staro verovanje je zahtevalo bedenje pri mrli u, zato se je zve er zbralo ve ljudi, da bi varovali pokojnika. as so si krajšali z molitvijo, petjem žalostink, pripovedovanjem pravljic. Pokojnika so iz hiše nesli z nogami naprej z namenom, da se njegova duša ne bi vra ala. Odnesli so ga na pokopališ e in ga položili v »jamo«. Po pogrebnem obredu je bila navada, da so molili rožni venec na hišnem pragu z namenom, da mrli a ne bi bilo strah. Sedmi dan po pogrebu so pripravili gostijo, imenovano »sedmina«. Ta naj bi družila žive z rajnimi.

Letne ali koledarske šege in navade so razdeljene v dve dobi; poletno in zimsko.

Poletno dobo ozna ujejo predvsem pastirska in poljedelska obredja.

Središ e zimske dobe pa je bilo za etek novega letA.

Dediš ina ustnega slovstva


Ustno slovstvo je posebna in zelo pomembna oblika besedne umetnosti, in je dosegla najve ji razmah v poznem srednjem veku. Nanj je vplivalo takratno življenje in razli ni zgodovinski dogodki, kot sta vlada Matije Korvina in turški boji.

O ljudskem slovstvu imamo prve vesti iz 16. stoletja. Ohranjalo se je z ljudskim izro ilom iz roda v rod. Pripovedovalci so bili predvsem ljudje iz nižjih slojev. Ti so bili nepismeni in neizobraženi.

Kasneje se je ustno izro ilo za elo zapisovati. Velikokrat je bilo zapisano v nare ju, v katerem se je tudi pripovedovalo (Bogataj, 1992, str. 356).

V delu Alenke Goljevš ek Pravljice, kaj ste? (1991) zasledimo, da so prvi zapisi ljudskega slovstva segali v 9. stoletje, eprav so redki in zelo skromni. Nekaj zapisov najdemo tudi v knjigi J. V. Valvasorja, Slava vojvodine Kranjske. Kasneje so ljudsko slovstvo zbirali še Žiga Zois in Valentin Vodnik ter Andrej Smole, Emil Korytko in Stanko Vraz. Prešeren jih je nekaj predelal.

Znanstvene izdaje ljudskih pripovedi so za ele izhajati šele po letu 1990. Najpomembnejšo zbirko Slovenskih bajk in povedk je izdal Jakob Kelemina leta 1930. Ustno slovstvo zajema

· Pregovore, uganke, izštevanke …

· Pravljice, povedke, bajke, anekdote, legende …





Dediš ina ljudske pesmi


Ljudska pesem je predvsem izro ilo neke skupnosti. Je zrcalo razli nih življenjskih razmer, lovekovih misli, razmišljanja in ustvovanja. Prenašala se je od pevca do pevca, iz roda v rod. Skozi as se je spreminjala iz enega nare ja v drugega, zaradi »skromne« pozabljivosti pevcev, pa tudi zaradi medsebojnega vplivanja besedila in melodije.

Prva zbirka slovenskih ljudskih pesmi je nastala okoli leta 1775, ko je ljubljanski redovnik Dizma Zakotnik zapisal pet besedil pripovednih pesmi.

Leta 1780 je za el zbirati posko nice baron Žiga Zois in na njegovo pobudo še Valentin Vodnik. On je prešel od posko nic še na druge zvrsti in nabral okrog 150 pesmi (Bogataj, 1992, str. 356).


Dediš ina ljudske umetnosti


Ljudska umetnost ni bila sama sebi namen, ampak je bila usmerjena v dolo en cilj. Segala je na vsa podro ja življenja.

Razli ni predmeti likovne ustvarjalnosti so postali predmet trgovanja, prekup evanja in kraje. Ena izmed takšnih je zagotovo dediš ina panjskih kon nic. To so okrašene, porisane elne strani ebeljih panjev.

Dediš ina ljudske umetnosti je povezana s tremi mejniki v loveškem življenju. Zibelka kot rojstvo, miza in skrinja kot življenje in krsta kot smrt.

Od slikarij pa velja izpostaviti freske na zunanjih zidovih stavb in slike na steklu.





»Spoštovanje dediš ine je spoštovanje samega sebe.«

Janez Bogataj (1999, str. 383)

3 PROJEKTNO DELO




Avtorice Glogovec, Lepi nik-Vodopivec in Vonta v knjigi Kako druga e? Projektno delo v vrtcu (1993) za osnovno izhodiš e projektnega dela postavljajo otrokov celostni razvoj, ki se uresni uje skozi vzgojno-izobraževalni proces.


3. 1 KAJ JE PROJEKTNO DELO?


Projektno delo je na in vzgojnega dela in je strukturirano po etapah. Otrok aktivno sodeluje pri vseh etapah projekta. Pri tem na inu sodeluje tudi vzgojitelj. Tako dobimo proces, ki ga doživljajo otroci, vzgojitelji in ostali udeleženci projekta, ki so vanj vklju eni posredno ali neposredno.

Skozi proces projekta se otrok u i na zanj zna ilen na in – preko lastnih izkušenj.

Na rtovane aktivnosti, pri katerih otrok neposredno sodeluje, vzpodbujajo otrokovo notranjo motiviranost, da rad obiskuje vrtec. Tako otrokova želja po sodelovanju pri teh na rtovanih aktivnostih v vrtcu zabriše sled, da v vrtec prihaja zaradi nuje po varstvu. Projekt je tako lahko vsaka naloga z dolo ljivim za etkom, ko se v pobudah dolo ajo cilji, ter koncem, ko se cilji uresni ijo in vrednotijo. Pri tem je zahtevana uporaba ve vrst virov za izvedbo posameznih, med seboj povezanih delnih nalog, da lahko uresni imo želeni cilj (Glogovec idr., 1993; Novak, 1990).

Kot navajajo Glogovec idr. (1993), je eden izmed utemeljiteljev projektnega dela Kilpatrick. Poudarja, da se mora otrok nau iti, da lahko sam misli v življenju sodobnega sveta.

Za bistvo projekta postavlja na rtno izvajanje v naprej projektiranega dela, pri katerem se sodeluje z vsem srcem.

Collings: » Otroci morajo želeti nekaj delati, a ne delati, kar se želi.«

Dewey: » Najboljše, kar vzgoja lahko naredi, je bujenje duhovnih interesov, ki se še naprej razvijajo in izpopolnjujejo. Razviti trajne interese za katero koli podro je znanja in umetnosti.« (Glogovec idr., 1993, str. 15).

TIPI PROJEKTNEGA DELA


Kilpatrick deli projekte na štiri tipe:


· projektno delo konstruktivnega tipa,

· projekt usvajanja in vrednotenja,

· problemski projekt in

· projekt u enja.


Pri projektu konstruktivnega tipa je kon ni cilj izdelava dolo enega izdelka. Sem prištevamo tudi priprave razstav in drugih kulturnih, športnih … prireditev.

Pri drugem projektu usvajanja in vrednotenja je poudarek na spoznavanju in ovrednotenju nekega dogodka ali pojava, razstave, filma ...

Pri projektu problemskega tipa rešujemo dolo en problem.

Pri projektu u enja s pomo jo na rtovanih aktivnosti otroci usvajajo dolo ene sposobnosti, spretnosti in znanja.

Bistvo vsakega posameznega projekta pa je, na kakšen na in dosežemo cilj, ki smo si ga postavili. V vsakem tipu je nosilec aktivnosti otrok in to v vseh etapah projekta. Vzgojitelj je vodja projekta, pobudnik in svetovalec. Dejavnosti oziroma aktivnosti potekajo po dolo enem na rtu. Pri pripravi na rta sodelujejo vzgojitelj in otroci (Glogovec idr., 1993, str. 24).


RAZLI NE VELIKOSTI PROJEKTOV


Kriterija za dolo itev velikosti projektov sta as in velikost skupine. V delu Projektno u no delo (1990) Novak navaja, da po Freyu obstajajo tri razli ne asovne velikosti projektov. To so:

· mali (do enega dne),

· srednji (do enega tedna),

· veliki (ve kot en teden).

Za male projekte je zna ilno, da se najve krat izvajajo v šoli v obliki blok ure. Srednji projekti so primerni predvsem za starejše otroke in odrasle.

Za velike projekte pa je zna ilno, da navadno v njih sodeluje ve skupin, šol, vrtcev.

UDELEŽENCI V PROJEKTU


Udeleženci projekta so lahko:


· otroci, u enci, dijaki, študentje,

· vzgojitelji, u itelji, profesorji in

· starši ter zunanji sodelavci.


Za vrtec je zna ilno, da celotna struktura projekta temelji na trikotniku medsebojnih odnosov med otrokom, vzgojiteljem, pedagoškim vodstvom, strokovnimi sodelavci ter družino in zunanjimi sodelavci.

3. 1. 1 OSNOVNE ZNA ILNOSTI PROJEKTNEGA DELA

Zna ilnosti projektnega dela v vrtcu so (Glogovec idr., 1993, str. 31–62):


Spoštovanje otrokove osebnosti in osebnosti vseh udeležencev


To je temeljna zna ilnost projektnega dela. Je osnovni pogoj za doseganje skupnih ciljev in uspešen proces. Govorimo o spoštovanju otroka, vzgojitelja, staršev in vseh ostalih zunanjih sodelavcev.


Ciljna usmerjenost in na rtnost


Projektno delo je proces, v katerem se otrok celostno razvija. Zna ilnost projektnega dela zagotavlja, da je proces ciljno usmerjen in na rtovan tako, da v im ve ji meri prispeva k uresni itvi želenega cilja. Potrebno je na rtovati vsestransko odprt projekt, trajanje projekta, število udeležencev, kraj, prostor, pripomo ke in aktivnosti, ki naj bodo življenjske in konkretne. S projektnim delom otrokom omogo imo, da tudi oni aktivno razvijajo svoje interese in sposobnosti, na rtujejo cilje, se u ijo samostojnosti, iš ejo poti do rešitve problema in prevzemajo odgovornost za svoje ravnanje.

Kooperativnost (sodelovalnost)


Kooperativnost je pogojena s cilji skupine in je pripomo ek za doseganje ciljev. Razvija se potreba po sodelovanju, skupnem delu in medsebojni pomo i vseh udeležencev projekta. Posledica so odnosi med vzgojiteljem in otroki. Otroci se u ijo razli nih oblik medsebojnega komuniciranja, usklajevanja interesov in sodelovanja.

Kooperativnost projektnega dela poteka na razli nih ravneh: kooperativnost med otroki, med vzgojitelji, med starši ter med vrtcem in družino. Vse ravni se med seboj prepletajo in se povezujejo.


Aktivnost otrok


Otrok se pri projektnem delu u i z lastno aktivnostjo. S tem na inom dela otrok pridobi enakopraven položaj z ostalimi udeleženci v projektu.


Procesnost


Pri projektnem delu potekata vzporedno vzgojni in razvojni proces. Naloga vzgojitelja je, da zna opazovati in opaziti procese, ki se dogajajo pri otroku ob njegovih aktivnostih. Produkt ni pomemben.


Življenjskost, konkretnost in problemskost teme


Vsake zastavljene vsebine se lotevamo problemsko. Problem mora otrok razumeti in ga

utiti kot svoj »osebni« problem. S tem rešuje konkreten življenjski problem. To vpliva na njegov razvoj.


Povezovanje vsebin


Pri izbiri teme projekta moramo biti pozorni na vsebino, da jo bomo lahko raz lenjevali, združevali, dopolnjevali in povezovali v celoto. Med seboj lahko povezujemo razli ne vsebine kot na primer naravoslovne, kulturne, družboslovne, tehni ne …

Odprtost projektnega dela


Odprtost projektnega dela je vidna na ve ravneh:

· vsebinska odprtost (naj ne bo omejena in naj zajema vsa vzgojna podro ja),

· odprtost oblik in metod projektnega dela (pri delu uporabljamo vse oblike dela in razli ne metode, saj s tem dosežemo ve jo dinamiko),

· asovna odprtost (trajanje dejavnosti težko asovno omejimo),

· prostorska odprtost (pri projektnem delu naj aktivnosti potekajo v vseh možnih prostorih vrtca in tudi izven vrt evskega prostora, na primer na travniku, polju, v gledališ u …),

· socialna odprtost (projekt mora biti »odprt« tudi za druge zanimive ljudi, saj bogati otrokove kognitivne in socialno emocionalne izkušnje),

· predmetna odprtost (otroci ne uporabljajo samo klasi nih pripomo kov, ampak s pridom izkoriš ajo in uporabljajo razli ne pripomo ke, ki so nam na voljo).

3. 1. 2 USTVARJALNOST V PROJEKTNEM DELU

»Ustvarjalnost je splošna lovekova lastnost, ki je med ljudmi normalno porazdeljena. To pomeni, da je najve ljudi povpre no ustvarjalnih, manj pa je takih, ki so sposobni vrhunske ustvarjalnosti ali sploh niso ustvarjalni.

