Italija med leti 1890-1899 v časnikih slovenec in slovenski narod

UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA

Oddelek za zgodovino

DIPLOMSKO DELO

Polonca VINDIŠ

Maribor, 2009

UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA

Oddelek za zgodovino

Diplomsko delo

ITALIJA MED LETI 1890-1899 V ČASNIKIH SLOVENEC IN SLOVENSKI NAROD

Mentor: Kandidatka: Red. prof. dr. Matjaž KLEMENČIČ Polonca VINDIŠ

Maribor, 2009

I

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju, dr. Matjažu Klemenčiču, za vodenje, usmerjanje in pomoč pri izdelavi diplomske naloge.

II

I Z J A V A

Podpisana POLONCA VINDIŠ, rojena 12.01.1983 na Ptuju, študentka Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, smer ZGODOVINA-GEOGRAFIJA, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom ITALIJA MED LETI 1890-1899 V ČASNIKIH SLOVENEC IN SLOVENSKI NAROD pri mentorju dr. MATJAŽU KLEMENČIČU avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev.

__________________________________

(podpis študentke)

Maribor, 9. septembra 2009

III

POVZETEK

Italijo so v obravnavanem obdobju na notranjepolitičnem prizorišču zaznamovala socialna gibanja. Zraven tega so jo pestili dolgovi in dajatve. Zaradi tega so izbruhnile številne stavke in nemiri, ki so trajali vse desetletje. Upirali so se delavci, dijaki in kmetje. Nemiri so dosegli dva vrhunca: prvi je bil v letih 1893/94 na Siciliji, drugi pa leta 1898 v Milanu in okolici, kjer je nastala prava revolucija. Slabe družbene in gospodarske razmere so povzročile tudi migracije delavcev v druge države, kjer so iskali boljše možnosti zaslužka. Zraven vsega pa sta bili v Italiji prisotni tudi dve gibanji, iredentistično in anarhistično, ki sta prav tako še zaostrovali razmere v nestabilni Italiji. Niti prizadevanja vseh ministrstev, ki so se zaradi slabih razmer hitro menjavala, niso mogla rešiti Italije iz vedno večje krize. Zunanjepolitično je Italija gojila dobre stike s sosednjo Avstro-Ogrsko in Nemčijo, s katerima je bila v trojni zvezi. Italija je bila v prijateljskem odnosu tudi s številnimi ostalimi državami, s katerimi je sklepala razne pogodbe, spet z drugimi si je bila v nasprotju, zlasti zaradi ozemeljskih vprašanj in italijanskih izseljencev. Italija si je po zgledu ostalih evropskih velesil zelo prizadevala dobiti nekaj ozemlja v Afriki. Tako je s pogodbo leta 1889 Etiopija (Abesinija) postala italijanski protektorat. Vendar pa italijansko veselje ni trajalo dolgo, saj so jih leta 1896 Etiopijci od tam pregnali. Prav tako so bile razmere med kraljevino Italijo in Vatikanom še vedno zelo slabe. Ena najpomembnejših osebnosti, papež Leon XIII. je s svojimi okrožnicami zelo zaznamoval zadnja desetletja 19. stoletja.

Ključne besede:

Zgodovina, Italija, socialni nemiri, iredentizem, anarhizem, ministrske krize, zunanja politika, Etiopija, vojska, Vatikan.