Ustvarjalne ljudi lahko spoznamo vsaj na tri na ine: preko ustvarjalnih produktov, ustvarjalnega procesa in osebnostnih lastnosti, ki so zna ilne za ustvarjalne osebe« (Glogovec in Žagar, str. 8).


Ustvarjalni produkt


Z vidika produkta ustvarjalnost opredeljuje Ghiselin. Pravi, da ustvarjalnost pomeni spremembo dotedanjega razumevanja sveta.

Eden od kriterijev ustvarjalnega produkta je uporabna vrednost. Le ta ima pomanjkljivost, saj omejuje ustvarjalnost le na odrasle osebe, izvzema pa otroke, saj otrok ni sposoben napraviti nekaj, kar bi imelo širšo uporabno vrednost.

Drug kriterij ustvarjalnega produkta je novost produkta. Na njegovo novost lahko gledamo z dveh vidikov : psihološkega, kjer upoštevamo individualen napredek osebe,

socialnega, kjer je lahko merilo skupina, ki ji posameznik pripada. Ta vidik se v vzgojni praksi pogosteje uporablja.

Tretji kriterij za dolo anje ustvarjalnega produkta je ustreznost ali primernost. To pomeni, da ustvarjalni produkt ustreza problemski situaciji. Ustreznosti ne smemo zamenjati s pravilnostjo (Glogovec in Žagar, 1992, str.8, 9).


Ustvarjalni proces


Najbolj znana razlaga tega procesa je Poincarejeva. Ta deli ustvarjalni proces v štiri faze.


· Pripravljalna faza, kjer se ustvarjalec seznani s problemom in zbira potrebne informacije za rešitev problema. Prava ustvarjalnost ima svoj lastni izvor motivacije.

· Faza inkubacije je obdobje, ko postavimo prvo hipotezo, do najdenja kon ne rešitve.

· Faza iluminacije je trenutek, v katerem oseba odkrije rešitev.

· Faza verifikacije je zadnji korak v ustvarjalnem procesu.


Ustvarjalnost je tesno povezana s lovekovimi ustvi, zato v prvi fazi doživljamo napetost, v drugi frustracijo, v tretji veselje in v etrti koncentracijo (Glogovec in Žagar, 1992, str. 9–11).


Ustvarjalna osebnost


Osebnostne lastnosti in sposobnosti, ki so potrebne za ustvarjalnost so :


· Inteligentnost vpliva na lovekovo intelektualno aktivnost in splošno sposobnost.

· Divergentno mišljenje se pojavi pri problemih, ko je možno reševanje na razli ne na ine in z ve možnimi rešitvami.

· Fluentnost je sposobnost odkrivanja ve jega števila idej.

· Fleksibilnost je sposobnost odkrivanja razli nih idej. Lahko je spontana, to je takrat, ko ljudje iš ejo razli ne poti reševanja, in adaptivna, kar pomeni sposobnost spreminjanja mišljenja v situacijah, kjer je sprememba nujna.

· Originalnost je sposobnost odkrivanja ve jega števila idej. Originalne ideje so redke.

· Elaboracija pomeni natan no izdelavo ideje ali njeno posredovanje drugim.

· Radovednost je težnja posameznika, da spoznava nekaj novega. Brez radovednosti ni ustvarjalnosti in nekateri psihologi menijo, da se s pove anjem radovednosti pove uje tudi ustvarjalnost.

· Nekonformizem je pomemben zaradi odstopanja od ustaljenih navad in šablonskega mišljenje. Ti ljudje so neodvisni in sledijo svojim notranjim prepri anjem (Glogovec in Žagar, 1992, str. 12–15).


Razvoj ustvarjalnosti


»Psihologi se na splošno strinjajo, da poteka razvoj ustvarjalnih sposobnosti druga e kot razvoj nekaterih drugih osebnostnih lastnosti. Ugotavljajo, da ve ina osebnostnih lastnosti kaže med razvojem konstantno rast, medtem ko so ustvarjalne sposobnosti pogosto celo v obratnem sorazmerju z rastjo. To pomeni, da so mlajši otroci velikokrat bolj ustvarjalni kot starejši.« ( Glogovec in Žagar, str. 16).

S prou evanjem razvoja ustvarjalnih sposobnosti se je ukvarjal Torrance. Opredelil je tri kriti na obdobja v razvoju otrokovih ustvarjalnih sposobnosti. Prvo naj bi bilo okoli petega leta otrokove starosti, drugo okoli devetega in tretje med dvanajstim in trinajstim letom.

Otroka ustvarjalna sposobnost v dolo enem starostnem obdobju upada. Mnenja o vzrokih so razli na. Nekateri psihologi poudarjajo negativen vpliv socializacije, drugi vlogo zorenja oziroma vlogo okolja (Glogovec in Žagar, str. 16–20).


Na ela ustvarjalne vzgoje, na katerih temelji projektno vzgojno delo


· Na elo upoštevanja zakonitosti razvoja .

· Vzgojitelj mora poznati razvojne zna ilnosti otroka in temu prilagoditi svoja pri akovanja.


· Na elo aktivnega usvajanja vzgojnih vsebin pomeni, da otroci probleme rešujejo sami na svoj na in znanje si pridobivajo s svojo aktivnostjo.

· Na elo u enja na podlagi osebnih izkušenj. Otrok si z lastno aktivnostjo pridobiva dolo ene izkušnje.


· Na elo aktivnega ukvarjanja s predmeti ali z ljudmi pomeni, da otroci uporabljajo kot u ila za življenje predmete in razli ne pripomo ke iz vsakodnevne rabe. Tudi odrasli, ki sodelujejo v projektu, služijo otroku kot u ilo za pridobivanje socialnih in emocionalnih izkušenj.


· Na elo variacije ponazarjanja pomeni, da je neka tema oz. problem posredovan oz. osvetljen na ve možnih na inov. Upoštevati moramo individualne razlike med otroki, ker se le ti u ijo na razli ne na ine.


· Na elo variabilnosti zaznavanja pomeni, da se otroke vklju i v ve delnih nalog, ko svojo nalogo odgovorno opravijo. Tako si otroci pridobijo razli ne konkretne izkušnje.


· Na elo komunikacije med otroki. Otroci v posameznih etapah komunicirajo na razli ne na ine. Ta komunikacija je verbalna, neverbalna, dvosmerna ... S tem se pove a u inkovitost in hitrost njihovega u enja.


· Na elo avtonomnega izvajanja in nadzora aktivnosti. Otrok mora imeti možnost, da nalogo opravi kolikor zmore na svoj na in in po svoji poti. Vzgojitelj mu (ne)posredno pomaga, ko otrok ne pride do ustrezne rešitve.

Skozi vsa ta na ela si otroci postopoma pridobivajo sposobnosti za samostojno delo in za lastni nadzor nad svojo aktivnostjo (Glogovec in Žagar, 1992, str. 21–25).


3. 2. ETAPE PROJEKTNEGA DELA


Projektno delo je ciljno usmerjen vzgojno izobraževalni postopek. Ker je projektno delo na rtno organizirano, je razdeljeno na posamezne etape, ki si sledijo po dolo enem zaporedju.

3. 2. 1 POBUDA

Je klju nega pomena za uspešen konec nekega projektnega dela. Po Eriksonu se obdobje pobud pojavi okoli etrtega leta otrokove starosti. V tem obdobju otroci zelo radi eksperimentirajo in postavljajo vprašanja »zakaj in kako«. Zaradi tega je zelo pomembno, da zna vzgojitelj otrokove pobude usmeriti na razli ne aktivnosti. S tem otroka pripravlja na naloge, ki jih bo moral reševati, ko odraste. Vzgojitelj naj bi o vsaki pobudi z otroki razpravljal, saj bo s tem dosegel sproš eno vzdušje, ki je za potek projektnega dela zelo pomembno.

Pobudo moramo oblikovati skupaj z otroki.

Po Freyu so tehnike skupnega oblikovanja pobud naslednje :


· Zbiranje predmetov, ko otroci zbirajo razli ne predmete, vezane na temo pobude.

· Tekmovanje z dajanjem idej. Vzgojitelj vzpodbuja otroke k razmišljanju in iskanju novih predlogov ter odgovorov na postavljen problem.


· Simulirano sklicevanje. Vzgojitelj ali otroci pripovedujejo o lastnih izkušnjah, problemih, doživetjih ...


· Nevihta idej. Vzgojitelj izbira in si zapisuje im ve asociacij, ki jih kasneje z otroki pregleda ter izbere najprimernejše (Glogovec idr., 1993, str. 18).

Izbrano pobudo je potrebno predelati in jo utemeljiti z argumenti »za« in »proti«. Predvidevati je potrebno pripomo ke, kon ni izdelek, trajanje, možne sodelavce, zaporedje dejavnosti...

Glede na pobudnika lahko projekte razvrstimo na :


· Projekt vzgojitelja, kjer je pobudnik vzgojitelj. V prvem starostnem obdobju vse etape vzgojitelj tudi pripravi. Oblikuje takšne okoliš ine, ki otroka vzpodbujajo in motivirajo. Otroci sodelujejo v okviru svojih zmožnosti.

· Projekt na pobudo otrok, kjer pobuda pride s strani otrok.

· Situacijski projekt, ki nastaja zaradi dolo ene situacije, ki se zgodi v vrtcu ali drugje.


3. 2. 2 SKICIRANJE

Ta etapa je v primerjavi z ostalimi relativno kratka, a pomembna, ker predstavlja rde o nit projekta. Pri skiciranju projekta temo vsebinsko raz lenimo, otroci pa jo opremijo s svojimi zamislimi, pri akovanji in željami. Pomembno je, da se dolo ijo tudi pravila zaradi razli nih interesov, ki jih moramo uskladiti. Vzgojitelj napiše skico, v grobem razloži na in dela, otroci jo opremijo s svojimi risbami (Glogovec idr., 1993, str. 20).

3. 2. 3 NA RTOVANJE

Sledi skiciranju. Cilje, ki smo si jih zamislili v etapi skiciranja, jasno definiramo. Delne naloge lo imo med seboj in jim dodamo konkretne cilje. Ti na koncu privedejo k skupnemu kon nemu cilju projekta.

Otroci se odlo ijo, kje in pri kateri nalogi bodo sodelovali. S tem se u ijo medsebojnega dogovarjanja in na rtovanja. Otroci v etapi na rtovanja tudi ugotovijo, zakaj potrebujejo pomo odraslih, katere zunanje sodelavce bomo potrebovali, kje bomo projekt izvajali in okvirni as trajanja projekta. Da si bodo projekt lažje predstavljali, njegov potek napišemo in narišemo skupaj z otroki na plakat in ga pritrdimo v otrokovo vidno polje. Plakat mora biti izdelan estetsko in prijeten za oko. Na podlagi tega plakata otroci, vzgojitelj in starši naredijo refleksijo projekta (Glogovec idr., str. 21).

3. 2. 4 IZVAJANJE

Etapa izvajanja je v projektu najdaljša, saj predstavlja glavnino celotnega dela na projektu. To je faza izvajanja na rta, ki je bil pripravljen v predhodnih fazah. Vsak udeleženec opravlja svojo nalogo in se trudi, da le to opravi im bolje. Dejavnosti potekajo preko razli nih oblik dela, skupnih, skupinskih, individualnih, v paru … Oblike dela se med seboj prepletajo in menjavajo.

V fazi izvajanja se otrok trudi nalogo opraviti im bolje, kar mu omogo a, da spoznava svoja »mo na podro ja« in »mo na podro ja« drugih otrok. S tem otrok pridobiva na

samozavesti in razvija pozitivno samopodobo. Ravno tako krepi svojo voljo in rešuje razli ne manjše in ve je težave, s katerimi se sre uje. Težave vsak otrok rešuje po svoje in razli no. Nekatere bo rešil z igro, nekatere s prakti no aktivnostjo, s socialnimi interakcijami, z raziskovalno dejavnostjo, z odkrivanjem, z eksperimentiranjem. To mu omogo a, da razvije specifi ne osebnostne lastnosti: jezikovne sposobnosti, široko razgledanost, branje že pred vstopom v prvi razred, dojemanje bistva, odnos »vzrok – posledica«, opazovanje, samostojnost, smisel za humor, urjenje spomina (Glogovec idr., 1993, str. 22).

Vsak otrok bo našel sebi primeren na in dela in ugotovil da, eprav je naloga »naporna«, na koncu projekta uspeh privede do veselja.

V tej etapi je vloga vzgojitelja zelo pomembna. Usklajevati mora delo otrok, zunanjih sodelavcev, spremljati potek delnih nalog in usmerjati k cilju. Vzgojitelj se v tem procesu zato sre uje še z dvema vmesnima etapama usmerjanja in usklajevanja.

3. 2. 5 SKLEPNA ETAPA

Projekt se ponavadi kon a z nekim kon nim izdelkom. Po Frayu poznamo tri tipe sklepnega dela projekta:

· Zavesten konec projekta (projekt se izte e in izdelek je kon an, cilj je dosežen).

· Povratek k pobudi (vrnemo se k za etni etapi, kjer primerjamo dosežke v zadnji etapi).


· Svobodni iztek projekta (dejavnosti se nadaljujejo v okviru drugih neprojektnih dejavnosti) (Glogovec idr., str. 23).

3. 2. 6 USKLAJEVALNA MEDETAPA

Usklajevalna medetapa ima povezovalno vlogo. Njen smisel je poiskati skupne to ke za nadaljevanje projektnega dela, e se le to prekine in, da posamezniki ne izgubijo pregleda nad delom ( Glogovec idr., 1993, str. 23, 24 ).

3. 2. 7 USMERJEVALNA MEDETAPA

Vprašanja, ki se pojavijo med samim projektnim delom rešujemo v usmerjevalni medetapi. Vprašanja, ki se pogosto postavljajo, so, ali projektno delo poteka po zastavljenem na rtu, kaj je v projektu dobro in kaj ni, kaj je potrebno dodati in kaj izpustiti … (Glogovec idr., 1993, str. 23, 24).

»Posebnost projekta pri projektnem vzgojnem delu je v tem, da sta vmesni etapi zaradi razvojnih posebnosti predšolskega otroka nujni in pogosti« (Glogovec in Žagar, 1992, str.

39).


Vloga vzgojitelja z vidika kooperativnosti v projektu


Vloga vzgojitelja je otrokom pomagati poiskati, postaviti, dose i in na koncu ovrednotiti cilj, ki so si ga zastavili v projektnem delu. V to je vklju en neposredno in posredno. Postavlja pravila, otrokom razloži njihovo vlogo, organizira delo oziroma razli ne dejavnosti, dolo i prostor za izvajanje le teh in nudi oporo in pomo otrokom, ko jo ti potrebujejo. Otroke opazuje in spoznava njihove spretnosti (Glogovec idr., 1993, str. 42).


3. 3 PROJEKT : » MAJHNE ROKE TKEJO VEZI S PRETEKLOSTJO«


Razli na razmišljanja so nas privedla do spoznanja, da že najmlajši otroci zelo lepo sprejmejo slovensko ljudsko pesem, stare izštevanke, rajalne igre, pastirske igre, skratka veliko stvari, ki se nanašajo na obdobje naših dedkov in babic.
Želeli smo, da otroci našega vrtca spoznajo doma
i kraj, ljudske obi aje iz našega okolja. Bogato kulturno izro ilo smo otrokom približali na njim dostopen in njihovi starosti primeren na in. Pri tem smo si pomagali z razli nimi slovenskimi pripovedmi, otroškimi igrami, pesmimi in plesi iz zapuš ine naših dedkov in babic. V praksi je to pomenilo, da smo pogosto v sodelovanju s straši in starimi straši zbirali stare predmete, pripovedke, ljudska glasbila, fotografije … Tako smo imele vzgojiteljice možnost opazovati in za utiti posebne vezi, ki so med dvema generacijama sre nih ljudi.

PRIPRAVA NA IZVEDBO PROJEKTA

Prvo delovno sre anje, namenjeno temu projektu, je bilo v mesecu oktobru. Potekalo je v obliki predavanja gospe Dušice Kunaver, ki nam je svetovala kako naj bi oživljali razli ne slovenske obi aje, primerne letnim asom. Sre anje z ga. Kunaver je bilo zelo sproš eno, prijetno druženje, ki smo ga popestrili s petjem slovenskih ljudskih pesmi. Kasneje smo se na delovnem sre anju, tako imenovani koordinaciji, ki jo je sestavljala po ena predstavnica iz vsakega vrtca, odlo ili, katero podro je bo »oživljal« posamezni vrtec.

NA RT PROJEKTA

Na strokovnem aktivu našega vrtca smo se dogovorile, kaj želimo s projektom dose i, si postavile cilje, se dogovorile o izvedbi projekta, o aktivnem vklju evanju posameznikov, ki še danes poskušajo vzdrževati stare obi aje, ter na kakšen na in bi lahko v sam projekt vklju ili starše.

S pomo jo Kurikuluma za vrtce (1999) in priro nika h kurikulumu za vrtce, Otrok v vrtcu, (2001) smo dolo ile cilje in namen.


CILJI PROJEKTA


· Spoznavanje raznih praznikov in obi ajev.

· Spoznavanje, da se ljudje, družba in kultura skozi as spreminjajo.

· Otrok se seznani z dejstvom, da je življenje loveka, vseh živih bitij in narave tesno povezano.

· Nau iti otroke pastirsko igro.

· Nau iti otroke ljudskih pesmi in plesov.

NAMEN PROJEKTA


· Otrok pozna in zna ljudsko pesem in ljudski ples, ljudsko pravljico, pripovedko, izštevanko.

· Otrok pozna stare ljudske besede in z njimi poimenuje predmete.


AS IZVAJANJA


Projekt je potekal dve leti. Tako smo v prvem letu spoznavali šege ob praznovanjih, razne obrede, navade, pesmi, plese in pravljice, vezane na posamezne letne ase, in nepisana pravila, ki jih je narekovalo trdo življenje naših dedov.

Drugo leto smo pridobljeno znanje še poglabljali in ga nadgradili s spoznavanjem ljudskih rokodelskih obrti.

IZVAJALCI PROJEKTA


· Otroci,

· strokovne delavke našega vrtca,

· starši,

· stari starši,

· hišnik,

· »pastir« Emil Krišelj,

· ljudski godci Suha špaga,

· starodobni smu ar,

· Sodelovali smo tudi z Gorenjskim muzejem v Kranju, evljarskim muzejem v Trži u, Mestno hišo v Kranju …

DEJAVNOSTI OTROK

Z namenom otrokom im bolj približati ljudsko izro ilo smo v našem vrtcu s sodelavkami pripravile razli ne dejavnosti, preko katerih smo uresni evale zastavljene cilje projekta.

Dejavnosti so bile primerne starosti otrok. Potekle so v posameznih oddelkih oz. v celotnem vrtcu. Skupaj z otroki smo organizirali in pripravljali razli ne koti ke v igralnicah in skupnih prostorih. S tem smo otrokom omogo ili sodelovanje v vseh ponujenih dejavnostih.

PRIMERI DOBRE PRAKSE

Otroci so obiskali dva muzeja. Muzej v Kranju je ponujal ogled starih predmetov, pohištva in življenja, ki so ga živeli naši predniki.

Po obisku muzeja in zbiranju otroških vtisov, smo ugotovili, da je bila otrokom v muzeju najbolj vše »skrinja«, ki je veljala za nepogrešljivi del notranje opreme in je preživela ve generacij.

S pomo jo dediš ine skrinj lahko opišemo kulturne razlike na slovenskem ozemlju glede na tip ali na in izdelave in obdelave. Tako jih lahko razdelimo v tesane, rezljane, intarzirane in poslikane. Skrinja je bila eden od reprezentativnih kosov pohištva, eprav so jih hranili predvsem na podstrešju (Novak, 1960).

Zaradi navdušenja nad skrinjami je vsak otrok izdelal svojo in jo poslikal. Najprej smo zbirali kartonske škatle razli nih velikosti, z razli nimi pokrovi. Po pogovoru o skrinjah v muzeju, so otroci spoznali, da so bile verjetno vse skrinje rjavih barv. Odlo ili smo se, da bodo take tudi naše. Torej je vsak otrok pobarval svojo škatlo z rjavo barvo in že isto asno razmišljal, kako jo bo »okrasil«. Nekaj otrok se je odlo ilo, da jo bodo porisali z barvami, nekaj otrok pa se je odlo ilo za servietno tehniko. Lahko re em, da se je nemalo kateri otrok odlo il za motiv iz servietka, ki je bil zelo podoben vzorcem, ki so jih otroci videli na skrinji v muzeju. Deklica, ki je bila likovno zelo spretna, se je lotila motiva gorenjskega nageljna. Bila je dokaj uspešna. Naše skrinje niso bile izdelane takoj. Dejavnost je potekala nekaj dni skupaj. Skrinjo je želel izdelati vsak otrok v skupini. Najbolj spretni so izdelali ve skrinj. Po kon anem delu sem v pogovoru otrok zasledila, kaj si bodo otroci v te skrinje spravili. Deklice so pripovedovale, da bodo vanje spravile svoj nakit, sponke, skrivnostna pisma in risbice. De ki pa še niso bili odlo eni. Ve ina je razmišljala, da si bodo spravili vanje avtomobile in razne igralne karte. V našem skupnem prostoru smo izdelke pokazali staršem, kasneje pa smo jih uporabili še za skupno razstavo Kranjskih vrtcev.

Obisk muzeja v Trži u je otroke seznanil s evljarsko obrtjo.

Trži je bil in je še danes najbolj evljarsko mesto. evljarsko delavnico so imeli skoraj pri vsaki hiši in spomin na to dediš ino je danes ohranjen z rekonstrukcijo take delavnice v muzeju. Delavnica je bil majhen prostor, kjer je orodje za izdelavo evljev stalo na nizki mizici, pri kateri je evljar sedel na trinožnem stolu (Hudales, 1999). Otroci so poskusili sedeti na njem, prijemali so orodje in se z njim rokovali. Opazili so številna lesena kopita, ki so bila zložena na policah ob mizi, na steni kroje, uro ter nekaj slik. Pozorni so bili na sliko nekega »strica«. Prijazna kustosinja jim je razložila, da je to slika zavetnika

evljarskega ceha Svetega Krišpina. Skoraj obvezni del notranje opreme evljarske delavnice je bila kletka s pti i, ki so evljarjem žvrgoleli med delom in jim krajšali delovni dan. Do uvedbe elektri ne razsvetljave so si svetili s petrolejkami.

evljarska obrt je delovala že od leta 1882. Prihod evljarja v hišo je bil vedno velik praznik še posebej za otroke (Hudales, 1999).

Dediš ine slovenskih evljarjev, ki je zelo bogata, žal nimamo nikjer sistemati no zbrane in predstavljene, zato si prizadevajo, da bi v okviru muzeja nastala osrednja strokovna muzejska zbirka o Dediš ini evljarjev na Slovenskem.

V naslednjih dneh smo v vrtcu izdelovali svoje cokle in šivali okrasne copate. Pri mizarju smo dobili lesene deš ice, ki smo jih z brusnim papirjem oblikovali oz. obrusili in pripravili »kopito« za naše cokle. Ko je bil leseni del pripravljen, smo iz usnja izrezali vrhnji del, ki so ga otroci z našo pomo jo pribili na leseni cokel. To delo je bilo dolgotrajno, a so otroci kljub temu vztrajali, saj so želeli imeti svoj cokel.

Okrasne copate smo šivali po kroju, ki smo ga skupaj izdelali. Izrezali smo spodnji del, ga zlepili in okrasili z zgornjim delom, kamor smo našili poljubne okraske. Nato smo vse skupaj zašili z okrasnim šivom, naredili zanko in naši copati so nam krasili igralnico. Zanimive besede, ki so se jih otroci nau ili in jih pri izdelavi svoji cokel in copat uporabljali, so bile:
»Rašpla« – groba
evljarska pila
»Gvišno« – zagotovo, nedvomno
»Dreta« – mo
na evljarska nit
»Zrašplati« – popiliti

Projekt smo nadaljevale s povabilom ljudskih godcev v vrtec. Skupina Suha špaga nam je s svojim koncertom predstavila ljudsko glasbo in ljudska glasbila, »perivnk, bajs, drumelca, ustna harmonika, ropotalo, nunelca, trstenke, žvrgla«. Z igranjem otrokom znanih pesmi so otroke vzpodbudili k petju. Ponudili so jim tudi možnost igrati na bajs, perivnk in ropotalo. Ko so otroci z »novimi« instrumenti ustvarjali glasbo, so se jim pridružili tudi godci z ostalimi glasbili in sodelovanje je bilo obojestransko. Vsaka vzgojiteljica je svoji skupini otrok razložila, zakaj se neko glasbilo imenuje ljudsko glasbilo – ker je to vsak predmet, iz katerega hote izvabljamo zvoke, ki nam pomenijo glasbo, pa eprav vanj le pihamo, nanj udarjamo ali z njim ropotamo (Kumer, 1972). Obi ajno je bilo ljudsko glasbilo izdelano doma. Ker je ljudska pesem preprosta in hitro u ljiva, so jih nekaj osvojili tudi otroci.