IV

SUMMARY

In the given period Italy was marked by social movements in its internal political scene. Besides that it was struggling with debt and duties. Those were the causes for numerous strikes and riots that lasted for a whole decade. Workers, students and farmers were resisting the authorities. The riots reached their peak in 1893/94 in Sicily and in 1989 in Milan and its surroundings, where an actual revolution took place. Poor social and economic conditions also caused migration of workers to other countries in search of better opportunities. Besides that the situation in the unstable Italy was getting tougher due to two movements – irredentism and anarchism. Even the effort of all the ministries, which were changing in short periods of time due to the poor conditions, could not get Italy out of the growing crisis. Italy had good external political relationship with the neighbouring Austro-Hungary and Germany, with which it was forming a triple alliance. Italy also had a friendly relationship with numerous other countries, with which it was concluding various contracts, while with some it was also in opposition, mostly due to territorial issues and Italian emigrants. Just like other European leading countries Italy was striving to gain some territory in Africa. In 1889 it concluded a contract with Ethiopia (Abyssinia), which became an Italian protectorate. Italian joy over this acquisition did not last long, though – the Italians were defeated by the Ethiopians in 1896. The relations between the Kingdom of Italy and Vatican were still very poor. One of the most important personalities, Papa Leo XIII, distinctly marked the last decades of the 19th century with his circular letters.

Key words:

History, Italy, social riots, irredentism, anarchism, ministry crisis, external policy, Ethiopia, army, Vatican.

V

1. UVOD ........................................................................................................................................ 1 2. NOTRANJEPOLITIČNE RAZMERE .................................................................................. 4

2.1 NEMIRNA LETA................................................................................................................ 4 2.1.1 DELAVSKI NEMIRI ..................................................................................................... 4 2.1.2 DIJAŠKI NEMIRI ....................................................................................................... 7 2.1.3 REVOLUCIJA NA SICILIJI.......................................................................................... 9 2.1.4 NEMIRI V MILANU ................................................................................................... 14

2.2 BANČNI ŠKANDAL ........................................................................................................ 16 2.3 IREDENTIZEM................................................................................................................. 19 2.4 ANARHIZEM.................................................................................................................... 22

2.4.1 KONFERENCA PROTI ANARHIZMU....................................................................... 25 2.5 MINISTRSKA ZBORNICA.............................................................................................. 27

2.5.1 MINISTRSKE KRIZE.................................................................................................. 27 2.5.2 VOLITVE .................................................................................................................... 41

2.5.2.1 November 1890 ................................................................................................................. 41 2.5.2.2 Maj 1895 ........................................................................................................................... 42 2.5.2.3 Marec 1897........................................................................................................................ 44

3. ZUNANJA POLITIKA.......................................................................................................... 45 3.1 ITALIJA IN FRANCIJA.................................................................................................... 45 3.2 ITALIJA IN NEMČIJA ..................................................................................................... 52 3.3 ITALIJA IN RUSIJA ......................................................................................................... 54 3.4 ITALIJA IN AVSTRIJA.................................................................................................... 58 3.5 ITALIJA IN ANGLIJA...................................................................................................... 61 3.6 ITALIJA IN ŠVICA........................................................................................................... 62 3.7 ITALIJA IN PORTUGALSKA ......................................................................................... 63 3.8 ITALIJA IN TUNIS........................................................................................................... 64 3.9 ITALIJA IN ZDRUŽENE DRŽAVE ................................................................................ 65 3.10 ITALIJA IN BRAZILIJA................................................................................................. 68 3.11 ITALIJA IN KITAJSKA.................................................................................................. 70 3.12 ITALIJA IN ETIOPIJA.................................................................................................... 72 3.13 ITALIJA IN TRODRŽAVNA ZVEZA ........................................................................... 86

4. VATIKAN ................................................................................................................................ 92 4.1 VATIKAN IN KRALJEVINA ITALIJA........................................................................... 92 4.2 PAPEŽEVE OKROŽNICE................................................................................................ 96 4.3 DVAJSETA OBLETNICA KRONANJA PAPEŽA ......................................................... 99

5. VOJSKA................................................................................................................................ 101 6. RAZNE NOVICE ................................................................................................................. 103

6.1 POROKA PRESTOLONASLEDNIKA .......................................................................... 103 6.2 UMOR CESARICE ELIZABETE................................................................................... 104 6.3 PREBIVALSTVENA STATISTIKA .............................................................................. 106 6.4 EPIDEMIJA KOLERE .................................................................................................... 107 6.5 ROPARSTVO.................................................................................................................. 108 6.6 NARAVE NESREČE ...................................................................................................... 110