Ker so bila otrokom zanimiva predvsem glasbila, izdelana doma, smo se v starejši skupini lotili izdelave trstenk, bajsa, nunelc. Trstenke smo izdelali iz votlih bambusovih pal k, ki smo jih med seboj povezali z rafijo ali tanko vrvico. Bajsi so nastali iz lon enih cvetli nih lon kov. Lon ek smo prekrili s platnom, ki smo ga prej premazali z mešanico lesnega lepila in vode. V platno smo vstavili bambusovo pal ko s pomo jo katere so otroci lahko izvabljali zvok. Za izdelavo nunelce smo uporabili posušena koruzna stebla, v katere je hišnik previdno navrtal luknjico. Otroci so stranske dele zaprli s paus papirjem. Z nastalimi glasbili smo ustanovili otroško god evsko ljudsko skupino, ki je prav veselo igrala in pela mlajšim otrokom.





FOTOGRAFIJA ŠT. 1: Otroška god evska skupina

Ljudski godci so prišli v vrtec »druga e« oble eni, zato smo imeli priložnost spoznati ljudsko nošo žensk in moških. Ženske so bile oble ene v »untarco« in zgornje krilo ter belo bluzo, sešito iz platna. Moški pa so bili oble eni v »lajb «, srajco in »irharce«. Na glavi so imeli pokrivala, »polhovko ali klobuk«. Obuti so bili v »gojzarje« ali v lesene cokle.





FOTOGRAFIJA ŠT. 2: Ljudski godci, skupina Suha špaga

Pesmi ljudskih godcev še niso ušle iz naše hiše, že nas je obiskal dedek, ki je bil v svoji mladosti pastir. Otrokom je pripovedoval, kako je preživljal svoje otroške dni na paši in si krajšal dolge ure dela z izdelovanjem glasbil. Postopek izdelave glasbil nam je tudi prakti no prikazal. Izdelal nam je dve pastirski trobenti, nekaj piš ali in nam pokazal, kako lahko zaigramo na travo. Edino orodje, ki ga je uporabljal za izdelavo glasbil, je bil »pipec«. Pripovedoval nam je o preživljanju prazni nih dni, o dolgih ve erih, ko so otroci z na široko odprtimi o mi in usti poslušali starše in stare starše, ki so pripovedovali razli ne anekdote in bajke. Otrokom je povedal tudi, da so bile doma e dobrote, bel kruh, suhi krhlji, meso, na mizi le ob ve jih praznikih

FOTOGRAFIJA ŠT. 3: Pastir (Emil Krišelj)

Ker je bilo v našem vrtcu prisotno veliko glasbe, smo le to obogatili z otroškimi ljudskimi rajalnimi igrami pri jutranjih krogih. Z otroki dveh skupin, razli nih starosti, smo se enkrat tedensko družili v našem skupnem prostoru. Obi ajno smo se šli rajalne igre v krogu, tako da so otroci lahko bogatili socialne stike s starejšimi oziroma mlajšimi otroci. Jutranji krog smo za eli z razli nimi pozdravi. Tako so vsi otroci videli drug drugega in hitro opazili, koga ni. Nato smo krog nadaljevali z rajalno igro, ki so jo otroci sami izbrali. Najve krat izbrane rajalne igre so bile Jutri se bom v mesto peljal, Dame in gospode, Potujemo v rakitnico. Vzgojiteljice smo se domislile tudi svojo rajalno igro, ki smo jo poimenovale Di – radi – indara. Tu se raja in vije kot ka a, zato je bila ve krat odli na izbira za zaklju ek jutranjega kroga. V njej se prepletajo besedila razli nih ljudskih pesmi (Izidor ov ice pasel, Majhna sem bila, Jaz pa pojdem na Gorenjsko, Lisi ka je prav zvita zver).

Otroci prve starostne skupine so jutranje kroge dolgo asa le opazovali, proti koncu šolskega leta pa so že sami pristopili k rajanju. Otroci drugega starostnega obdobja, tri- in štiriletniki, so se v samo rajanje vklju ili že na za etku in vedno bolj sodelovali tudi pri petju. Otrokom starejše skupine je bila motivacija pridobiti mlajše za skupno rajanje, saj so se tako po utili pomembne in odgovorne.

Otroci prve starostne skupine, pa so imeli zelo radi tudi prstne igre. Le te so zapisane v knjigi Slovenske otroške prstne igre (Cvetko, 1990).

Ta pravi: »Pijmo!«

Ta pravi: »Jejmo!«

Ta pravi: »Kje bomo pa vzeli?«

Ta pravi: »V mamini škrinjci.«
Ta pa vse popije, vse pojej

In vse mamici povej. (Cvetko, 1990, str. 5).

Najpogostejše igre, ki so se jih otroci radi igrali na prostem, pa so bile: Figure metat, Trden most, Gnilo jajce, rni mož. Igre so zbrane v knjigi Ura je ena, medved še spi (Vogelnik, 1990).

Ker je v mojem spominu iz otroških dni še zelo živa igra s kamni Le v šolo nikar, sem jo z veseljem prenesla na otroke. Otroci so se pri igri zabavali in urili izgovorjavo besedila, ki je bilo vedno hitrejše.

»Le v šolo nikar, ti mali buci buc,

primi in drži, da ne boš tepen.«

Naš projekt pa ni bil obogaten samo z ljudsko glasbo, ampak smo oživljali tudi ljudsko besedo. Še posebej smo v tem asu prebrali veliko ljudskih pravljic. Dragica Haramija v svojem delu Teme prekmurskih pravljic (2005) navaja, da je pravljica »krajše prozno besedilo«, ki ima tipi en za etek in konec, vsebuje ljudska števila, zelo pogoste so preobrazbe, pripovedovalec je tretjeosebni, veliko je udežev in poosebitev, osebe nimajo imen. V ljudskih pravljicah so junaki praviloma personificirani (Haramija, 2005, str. 257– 266)

Najprej smo obiskali knjižnico s starejšo skupino. Tam nam je knjižni arka povedala, da ima ljudsko slovstvo v knjižnici svoj prostor ozna en s rko »O«. Otroke je v knjižnici najbolj zanimalo, ali so knjige z ljudskimi pravljicami stare in obrabljene? Odgovorila je, da so stare le pravljice, ki pa so zapisane v lepe in nove knjige. Otrokom je ponudila nekaj knjig, ki so si jih z veseljem pogledali. Knjižni arka je otrokom ponudila možnost, da so si izbrali pravljico, ki jim jo je nato prebrala. Izbrali so koroško pravljico Mojco Pokrajculjo. Obisk knjižnice smo zaklju ili z izbiro nekaj knjig za branje v vrtcu.

Ta izbor knjig so otroci dopolnili s knjigami, ki so jih prinesli od doma. Ves as so jih imeli v vrtcu na dosegu roke, saj smo v ta namen v skupnem prostoru pripravili knjižni koti ek. To je bil prostor, kjer smo v manjših skupinah ve krat prebirali in poslušali ljudske pravljice. Otroci so ve krat želeli slišati isto pravljico, zato smo se odlo ili, da bomo naredili izbor najljubše pravljice. De kom so bile bolj vše predvsem pravljice in pripovedke, kjer so imeli glavno vlogo »mo ni pravlji ni« junaki. Deklice pa so zbirale predvsem vsebine s prelepimi »deklicami, vilami«. Odlo ili smo se za pet najljubših vsebin : Zlata ptica, Peter Klepec, Zlata ribica, Mojca Pokrajculja, Pastir ek; Slovenske narodne pripovedke (Bolhar, 1981). Z razli nimi grafi: stolpi ni in puš i ni, smo izbrali najljubšo pravljico. Zmagovalna je bila Zlata ptica. Otroci so svoje najljubše pravljice likovno upodobili. To nam je bila tudi izto nica za lastno pravljico. Najprej so jo slikovno

upodobili, nato pa smo jo opremili z besedilom po nareku otroka. Zanimivo je bilo, da so otroci za eli uporabljati besede, ki so jih slišali v pravljicah:
»kužej« – pes
»munej« – ma
ek
»… ko je bil že na pol pota …« – ko je bil že na pol poti
»krajcar« – star denar.

Otrokom je bila še posebej težko razumljiva beseda »ma eha«. Skušala sem jim jo razložiti na njim razumljiv na in.

Pri prebiranju ljudskih pravljic smo ugotovili, da je lahko vsebina z istim naslovom v razli nih knjigah razli no zapisana. Zanimalo jih je zakaj? Želela sem slišati, kako razmišljajo otroci.

Luka: »Zato, ker je v moji knjigi samo ena pravljica.«

Nika: »V moji knjigi so pa še slike.«

Jan: »Zato, ker je moja knjiga od mamice.«

Kaja: »Moja knjiga pa ima samo velike rke.«

Razložila sem jim, da teh pravljic niso zapisovali, ampak so si jih samo pripovedovali. Tako se je zgodilo, da je nekdo kaj pozabil ali pa kaj dodal, kar je bilo njemu vše .





ZAKLJU EK PROJEKTA

Projekt smo zaklju ili z razstavo v našem vrtcu. Na njej smo predstavili ljudske godce, ljudska glasbila, glasbila, ki so jih izdelali otroci, zgibanko ljudskih pesmi, risbice najljubših pravljic in knjige z ljudskimi pravljicami. Ko je bila razstava pripravljena. so otroci svoje starše popeljali na ogled, jim pokazali svoje izdelke in jih kaj novega nau ili. Našo razstavo so si ogledali tudi vrstniki in strokovne delavke bližnjih vrtcev.

Nekaj vtisov obiskovalcev naše razstave:

V Mestni hiši je bil ravno tako z razstavo predstavljen celoten projekt vseh Kranjski vrtcev. Vsak vrtec je prispeval del svojega projekta. Poleg naših ljudskih godcev so si vsi obiskovalci lahko ogledali še: Od zrnja do kruha, Od ovce do volne, ebelarstvo, Lon arstvo, Pletenje košar, Peri ice, Li kanje koruze.

4 EMPIRI NI DEL




4. 1 NAMEN


Namen diplomske naloge je bilo ugotoviti, kako pomembno je staršem otrok iz vrtca

ebelica ohranjanje ljudskega izro ila in koliko so se otroci nau ili preko dejavnosti iz projekta Kranjskih vrtcev.


4. 2 RAZ LENITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA


4. 2. 1 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA

Z anketnim vprašalnikom smo želeli dobiti odgovore na naslednja vprašanja:

- Kako dobro so bili starši seznanjeni s prednostno nalogo vrtca?

- Katerih dejavnosti v okviru projekta so se starši spomnili?

- Katere od teh dejavnosti iz vrtca so si otroci najbolj zapomnili in o njih

pripovedovali doma?

- Kako pomembno se zdi staršem ohranjanje ljudskega izro ila in kako ga doma

ohranjajo?

- Kako izobrazba vpliva na poznavanje ljudskega izro ila?

4. 2. 2 RAZISKOVALNE HIPOTEZE

H1. Predpostavljamo, da starši poznajo pojem ljudskega izro ila in ga znajo opredeliti. H2. Predpostavljamo, da se staršem zdi pomembno ohranjanje ljudskega izro ila in ga oživljajo tudi doma.

H3. Predpostavljamo, da so si otroci zapomnili in doma pripovedovali o dejavnostih, ki smo jih izvajali v okviru projekta.

H4. Predpostavljamo, da so si otroci najbolj zapomnili dejavnosti, v katerih so sodelovali tudi zunanji sodelavci.

H5. Predpostavljamo, da so si starejši otroci zapomnili ve pesmic in ve doma razlagali o vrt evskih dejavnostih, zato so posledi no tudi njihovi starši ve vedeli o dejavnostih v vrtcu.

H6. Predpostavljamo, da se staršem z višjo izobrazbo zdi bolj pomembno ohranjati ljudsko izro ilo kot staršem z nižjo izobrazbo, zato tudi ve asa namenjajo temu.

4. 3 METODOLOGIJA


4. 3. 1 RAZISKOVALNA METODA

V empiri nem delu smo uporabili deskriptivno in kavzalno metodo neeksperimentalnega empiri nega pedagoškega raziskovanja.

4. 3. 2 RAZISKOVALNI VZOREC

Za empiri ni del diplomskega dela smo uporabili namenski neslu ajnostni vzorec. V vrtcu ebelica smo razdelili 90 anketnih vprašalnikov v prvem in drugem starostnem obdobju. Anketne vprašalnike je v celoti izpolnilo in vrnilo pet moških (13%) in triintrideset žensk (87%). Starši so bili stari od 25 do 66 let (M = 34,6). Zaradi preglednejše predstavitve rezultatov smo starše glede na starost razdelili v dve skupini, in sicer v skupino do 35 let (N = 22) in skupino nad 35 let (N = 16). Izobrazba staršev, vklju enih v vzorec, je prikazana v tabeli 1. Zaradi preglednejše predstavitve rezultatov smo, tudi tu glede na izobrazbo, starše razdelili v dve skupini. V prvi skupini (N = 15) so starši s poklicno ali strokovno šolo, v drugi skupini pa starši z višjo šolo ali ve (N = 23). Otroci, katerih starši so izpolnili anketne vprašalnike, so bili stari od 1,5 do 6 let (M = 3,9), od tega je bilo 17 de kov in 20 deklic, pri emer je osem staršev imelo v vrtcu po dva otroka. Glede na starost smo otroke razdelili v tri skupine. In sicer so bili v prvi skupini otroci, mlajši od treh let (N = 9), v drugi skupini so bili otroci, stari tri do štiri leta (N = 15), v tretji skupini pa otroci, stari pet do šest let (N = 13).

Tabela 1: Izobrazba anketiranih staršev.

Spol

Izobrazba
Moški Ženski Skupaj

Poklicna šola 0 7 7 Strokovna šola 2 6 8 Gimnazija

0 0 0

Višja šola


1 4 5

Visoka šola 2 13 15 Magisterij, doktorat 0 3 3 Skupaj

5 33 38

4. 3. 3 POSTOPKI ZBIRANJA PODATKOV

Podatke za empiri ni del diplomskega dela smo zbrali s pomo jo anketnega vprašalnika, v katerega je bilo vklju enih 18 vprašanj, od tega je bilo šest vprašanj odprtega tipa, ostala vprašanja so bila zaprtega tipa.

4. 3. 4 POSTOPKI OBDELAVE PODATKOV

Pri obdelavi smo uporabili kvalitativno obdelavo in podatke prikazali tabelari no in slikovno. Obdelava zajema posredni dostop do podatkov in neposredni dostop do podatkov ter klasificiranje in povezovanje v kategorije.

4. 4 REZULTATI IN INTERPRETACIJA




Poznavanje prednostne naloge vrtca


Odgovore na vprašanje, kakšna je bila prednostna naloga oziroma projekt Kranjskih vrtcev v letošnjem letu, smo kategorizirali v tri kategorije. To so: ljudsko izro ilo, glasba in ne vem. 12 staršev je odgovorilo, da ne vedo, kaj je bila prednostna naloga vrtca v zadnjem letu, 23 jih je pravilno napisalo, da je bilo ljudsko izro ilo, 3 starši pa so napisali, da je bila prednostna naloga v vrtcu zadnje leto glasba. Rezultati so prikazani na sliki 1.





25





20




Število odgovorov


15





10





5





0

Ljudsko izro ilo


Glasba


Ne vem

Vrsta odgovora




Slika 1: Odgovori staršev na vprašanje "Kakšna je bila prednostna naloga

vrtca".

Predvidevali smo, da bodo starši z višjo izobrazbo bolje poznali prednostno nalogo vrtca. Rezultati so prikazani na sliki 2. Iz slike lahko vidimo, da je ve ji delež staršev z nižjo izobrazbo, ki niso vedeli, kakšna je prednostna naloga v vrtcu (7 staršev oz. 58% ), in da je ve ji delež staršev z višjo izobrazbo, ki so vedeli, kaj je bila prednostna naloga v vrtcu (16 staršev oz. 69 %).





100%

Delež posameznega odgovora


90%

80%

70%

60%

50%

40%

30%

20%

10%

0%

Ne vem Ljudsko izro ilo Glasba

Stopnja izobrazbe

Višja šola ali ve

Srednja šola ali manj





Slika 2: Odgovori staršev na vprašanje "Kakšna je bila prednostna

naloga vrtca?" glede na stopnjo njihove izobrazbe.

Predvidevali smo tudi, da bodo starši starejših otrok bolje vedeli, kakšna je prednostna naloga, saj si starejši otrok ve zapomni in zna tudi ve povedati, poleg tega je sposoben sodelovati v ve in bolj zahtevnih dejavnostih. Razlike glede na starost prikazuje slika 3. Na sliki lahko vidimo, da starši otrok iz najstarejše starostne skupine najbolje vedo, kakšna je bila prednostna naloga v vrtcu, saj je 11 staršev (84,6%) odgovorilo, da je bilo to ljudsko izro ilo, 2 starša oz. (15,4%) pa sta napisala odgovor ne vem. Pri otrocih starih tri oziroma štiri leta je 7 staršev oz. (43,7%) odgovorilo, da je bila prednostna naloga ljudsko izro ilo, 2 starša oz. (12,6%) glasba, 7 staršev oz. (43,7%) odgovor ne vem. Starši najmlajših otrok pa so ljudsko izro ilo našteli 5 krat oz. (56%), enkrat glasbo oz. (11%) in

3. starši oz. (33%) odgovor ne vem.





100%

90%

80%


Delež posameznega


odgovora


70%

60%

50%

40%

30%


Glasba

Ljudsko izro ilo

Ne vem


20%

10%

0%

1-2 leti


3-4 leta


5-6 let

Starost otroka





Slika 3: Odgovori staršev na vprašanje "Kakšna je bila prednostna

naloga vrtca?" glede na starost otroka.

Starševsko poznavanje vrt evskih dejavnosti v okviru prednostne naloge


Na vprašanje, ali se spomnijo kakšne dejavnosti, ki je bila v okviru tega projekta izvedena v vrtcu, ki ga obiskuje njihov otrok, je 11 staršev odgovorilo, da se ne spomnijo nobene dejavnosti, 15 oz. (39%) jih je navedlo obisk ljudskih godcev, 11 oz. (29%) jih je navedlo razstavo glasbil, tudi 11 oz. (29%) jih je navedlo u enje pesmic in 6 oz. (16%) razli ne ljudske igre, plese ali obi aje. Rezultati so prikazani na sliki 4.





40%

35%

30%

25%

20%

15%

10%

5%

0%


Delež staršev





Obisk ljudskih godcev Razstava ljudskih glasbil





Slika 4: Odgovori staršev na vprašanje "Navedite dejavnosti, ki so potekale

v vrtcu v okviru projekta!".


U enje ljudskih pesmi U enje ljudskih iger, plesov

Vrsta aktivnosti

Prikazani rezultati pa nam ne dajo realne slike, saj 11 staršev (29%) ni navedlo niti ene dejavnosti. Eno dejavnost je navedlo 16 staršev (42%), kar je malo manj kot polovica, dve dejavnosti je navedlo 6 staršev (16%) in tri dejavnosti 5 staršev (13%). Rezultati so prikazani na sliki 5.





Tri dejavnosti 13%



Nobena 29%




Dve dejavnosti 16%





Ena dejavnost 42%





Slika 5: Število dejavnosti v okviru prednostne naloge vrtca, ki so jih

navedli starši.

Predvidevali smo, da bodo bolj izobraženi starši navedli ve dejavnosti kot manj izobraženi starši. Rezultati so prikazani na sliki 6. Iz slike lahko vidimo, da 7 staršev (46,7%), z nižjo izobrazbo ni napisalo nobene aktivnosti v primerjavi s starši z višjo izobrazbo, kjer nobene dejavnosti niso navedli štirje starši oz. (17,5%). Oboji starši so najve krat navedli po eno dejavnost. Pri nižji izobrazbi pet krat (33,3%), pri višji pa 11 staršev (47,8%). Dve dejavnosti pri starših z nižjo izobrazbo je naštel en starš oz. (6,7%), tri dejavnosti pa 2 starša (13,3%). Pri starših z višjo izobrazbo je dve dejavnosti naštelo 5 staršev (21,7%), tri dejavnosti pa 3. oz (13%).





100%

Delež posameznega odgovora


Tri dejavnosti


Tri dejavnosti



90%


Dve dejavnosti



80%


Dve dejavnosti



70%


Ena dejavnost



60%

50%


Ena dejavnost

40%

Nobene dejavnosti

30%

20%

Nobene dejavnosti

10%

0%

Srednja šola ali manj

Višja šola ali ve





Stopnja izobrazbe





Slika 6: Število dejavnosti, ki so jih našteli starši, glede na stopnjo njihove

izobrazbe.

Predvidevali smo tudi, da bodo starši starejših otrok poro ali o ve dejavnostih kot starši mlajših otrok. Rezultati so prikazani na sliki 7, kjer lahko vidimo, da so starši najstarejših otrok poro ali o najve dejavnostih. En starš (7,6%) ni navedel nobene dejavnosti, 5 staršev (38,5%) eno, 2 starša (15,4%) dve dejavnosti in 5 staršev (38,5%) tri dejavnosti. Polovica manj, 6 staršev, je naštelo vsaj eno dejavnost pri najmlajših otrocih. Zanimivo pa je, da kar 7 staršev (43,75%) tri- in štiriletnih otrok ni navedlo nobene dejavnosti. 7 staršev (43,75%) je navedlo eno dejavnost in 2 starša (12,5%) dve dejavnosti.





Tri dejavnosti


Tri dejavnosti

100%



Delež staršev s posameznim


Dve dejavnosti

Dve dejavnosti

90%

Tri dejavnosti

80%

70%


Ena dejavnost


številom odgovorov


60%


Ena dejavnost


Dve dejavnosti

50%

40%

30%


Ena dejavnost

Nobene dejavnosti

20%


Nobene dejavnosti



10%


Nobene dejavnosti

0%

1-2 leti


3-4 leta


5-6 let



Starost otroka




Slika 7: Število dejavnosti, ki so jih našteli starši, glede na starost

njihovega otroka.

Pripovedovanje otrok o dejavnostih v okviru prednostne naloge


Na vprašanje, ali je otrok pripovedoval kaj o ljudskem izro ilu, je 22 staršev (58%) napisalo, da je njihov otrok pripovedoval o njem in 16 staršev (42%), da ni. Izmed 22 staršev so trije navedli (8%), da jim je otrok pripovedoval o obisku ljudskih godcev, deset (26%) jih je pripovedovalo o razstavi glasbil in devet (24%) o u enju ljudskih pesmi. Rezultati so prikazani na sliki 8.





Obisk ljudskih godcev 8%





Razstava ljudskih glasbil 26%



Ni pripovedoval

42%


Je pripovedoval 58%





U enje ljudskih pesmi 24%





Slika 8: Odgovori staršev na vprašanji "Ali vam je otrok pripovedoval kaj o

ljudskem izro ilu, ki ga je spoznaval v vrtcu?" in "O em vam je pripovedoval?".

Na sliki 9 so prikazani odgovori staršev na vprašanje, ali jim je otrok pripovedoval o dejavnostih v okviru prednostne naloge, glede na izobrazbo staršev. Iz slike vidimo, da ni velikih razlik v vrsti odgovora glede na stopnjo izobrazbe staršev. Starši z nižjo izobrazbo so pritrdilno odgovorili devetkrat (60%), starši z višjo izobrazbo pa trinajstkrat (56%). Da otrok ni pripovedoval o dejavnostih so starši z nižjo izobrazbo odgovorili šestkrat (40%), starši z višjo izobrazbo pa desetkrat (44%).





100%

90%

Ni pripovedoval


Ni pripovedoval

80%

Vrsta odgovora


70%

60%

50%

40%

Je pripovedoval

30%


Je pripovedoval



20%

10%

0%

Srednja šola ali manj

Višja šola ali ve

Stopnja izobrazbe





Slika 9: Prikaz odgovorov staršev na vprašanje, ali jim je otrok pripovedoval o

dejavnostih v okviru prednostne naloge, glede na stopnjo njihove izobrazbe.

Na sliki 10 pa so prikazani odgovori staršev glede na starost otroka. Iz slike lahko vidimo, da je ve ina starejših otrok, (5-6 let), pripovedovala o dejavnostih v okviru prednostne naloge. To je navedlo 11 staršev (85%). 2 starša sta navedla, da jim otrok ni pripovedoval. Razmerje med tistimi, ki so pripovedovali, in tistimi, ki niso pripovedovali, je v mlajši skupini obrnjeno. Samo trije starši (33%) so navedli, da jim je otrok pripovedoval o dejavnostih v okviru prednostne naloge, šest (66%) pa jih je navedlo, da jim otrok ni pripovedoval. Pri tri- in štiriletnikih je osem staršev odgovorilo, da jim je otrok pripovedoval in osem staršev, da jim otrok ni pripovedoval o dejavnostih.





100%


Ni pripovedoval

90%

80%


Ni pripovedoval

70%


Ni pripovedoval

Število otrok


60%

50%


Je pripovedoval

40%

30%


Je pripovedoval

20%


Je pripovedoval



10%

0%

1-2 leti


3-4 leta


5-6 let

Starostna skupina





Slika 10: Prikaz odgovorov staršev na vprašanje, ali jim je otrok

pripovedoval o dejavnostih v okviru prednostne naloge, glede na starost

otroka.





Navedba pesmi, ki so se jih otroci nau ili v okviru prednostne naloge


Na vprašanje, ali se je otrok v okviru tega projekta nau il kakšno ljudsko pesem ali izštevanko, je 30 staršev potrdilo, da so se otroci nau ili vsaj eno pesem, 8 jih je napisalo, da ne. V tabeli 2 je prikazano, koliko naslovov pesmi so starši napisali.