7. ZAKLJUČEK ........................................................................................................................ 113 8. SEZNAM LITERATURE IN VIROV................................................................................. 115 9. SEZNAM ČLANKOV........................................................................................................... 116

1

1. UVOD

V diplomski nalogi je obravnavano dogajanje v Italiji med leti 1890 in 1899. Kot glavna vira sta bila uporabljena časnika Slovenec in Slovenski narod med leti 1890 in 1899. Oba časnika sta o dogodkih v Italiji dokaj obširno poročala.

Slovenski narod je bil vodilni, liberalno usmerjen časnik na Slovenskem v obdobju, ki sem ga obravnavala. Trikrat tedensko je izhajal najprej v Mariboru, po letu 1872 pa v Ljubljani. Od leta 1873 je izhajal kot dnevnik. Kot protiutež liberalnemu Slovenskemu narodu je leta 1873 v Ljubljani začel trikrat tedensko izhajati časnik Slovenec, ki je bil vodilni časnik političnega katolicizma na Slovenskem. Od leta 1883 dalje je izhajal kot dnevni časopis. S svojim katoliškim gibanjem je Slovenec močno vplival na slovenski narod in prispeval k rasti in vplivu političnega katolicizma pri nas.

V obeh časnikih sem zasledila mnoga poročila o Italiji. Poročali so o notranjem in zunanjepolitičnem dogajanju, gospodarstvu, o novostih, nesrečah, nemirih ipd. Pomembnejše novice so bile objavljene na prvi ali drugi strani časnikov, krajše novice pa v rubrikah Po svetu, Politični pregled, Telegrami, redkeje pa v rubriki Dnevne novice, saj so v tej poročali predvsem o dogodkih s slovenskega ozemlja.

Namen prebiranja novic je bil pridobiti vpogled v slovensko javno mnenje o Italiji v takratnem času. Ugotovljeno je bilo, da sta časnika v središče svojega zanimanja postavljala dokaj podobne teme. Imela sta podobno zasnovano podajanje novic o Italiji, razlikovala sta se le glede svoje podpore. V njunih člankih je bilo zato včasih opazno nasprotovanje, kar je posledica njune različne politične obarvanosti. Ob upoštevanju zgolj časopisnega vira, ki je bil politično opredeljen, ni mogoče najti zgodovinske resnice, saj je za to potrebno upoštevati še različne druge zgodovinske vire.

Do združitve v enotno kraljestvo pod Viktorjem Emanuelom so bile italijanske države več kot tisoč let razdeljene. Ime »Risorgimento«, kar pomeni »vstajenje« ali »preporod«, so dali v 19. stoletju narodnobuditeljskemu gibanju, ki je nazadnje privedlo do združitve Italije.1

Z združitvijo Sicilije in Neaplja s kraljevino Piemont-Sardinijo, ki jo je legitimiralo ljudsko glasovanje, je slednja leta 1861 postala Kraljevina Italija. Nova italijanska država je bila utemeljena na ozki konservativni ustavi Piemonta. Sestavljali so jo monarhija, imenovani senat, in voljena zbornica. Že od začetka je bila obremenjena s finančnimi težavami, z velikimi kulturnimi in gospodarskimi razlikami med Severom in Jugom, iz katerih je izvirala politično-družbena premoč Piemonta, ter z benečijskim in rimskim vprašanjem. Benečija je bila namreč še v avstrijskih rokah in Rim pod papeževo oblastjo. Benečijo z deli slovenskega ozemlja je Italija dobila leta 1866 kot zaveznica Prusije, spet s posredništvom Napoleona III., cerkveno državo pa je bilo mogoče dokončno zasesti šele jeseni leta 1870, potem ko je njen varuh Napoleon izginil s političnega odra. Šele zdaj je postal Rim glavno mesto italijanske narodne države, papeževa oblast pa je bila maja 1871 s poroštvenim zakonom, ki ga papež ni priznaval, omejena na Petrovo cerkev ter vatikansko in lateransko palačo.2