Tabela 2: Prikaz števila staršev, ki je navedlo posamezno število pesmi.

Število pesmi Število staršev


Delež




Ni


8 20%

Ena pesem


6 15,8%

Dve pesmi


4 10,5%

Tri pesmi


6 15,8%

Štiri pesmi


5 13,2%

Pet pesmi


3 7,9%

Šest pesmi


6 15,8%




Na sliki 11 je prikazano število pesmi, ki so se jih otroci nau ili v okviru prednostne naloge glede na izobrazbo staršev. Iz slike lahko vidimo, da ni ve jih razlik glede na izobrazbo.





Slika 11: Število pesmi, ki so jih starši navedli, glede na njihovo

stopnjo izobrazbe.




14

12

10


7


Število staršev


8

6


Višja šola ali ve

Srednja šola ali manj


4


4


1

6


5

2


3


4


2

2

0


1


1


1


01


Nobena Ena Dve Tri Štiri Pet Šest

Število pesmi

Iz slike 12 pa lahko vidimo, da so starši najstarejših otrok v povpre ju navedli ve pesmi kot starši mlajših otrok. Vsaj eno pesem je navedlo 11 staršev. Ravno tako je starš najstarejšega otroka navedel najve pesmi (šest).





14



12


2



Število staršev


10



8


7



6


1

3

4


2


2


5-6 let

3-4 leta

1-2 leti

4


3


1


1

2


3

0


3

2


0 2


0


01


01

Nobena Ena Dve Tri Štiri Pet Šest

Število pesmi

Slika 12: Število pesmi, ki so jih starši navedli, glede na starost otroka.





V tabeli 3 so napisani naslovi pesmi, ki so jih starši napisali. Poleg tega je v tabeli ozna eno, ali so se otroci to pesem tudi res u ili v vrtcu. Starši so najve krat navedli pesmico z naslovom Šmentana muha. Sledili sta Ringa raja in Marko ska e. Veliko pesmic so starši navedli samo enkrat.

Tabela 3: Seznam pesmi, ki so jih starši navedli.

Naslov pesmi Število staršev, ki je navedlo izbrano pesem


Ali so se to pesem res u ili v vrtcu?

01


Biba leze


1


Ne

02


Ringa raja


6


Ne

03 Marko ska e

6


Da

04


Enci benci


2


Da

05


Bela lilija


2


Da

Naslov pesmi Število staršev, ki je navedlo izbrano pesem


Ali so se to pesem res u ili v vrtcu?

06 Rde e ešnje

1


Da

07 Ob bistrem poto ku

4


Ne

08


En kova


1


Ne

09 So pti ki se ženili

4


Da

10 Na planincah

5


Ne

11 Lisi ka je prav zvita zver

3


Ne

12 Majhna sem bila

2


Da

13 Sijaj sijaj son ece

1


Ne

14 Izidor ov ice pase

2


Da

15 Mi smo muzikantje

1


Ne

16 Šmentana muha

7


Da

17 Bar ica po morju plava

5


Da

18 Jaz pa grem na zeleno travco 2

Ne

19 Pastirica žgance kuha

1


Ne

20 Slišala sem pti ko pet

1


Ne

21


An ban


1


Ne

22 Baba sede v balon

1


Da

23 Dekle je po vodo šlo

1


Da

24


O miškah


1


Ne

25 Abraham ima sedem sinov 1

Da

26 Mi se imamo radi

1


Ne

27 uk se je oženil

1


Ne

28 Potujemo v Rakitnico

1


Da

29 Jaz pa pojdem na Gorenjsko 1

Da

30 Jager pa jaga

1


Ne

31 Pleši pleši rni kos

1


Da

Starševska opredelitev ljudskega izro ila


Odgovore na vprašanje, kako bi opisali, kaj pomeni ljudsko izro ilo, smo kategorizirali v štiri kategorije. V kategorijo »Prenašanje znanja, veš in skozi generacije« smo razvrstili odgovore, ki so poudarjali pomen prenašanja starih obi ajev med generacijami, iz roda v rod, kot tradicija, kjer je avtor neznan. V kategorijo »Prenašanje znanja, veš in ustno« smo razvrstili odgovore, ki poudarjajo ohranjanje skozi as predvsem kot pripovedi, ki gredo od ust do ust. V kategorijo »Posebnosti naroda« pa smo razvrstili odgovore, ki opisujejo obi aje, pesmi, izštevanke, plese, umetnost za dolo en narod, torej nekaj, s

imer lahko opišeš nek narod, obi aje, navade. V kategorijo »Obi aji« smo razvrstili odgovore, ki so poudarjali, da gre za zapuš ino, zgodovino naših prednikov in skrb za našo dediš ino.

Tabela 4: Prikaz razvrstitve odgovorov na vprašanje »Kako bi opisali, kaj pomeni ljudsko izro ilo?« v kategorije.

Število staršev

Ni opisa

6 16% Prenašanje znanja, veš in skozi generacije 23 60%

Prenašanje znanja, veš in ustno
3 8%

Posebnosti nekega naroda

Obi aji

Skupaj


Delež

Kategorije





4 10%

2 5%

38 100%





Posebnosti nekega

naroda 11%



Prenašanje znanja,

veš in ustno 8%


Obi aji

5% Ni opisa

16%





Prenašanje znanja, veš in skozi generacije 60%





Slika 13. Kategorizacija odgovorov staršev na vprašanje "Kako bi opisali,

kaj pomeni »ljudsko izro ilo«?".

Starševska ocena pomembnosti ohranjanja ljudskega izro ila


Na vprašanje, kako pomembno se vam zdi ohranjanje ljudskega izro ila, jih je 14 odgovorilo, da se jim zdi zelo pomembno, 18 jih je napisalo, da jim je pomembno, in 6 jih je napisalo, da se jim zdi srednje pomembno. Noben od staršev ni izbral odgovora, da se mu zdi ohranjanje ljudskega izro ila popolnoma nepomembno.

Tabela 5: Odgovori staršev na vprašanje, kako pomembno se jim zdi ohranjanje ljudskega izro ila.





Odgovor


Delež

Zelo pomembno 14 37%

Pomembno 18 47% Srednje pomembno 6 16%

Nepomembno 0 0%

Popolnoma
nepomembno 0 0%

Skupaj 38 100%


Število odgovo rov





Nepomembno; 0

Popolnoma nepomembno; 0

Zelo pomembno; 14


Srednje pomembno; 6





Pomembno; 18





Slika 14: Deleži odgovorov staršev na vprašanje o pomembnosti

ohranjanja ljudskega izro ila.

Odgovore na vprašanje »Zakaj se vam zdi pomembno ohranjanje ljudskega izro ila?« smo kategorizirali v štiri kategorije. V prvo kategorijo smo razvrstili odgovore, ki poudarjajo predstavitev na ina življenja, v drugo skupino odgovore, ki poudarjajo ohranjanje zgodovine in korenin ter v tretjo skupino odgovore, ki se nanašajo na oživitev otroštva. Naslednje odgovore nismo uspeli uvrstiti v nobeno kategorijo, zato smo jih dali v kategorijo drugo:

- da se otrok lahko kaj ljudskega nau i,
-
da se ne pozabi ljudskih obi ajev in navad iz preteklosti,
-
da tudi naši potomci spoznajo obi aje,
-
je del našega življenja,
-
ker je zgodovina nekega naroda pomembna tudi za razumevanje današnjega asa in

na ina življenja,
-
ker so stvari, ustvarjene v preteklosti, velikokrat bolj pristne, imajo dušo in

pripovedujejo o življenju naših prednikov,
-
ker je nekatere zadeve enostavno škoda pozabiti, - za narodovo identiteto.

Najve staršev je odgovorilo, da je ohranjanje ljudskega izro ila pomembno, ker z njim ohranjamo zgodovino naroda in njegove korenine. Kot smo že povedali, kar nekaj odgovorov (26%) nismo uspeli uvrstiti v nobeno kategorijo. 16% staršev ni podalo odgovora na to vprašanje, po 8% staršev pa je menilo, da je ohranjanje ljudskega izro ila pomembno zaradi oživitve otroštva ali pa zaradi predstavitve na ina življenja v asih.





Ni odgovora 16%




Predstavitev na ina

življenja v asih 8%


Drugo

26%





Oživitev otroštva 8%

Ohranjanje zgodovine, korenin 42%





Slika 15: Odgovori staršev na vprašanje "Zakaj je pomembno ohranjanje

ljudskega izro ila?".

Razlike med starši z višjo in nižjo izobrazbo so majhne (slika 16). Oboji v ve ini, ne glede na izobrazbo odgovarjajo, da z ljudskim izro ilom ohranjamo zgodovino naroda in njegove korenine. Sedem staršev (47%) z nižjo izobrazbo in devet staršev (39%) z višjo izobrazbo.





100%



Drugo

90%


Drugo




80%


Oživitev otroštva




Delež posameznega odgovora


70%


Oživitev otroštva




60%

Ohranjanje zgodovine,

korenin

50%

Ohranjanje zgodovine,

korenin

40%




30%

Predstavitev na ina

življenja v asih


Predstavitev na ina

življenja v asih


20%



Ni odgovora

10%


Ni odgovora




0%

Srednja šola ali manj


Višja šola ali ve

Stopnja izobrazbe





Slika 16: Odgovori staršev na vprašanje "


Zakaj je pomembno ohranjanje

ljudskega izro ila?" glede na stopnjo njihove izobrazbe.

Posredniki ljudskega izro ila


Starše smo tudi vprašali, od koga so oni v svojem otroštvu izvedeli najve ljudskih pripovedk, pravljic, pesmic, izštevank ... Najve staršem so ljudsko izro ilo posredovali njihovi starši in njihovi stari starši. Eden od staršev je ozna il, da so mu najve ljudskega izro ila posredovali sorodniki, noben pa ni napisal, da so mu ga posredovali prijatelji.





25





20


Število staršev s posameznim odgovorom


15





21

10



17





5



6

5




1

0



Starši Stari starši Sorodniki Prijatelji Drugi Se ne spomni

Vrsta ogovora





Slika 17: Odgovori staršev na vprašanje "Od koga ste v svojem otroštvu

izvedeli najve ljudskih pripovedk, pravljic, pesmic, izštevank?".

Priložnosti, ob katerih starši posredujejo svojim otrokom ljudsko izro ilo


Starši so na vprašanje »V katerih situacijah otrokom posredujete ljudsko izro ilo« najve krat izbrali odgovor ob branju in pripovedovanju (82% oz. 31 staršev). Precej manj starši posredujejo svojim otrokom ljudsko izro ilo ob razli nih praznikih (21% oz. 8 staršev), še manj pa ob raznih doma ih opravilih (37% oz. 14 staršev).





100%



DA

90%



DA

80%



Delež posameznega odgovora


70%



DA

60%




50%



NE

40%



NE

30%




20%



NE

10%




0%

Doma a opravila Branje, pripovedovaanje

Vrste situacij


Prazniki





Slika 18: Odgovori staršev na vprašanje "Ali posredujete svojim otrokom

ljudsko izro ilo v izbrani situaciji?".

Glede na izobrazbo staršev slika 19 kaže, da starši z višjo izobrazbo, (6 staršev oz. 26/%), nekoliko manj posredujejo ljudsko izro ilo preko praznovanja praznikov. 8 staršev (53%) z nižjo izobrazbo pa posreduje ljudsko izro ilo preko praznovanja praznikov.





100%


DA



80%


DA



Delež


posameznega


odgovora


60%

NE

40%

NE

20%



0%

Srednja šola ali manj

Višja šola ali ve



Stopnja izobrazbe



Slika 19: Odgovori staršev na vprašanje "Ali posredujete svojim otrokom

ljudsko izro ilo ob praznikih?" glede na njihovo izobrazbo.



Kar se ti e posredovanja ljudskega izro ila preko razli nih doma ih opravil, ni razlik med starši z višjo in nižjo izobrazbo (slika 20). Posreduje ga pet staršev (22%) z višjo in trije starši (20%) z nižjo izobrazbo.



Slika 20: Odgovori staršev na vprašanje "Ali posredujete svojim otrokom

ljudsko izro ilo ob doma ih opravilih?" glede na njihovo izobrazbo.





100%


DA


DA

Delež posameznega


odgovora


90%

80%

70%

60%

50%


NE


NE

40%

30%

20%

10%

0%

Srednja šola ali manj

Višja šola ali ve



Stopnja izobrazbe

Precejšnja pa je razlika pri posredovanju ljudskega izro ila preko pripovedovanja in branja. Starši z višjo izobrazbo precej pogosteje ob branju in pisanju posredujejo ljudsko izro ilo. To je pritrdilo 21 staršev (91%). Staršev z nižjo izobrazbo pa je potrdilo 10 (66%). Rezultati so prikazani na sliki 21.





Slika 21: Odgovori staršev na vprašanje "Ali posredujete svojim otrokom

ljudsko izro ilo ob branju in pripovedovanju?" glede na njihovo izobrazbo.





100%




90%




80%




Delež posameznega odgovora


70%


DA





60%

DA




50%




40%




30%




20%


NE





10%

NE




0%

Srednja šola ali manj


Višja šola ali ve

Stopnja izobrazbe

Seznanjanje otrok z ljudskim izro ilom


Na vprašanje, v kolikšni meri seznanjate svojega otroka z ljudskim izro ilom, je 18 staršev odgovorilo, da dovolj, 17 bi jih želelo ve seznanjati, 3 pa so odgovorili, da svojega otroka ne seznanjajo z ljudskim izro ilom. Rezultati so prikazani na sliki 22.





Ga ne seznanjam 8%





Dovolj ga seznanjam 47%


Želel – a bi ga ve

45%





Slika 22: Odgovori staršev na vprašanje "V kolikšni meri seznanjate otroka

z ljudskim izro ilom?".

e pogledamo rezultate glede na starost otroka, lahko vidimo, da so starši otrok, starih od 1–2 leti, najpogosteje odgovorili, da dovolj seznanjajo svojega otroka z ljudskim izro ilom. Po drugi strani pa starši starejših otrok želijo, da bi jih ve seznanjali z ljudskim izro ilom (slika 23).





100%

Delež posameznega


1



80%


6

10

odgovora


60%

Želel bi ga ve seznanjati

Dovolj ga seznanjam

Ga ne seznanjam


8

40%


5

5

20%



0%

1-2 leti 3-4 leta 5-6 let

Starost otroka



Slika 23: Odgovori staršev na vprašanje "V kolikšni meri seznanjate otroka

z ljudskim izro ilom?" glede na starost otroka.




Razlike med starši z višjo in nižjo izobrazbo niso velike (slika 24).





100%



Delež posameznega


90%

10

80%


7

70%

60%


odgovora


50%

40%


6


12


Želel bi jih bolje seznanjati

Dovolj jih seznanjam

Jih ne seznanjam


30%

20%

10%


2

1

0%

Srednja šola ali manj Višja šola ali ve

Izobrazba staršev



Slika 24: Odgovori staršev na vprašanje "V kolikšni meri seznanjate otroka

z ljudskim izro ilom?" glede na izobrazbo staršev.

as, ki ga starši porabijo za branje in pripovedovanje svojemu otroku


V raziskavi nas je zanimalo, koliko asa posvetijo starši svojim otrokom tako, da jim berejo in pripovedujejo. 42% staršev je odgovorilo, da v povpre ju porabijo dve do štiri ure na teden za branje ali pripovedovanje svojemu otroku, 34% staršev je odgovorilo, da eno do dve uri, 16% staršev pripoveduje ali bere otrokom ve kot štiri ure na teden, 8 % staršev pripoveduje manj kot eno uro ali pa sploh ne pripoveduje.





Ne pripovedujem
3%

Manj kot eno uro

5%

Ve kot štiri ure 16%





Dve do štiri ure 42%


Eno do dve uri 34%





Slika 25: Število ur na teden, ki ga starši porabijo za branje ali

pripovedovanje svojemu otroku.

as, ki ga starši porabijo za branje ali pripovedovanje svojim otrokom je odvisen tudi od njihove izobrazbe. Na sliki 26 vidimo, da je ve ji delež staršev z višjo izobrazbo, ki otrokom berejo vsaj dve uri na teden.





100%


1

5

90%

4

Delež posameznega


odgovora


80%

70%

Ve kot štiri ure na teden

Dve do štiri ure na teden

Eno do dve uri na teden

Manj kot eno uro na teden

Ne pripovedujem


60%


12

50%

40%


9





0


30%

20%


4



10%


1


02

0%

Srednja šola ali manj Višja šola ali ve

Izobrazba staršev

Slika 26: Število ur na teden, ki ga starši porabijo za branje ali

pripovedovanje svojemu otroku, glede na stopnjo izobrazbe.




Glede starosti otrok pa lahko vidimo (slika 27), da se s starostjo pove uje as, ki ga starši porabijo za branje ali pripovedovanje.





100%

Delež posameznag


2


2


2

80%

2

odgovora


7

60%


7



4

6



0


Ve kot štiri ure na teden Dve do štiri ure na teden Eno do dve uri na teden Manj kot eno uro na teden Ne pripovedujem


40%



20%


3

01


1


01


0%

1-2 leti 3-4 leta 5-6 let Starost otroka



Slika 27: Število ur na teden, ki ga starši porabijo za branje ali

pripovedovanje, glede na starost otroka.

Delež ljudskega besedila med prebranim oz. pripovedovanim gradivom


Starši so morali tudi oceniti, kolikšen je delež ljudskih pravljic, pripovedk, pesmi, izštevank ... med tekstom, ki ga berejo ali pripovedujejo otroku (slika 28). 46% staršev je ocenilo, da je delež srednje velik, 24% jih je ocenilo, da je takega teksta malo, 8% jih je ocenilo, da je takega teksta zelo malo oz. veliko ter 11% jih je ocenilo, da je takega teksta zelo veliko. Le 3% jih je ocenilo, da med prebranim ni popolnoma ni ljudskega slovstva.





Zelo veliko 11%


Ni
3% Zelo malo

8%

Veliko 8%



Malo

24%





Srednje veliko 46%





Slika 28: Delež ljudskega besedila med tekstom, ki ga starši berejo otroku.





V tabeli 6 so prikazani odgovori glede deleža ljudskega besedila in glede pomembnosti ohranjanja ljudskega izro ila. V njej lahko vidimo, da starši, ki se jim zdi ohranjanje ljudskega izro ila zelo pomembno, tudi v ve jem deležu vklju ujejo v pripovedovanje ali branje ljudska besedila.

Tabela 6: Prikaz odgovorov glede na delež ljudskega besedila in glede na pomembnost ohranjanja ljudskega izro ila.

Odgovor Ni


Zelo
malo Malo


Srednj e


Velik o


Zel o

veli ko


Skupa j

Zelo pomembno

0 2 3 5 2 2 14



Pomembno 0 0 5 11 0 2 18

Srednje pomembno


1 1 1 2 1 0 6



1 3 9 18 3 4 38

Skupaj

Na sliki 29 pa so prikazani rezultati glede deleža ljudskega besedila med prebranim, glede na izobrazbo staršev. Vidimo lahko, da ni bistvenih razlik.





100%


Zelo veliko; 2

Zelo veliko; 2



90%


Veliko; 2

Veliko; 1



80%




Delež posameznega odgovora


70%



Srednje; 11

60%


Srednje; 7





50%




40%




30%

Malo; 3

Malo; 6



20%



Zelo malo; 1

10%

Ni ; 1


Zelo malo; 2

Ni ; 0

0%

Srednja šola ali manj


Višja šola ali ve

Stopnja izobrazbe





Slika 29: Delež ljudskega besedila med tekstom, ki ga starši berejo ali

pripovedujejo svojemu otroku, glede na njihovo izobrazbo.

5 ZAKLJU EK




Glede na zastavljene raziskovalne hipoteze smo dobili naslednje ugotovitve:

Pri hipotezi 1 smo predpostavljali, da starši poznajo pojem ljudskega izro ila. Hipotezo lahko potrdimo, saj je ve ina anketiranih staršev (83%) pojem ljudskega izro ila opisala. Odgovori na vprašanje, kako bi opisali, kaj pomeni ljudsko izro ilo so bili, da je to prenašanje znanja, veš in skozi generacije, prenašanje starih obi ajev med generacijami, iz roda v rod, zapuš ina, zgodovina naših prednikov in skrb za našo dediš ino.

Pri 2. hipotezi smo predpostavljali, da se staršem zdi pomembno ohranjanje ljudskega izro ila in ga oživljajo tudi doma. To hipotezo lahko potrdimo. 47% staršev je odgovorilo, da se jim zdi pomembno, 37% zelo pomembno in 16% srednje pomembno ohranjanje ljudskega izro ila. Nobenemu izmed anketiranih staršev se ohranjanje ljudskega izro ila ni zdelo nepomembno oziroma popolnoma nepomembno. Velika ve ina anketiranih staršev meni, da s tem ohranjajo zgodovino, svoje korenine.

S 3. hipotezo smo predpostavljali, da so si otroci zapomnili in doma pripovedovali o dejavnostih, ki smo jih izvajali v okviru projekta . Hipotezo lahko potrdimo, eprav je samo 58% anketiranih staršev odgovorilo, da je otrok doma pripovedoval o dejavnostih, ki smo jih izvajali v okviru projekta. Otroci so pripovedovali, o obisku ljudskih godcev (8%), razstavi ljudskih glasbil (26%) in o u enju ljudskih pesmi (24%). Ugotovili pa smo tudi, da so starejši otroci, pet- in šestletniki, doma ve pripovedovali o dejavnostih, ki smo jih izvajali v okviru projekta. Razmerje je v skupini eno- in dvoletnikov obrnjeno..

Pri hipotezi 4 smo predpostavljali, da so si otroci najbolj zapomnili dejavnosti, v katerih so sodelovali zunanji sodelavci. Te hipoteze ne moremo potrditi, saj je samo 8% anketiranih staršev odgovorilo, da jim je otrok pripovedoval o obisku ljudskih godcev. Ostalih obiskov otroci niso omenjali. Otroci obiska pastirja niso omenjali. Razlog lahko iš emo v tem, da je skupina oziroma ve ljudi skupaj, naredila ve ji vtis na otroka, kot pa posameznik. So pa otroci omenjali predvsem dejavnosti, ki smo jih same organizirale. Tako so naštevali še u enje ljudskih pesmi, razstavo ljudskih glasbil, u enje rajalnih iger …

Pri 5. hipotezi smo predpostavljali, da so si starejši otroci zapomnili ve ljudskih pesmic in vrt evskih dejavnosti ter o tem doma ve razlagali. Posledi no so njihovi starši vedeli ve o projektu. Hipotezo lahko potrdimo, saj so starši najstarejših otrok v povpre ju navedli ve pesmi kot starši mlajših otrok. Eden izmed anketiranih staršev otroka v skupini pet- do šestletnikov je navedel kar šest naslovov ljudskih pesmi. Starši so najve krat, 7x, navedli pesmico z naslovom Šmentana muha. Sledili sta Ringa raja in Marko ska e s šestimi glasovi. Veliko pesmic so starši navedli samo enkrat.


S hipotezo 6 smo predpostavljali, da se staršem z višjo izobrazbo zdi bolj pomembno ohranjati ljudsko izro ilo kot staršem z nižjo izobrazbo, zato tudi ve asa namenjajo temu. Hipoteze ne moremo v celoti potrditi, saj se ve ini anketirani staršev zdi pomembno seznanjati otroka z ljudskim izro ilom. 14 staršev je odgovorilo, da se jim zdi celo zelo pomembno ohranjati ljudsko izro ilo. Potrdimo pa lahko, da starši z višjo izobrazbo temu namenjajo ve asa kot starši s srednjo šolo ali manj. Starši z višjo izobrazbo temu namenijo dve do štiri ure na teden, starši s srednjo šolo ali manj, pa eno do dve uri na teden.

Diplomska naloga opisuje projekt, ki smo ga izvajali v Kranjskih vrtcih. Namen diplomske naloge je bilo ugotoviti, kako pomembno je staršem ohranjanje ljudskega izro ila in koliko so se otroci nau ili preko dejavnosti, ki smo jih izvajali v okviru projekta. Odgovore na vprašanja smo dobili s pomo jo anketnega vprašalnika. Razdelili smo 90 anketnih vprašalnikov v prvem in drugem starostnem obdobju. V celoti izpolnjenih in vrnjenih smo dobili 38 vprašalnikov. Starše smo glede na starost razdelili v dve skupini, in sicer v skupino do 35 let in skupino nad 35 let. Starše smo razdelili tudi glede na izobrazbo v dve skupini. V prvi so starši s poklicno ali strokovno šolo, v drugi skupini pa starši z višjo šolo ali ve . Tudi otroke smo razdelili, glede na starost, v tri skupine. In sicer so bili v prvi skupini otroci, mlajši od treh let, v drugi skupini so bili otroci, stari tri do štiri leta, v tretji skupini pa otroci, stari pet do šest let.

Na anketne vprašalnike je odgovarjalo 5 moški in 33 žensk. Dva moška sta imela strokovno šolo in trije moški višjo šolo oziroma ve . 13 žensk je imelo poklicno ali strokovno šolo in 20 višjo ali ve .

Ugotovili smo, da so starši poznali prednostno nalogo vrtca in dejavnosti, ki so se izvajale v vrtcu. 23 jih je pravilno napisalo, da je bilo ljudsko izro ilo, trije starši pa so navedli glasbo. Presenetljivo je 12 staršev navedlo, da ne vedo, kaj je bila prednostna naloga.

Dejavnosti, ki so jih najve krat navedli so bile u enje ljudskih pesmi, razstava ljudskih glasbil in obisk ljudskih godcev. Kaj je bila prednostna naloga v vrtcu, je vedel ve ji delež staršev z višjo izobrazbo (17%). Predvidevali smo tudi, da bodo starši starejših otrok bolj poznali prednostno nalogo, saj si starejši otrok ve zapomni in zna tudi ve povedati. Poleg tega so sposobni sodelovati v ve in bolj zahtevnih dejavnostih. Rezultati, o številu dejavnosti glede na izobrazbo staršev so bili, da skoraj polovica z nižjo izobrazbo ni napisala nobene dejavnosti v okviru prednostne naloge, medtem, ko je ve ina z višjo izobrazbo naštela vsaj eno dejavnost. Razlika je vidna tudi glede na starost otrok. Samo en starš, pri najstarejših otrocih, ni navedel nobene dejavnosti. Vzrok je lahko ravno starost otrok, saj naj bi si starejši otroci bolj zapomnili. Tudi pri navedbi števila pesmi, ki so se jih otroci u ili v vrtcu, so razlike, glede na starost otrok. Mlajši otroci so si zapomnili manj pesmic. Možni razlogi za to so, da se mlajši otrok pesmi še ni nau il, saj vrtec obiskuje krajši as kot starejši otrok. Velja pa omeniti tudi razvoj otroka. Glede na izobrazbo staršev pri navedbi števila pesmi ni bilo ve jih razlik. Le starš, ki je navedel najve , 6 pesmi, je imel višjo šolo ali ve .

Ugotovili smo, da se staršem zdi pomembno ohranjanje ljudskega izro ila, saj tako ohranjajo zgodovino in korenine naroda. Poudarjajo, da preko ljudskega izro ila predstavljajo na in življenja v asih in s tem oživljajo svoje otroštvo. Pomembno se jim zdi , da se ne pozabi ljudskih obi ajev in navad iz preteklosti, da potomci spoznajo kako so stvari, ustvarjene v preteklosti, velikokrat bolj pristne, imajo dušo in pripovedujejo o življenju naših prednikov. Starši so v svojem otroštvu najve ljudskega izro ila izvedeli od staršev.

Sami si želijo otroke ve seznanjati z ljudskim izro ilom. Najve staršev svoje otroke seznanja in jim ga posreduje z branjem oziroma pripovedovanjem.

Z našim oživljanjem in u enjem ljudskega izro ila bo le to živelo naprej. Tako se bo ohranjalo in ne bo ostalo pozabljeno v preteklosti naših dedkov in babic. Truditi se moramo, da bo ljudsko izro ilo vsakdanji spremljevalec otrokovega spoznavanja sveta, življenja in duhovne ustvarjalnosti.

Namen diplomske naloge je bil dosežen, saj je tudi po kon anem projektu slišati ljudsko pesem, izštevanko in željo po ljudski pravljici. Otroci so bili skozi celotni projekt ustvarjalni in aktivni. Prisotno je bilo veliko pozitivnega vzdušja, saj so bili ves as motivirani in zainteresirani. Ugotovili smo, da z ustreznimi metodami in doslednim projektnim delom lahko otrokom nudimo prijetno spoznavanje bogatega ljudskega izro ila iz doma ega okolja.

LITERATURA


1. Baš, A. (2004). Slovenski etnološki leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga.

2. Baš, A. (1980). Slovensko ljudsko izro ilo: pregled etnologije Slovencev. Ljubljana: Cankarjeva založba.

3. Brenkova, K. (1984). Pojte, pojte, drobne ptice, preženite vse meglice. Ljubljana: Mladinska knjiga.

4. Bogataj, J. (1992). Sto sre anj z dediš ino na Slovenskem. Ljubljana: Prešernova družba.

5. Bogataj, J. (1989). Doma e obrti na Slovenskem. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

6. Bohanec, F. (1966). Slovenska ljudska pripoved. Ljubljana: Mladinska knjiga.

7. Bolhar, A. (1981). Slovenske narodne pripovedke. Ljubljana: Mladinska knjiga.

8. Cvetko, I. (1996). Slovenske otroške prstne igre. Radovljica: Didakta.

9. Gašperin, R. (2003). Enci benci na kamenci. Ljubljana: Mladinska knjiga.

10. Glogovec, Z., Žagar, D. (1992). Ustvarjalnost. Projektno vzgojno delo. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport.

11. Glogovec, Z.V., Lepi nik-Vodopivec, J., Vonta, T. (1993). Kako druga e? Projektno delo v vrtcu. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport.

12. Goljevš ek, A. (1991). Pravljice kaj ste? Ljubljana: Mladinska knjiga.

13. Haramija, D. (2005). Teme prekmurskih pravljic. Prekmurska nare na slovstvena ustvarjalnost. Zbornik mednarodnega znanstvenega sre anja.

14. Hudales, J. (1999). Pri mojstrih v delavnicah. Velenje: Pozoj.

15. Jamnik, T. (1994). Knjižna vzgoja. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport.

16. Kordigel, M., Jamnik, T. (1999). Književna vzgoja v vrtcu. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

17. Krofli , R. (2001). Otrok v vrtcu: priro nik h kurikulu za vrtce. Maribor: Založba Obzorja.

18. Kumer, Z. (1972). Slovenska ljudska glasbila in godci. Maribor: Založba Obzorja.

19. Kumer, Z.(2002). Slovenska ljudska pesem. Ljubljana: Slovenska matica.

20. Kunaver, D., in Lipovšek, B. (2003). Šege in pesmi pod lipo doma o: od prosinca do grudna. Ljubljana: samozal. D. Kunaver.

21. Kuret, N. (1989). Prazni no leto Slovencev: starosvetne šege in navade od pomladi do zime. Ljubljana: Založba Družina.

22. Kurikulum za vrtce. (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport in Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

23. Novak, H. (1990). Projektno u no delo. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

24. Novak, V. (1960). Slovenska ljudska kultura. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

25. Vogelnik, M. (1990). Ura je ena, medved še spi. Ljubljana: Mladinska knjiga.

26. Voglar, M. (1987). Otrok in glasba. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

27. Zbornik Kranjskih vrtcev. (2008/2009). Kranj: Kranjski vrtci.

PRILOGE:

A. Anketni vprašalnik – ljudsko izro ilo

B. Ljudske pesmi, ki spremljajo naš vsakdanjik

A. Anketni vprašalnik – ljudsko izro ilo




Pozdravljeni!

Sem študentka predšolske vzgoje na Pedagoški fakulteti, Univerze v Mariboru. Anketa, ki je pred Vami, je osnova empiri nega dela diplomske naloge o ljudskem izro ilu, zato Vas prosim, da si vzamete nekaj asa ter anketo izpolnite.

Z izpolnjeno anketo boste veliko pripomogli k raziskavi o prisotnosti in ohranjanju ljudskega izro ila v današnjem asu.

Za Vaš as in informacije se Vam zahvaljujem in Vam zagotavljam anonimnost vaših odgovorov.

1. Vaša starost: ____ let

2. Vaš spol: moški ženski

3. Vaša izobrazba:
1- osnovna šola ali manj
2- poklicna šola
3- strokovna šola
4- gimnazija
5- višja šola
6- visoka šola, fakulteta, akademija 7- magisterij, doktorat

4. Starost otroka, ki obiskuje vrtec: ____ let

5. Ali vrtec obiskuje ve vaših otrok? Koliko? ____

6. Spol otroka: deklica de ek

7. Ali veste, katera je bila prednostna naloga oziroma projekt Kranjski vrtcev v letošnjem letu?

8. Ali se spomnite kakšne dejavnosti, ki je bila v okviru tega projekta izvedena v vrtcu, ki ga obiskuje Vaš otrok?

9. Ali Vam je otrok pripovedoval kaj o ljudskem izro ilu, ki ga je spoznaval v vrtcu? Da Ne

e ste na zgornje vprašanje odgovorili z da, prosim, napišite, o em Vam je pripovedoval:

10. Ali se je otrok v okviru tega projekta nau il kakšne ljudske pesmice ali izštevanke?

Da Ne
e ste na zgornje vprašanje odgovorili z da, prosim, napišite katero:

11. Kako bi opisali, kaj pomeni »ljudsko izro ilo«?

12. Kako pomembno se Vam zdi ohranjanje ljudskega izro ila? 1- Zelo pomembno
2-
Pomembno
3-
Srednje pomembno
4-
Nepomembno
5-
Popolnoma nepomembno

13. Zakaj se Vam zdi pomembno ohranjanje Ljudskega izro ila?

14. Od koga ste v svojem otroštvu izvedeli najve ljudskega izro ila? 1- Od staršev
2-
Od starih staršev
3-
Od sorodnikov
4-
Od prijateljev
5-
Drugih
6-
Se ne spomnim

15. Kdaj posredujete svojim otrokom ljudsko izro ilo? 1- Ob praznikih
2-
Ob doma ih opravilih
3-
Pri branju in pripovedovanju

16. Ali menite, da dovolj seznanjate svoje otroke z ljudskim izro ilom? 1- Jih ne seznanjam
2-
Dovolj jih seznanjam
3-
Želel-a bi jih ve seznanjati

17. Kako pogosto svojim otrokom pripovedujete ali berete? 1- Ne pripovedujem jim oziroma jim ne berem
2-
Manj kot eno uro na teden
3-
Eno do dve uri na teden
4-
Dve do štiri ure na teden
5-
Ve kot štiri ure na teden

18. Kolikšen delež tega, kar preberete oziroma pripovedujete, je ljudskega izro ila? 1- Ni
2-
Zelo malo
3-
Malo
4-
Srednje
5-
Veliko
6-
Zelo veliko
7-
Vse

Hvala za Vaš trud!

B. Ljudske pesmi, ki spremljajo naš vsakdanjik


MAJHNA SEM BILA

Majhna sem bila, piške sem pasla, piške so ivkale, jaz sem pa rasla.

Mamica moja piške prodala,
piške so
ivkale, jaz pa jokala.

O a so djal da jo koklo prodal,

pa še piš eta z njo,
da jim dolg
as ne bo.

IZIDOR OV ICE PASEL

Izidor ov ice pasel, lepo žvižgal, lepo pel: cingel, cing, cingel cingel cong,. . .

Ko ov ice je napasel, stopil je v vojaški stan:
cingel, cing, cingel, cingel, cong, . . .

BAR ICA

Bar ica po morju plava, drevesa se priklanjajo. O, le naprej, o, le naprej, dokler je še vetra kej !

Bar ica po morju plava, jadra se razpenjajo.

O, le naprej, o, le naprej, do brezkon nih krajev mej.

RINGA RINGA RAJA

Ringa, ringa, raja, muca pa nagaja, kuža pa prite e,

vse na tla pome e.

Ko kot, ki- ki- ri e,

ipke, opke kli e.

Putka kokodajsa, ker je znesla jajca.

NA PLANINCAH

Na planincah son ece sije, na planincah son ece sije,

na planincah son ece sije, na planincah luštno je.

Gor cvetejo rožice bele,

gor cvetejo rožice bele,

gor cvetejo rožice bele,

gor cvetejo rožice.

Eno dekle jih pa trga,

eno dekle jih pa trga,

eno dekle jih pa trga,

da si šopek naredi.

DEKLE JE PO VODO ŠLA

Dekle je po vodo šla na visoke planine, dekle je po vodo šla na visoke planine.

Vodo je zajemala, je ribico zajela.

Ribica jo je prosila : »Oj, pusti me živeti !«

Dekle b¨la je usmiljena, je ribico spustila.

Ribica je zaplavala, je dekle poškropila.

To ni riba, to ni rak,

ki tu po vodi plava.

To je eden fanti mlad, ki tu po vodi plava.

e bi jaz to vedela, ga ne bi izpustila.

LISI KA JE PRAV ZVITA ZVER

Lisi ka je prav zvita zver, pod skalco ima svoj kvartir. Pa z repkom mahlja,

pa s kremplji prasklja,

pa vpraša e je lovec doma.

Oj lovec pa na skal sedi,

nabito puško v rok drži.

Pa aka na njo,

da ustrelil jo bo,

e le prikazala se bo.

Lisi ka pa je zvita bla,

pri drugi luknji ven je šla.

Pa v goro zbeži se sladko smeji, pa jager ku figce moli.





SO PTI KI SE ŽENILI

So pti ki se ženili prot beli Ljubljani,

al je udo, al ni udo,

udo mora bit.

Se š inkavec je ženil, za ženo vzel je š inkavko, al je…

Komar je z muho plesal, da ves se svet je tresel, al je …

Se muha je napila, pa nogo si zlomila,

al je…

Ko pa zdravnik prite e, že muhi kri odte e, al je …