1 Kdaj, kje in kako se je zgodilo. (Ljubljana: Založba Mladinska knjiga, 2006). – str. 256-257

2 Svetovna zgodovina: od začetkov do danes. (Ljubljana: Cankarjeva založba, 1981). – str. 505-506.

2

Notranjepolitični položaj v mladi kraljevini Italiji sta zaznamovala pritisk naraščajočega prebivalstva ter zastajajoča in nihajoča rast gospodarstva pri neuravnoteženi splošni strukturi. V nasprotju z drugimi evropskimi industrijskimi državami Italiji ni uspelo doseči demografske in teritorialne nacionalne izravnave med industrijskimi in agrarnimi območji. Na eni strani so bili tu industrijski predeli, ki so se zelo hitro razvijali (predvsem v Lombardiji) in se hkrati lahko opirali na plodno zaledje, na drugi strani so bila tu širna neobdelana in neizkoriščena ali pa nezadovoljivo strukturirana ozemlja (npr. na jugu), katerih industrijska proizvodnja je bila nizka in katerih agrarne strukture sta ogrožala močan pritisk prebivalstva (čedalje večje število poljedeljskih delavcev, ki so bili zaposleni samo del leta) in velika parcelacija. Temu so se pridruževala vse večja podražitvena gibanja (ki so jih pospešili visoki upravni in oborožitveni izdatki vlad), saj je bila kupna moč prebivalstva spričo nižjih plač in daljšega delovnega časa kot v drugih evropskih industrijskih državah vse premajhna. Zato so se vlade brezupno prebijale med podporo vse bolj obubožanemu podeželju in pospeševanjem industrije ter gradnjo uprave, vojske in mornarice.3

Nenehni proračunski primanjkljaji in moreče družbene razmere so v Italiji pospeševali nagnjenje k begu pred notranjimi težavami v imperialistično ekspanzijo in iredentistično gibanje (italijanske zahteve po »območjih italijanske narodnosti« - Južni Tirolski in Istri).4

Notranjepolitično prizorišče sta torej zaznamovala padec s severa proti jugu (gospodarski kot tudi izobrazbeno-politični: 75% prebivalstva na jugu je bilo nepismenih) in naraščajoče socialno nasprotje med podeželskimi in industrijskimi delavci ter posedujočimi in upravljajočimi plastmi.5

Notranja reformna prizadevanja (leta 1879 so uvedli dolžnost obiskovanja osnovne šole za vse otroke od šestih do devetih let, leta 1882 so razširili volilno pravico na vse prebivalce, ki znajo brati – to so dokazovali s šolskimi spričevali – se pravi na približno 20% vsega prebivalstva, leta 1887 so sprejeli politiko zaščitnih carin, 1905/06 so podržavili železnico, uvedli zavarovanje za varstvo delavcev in socialno zavarovanje ter dovolili snovanje delavskih zvez in sindikatov, 1912 pa naposled uvedli splošno volilno pravico) niso zmogla urediti notranjepolitičnega položaja, ampak so konec koncev pripeljala celo k popolnemu razkroju meščansko-liberalne politične strukture. Pri tem so spočetka odločale še tradicije in osebnosti meščanskih strank (ki so se delile v radikale, levo- in desnoliberalne), pozneje pa so prevladale radikalno-nacionalistične (1910 je bila ustanovljena nacionalistična stranka) in socialistične skupine.6

V zadnji četrtini 19. stoletja so evropske države začele opuščati liberalistično načelo svobodne trgovine in prehajale k nacionalni politiki zaščitnih carin. Varstvene carine naj bi bile zavarovale domačo gospodarstvo pred tujimi tekmeci, so pa obenem pospeševale nacionalno koncentracijo kapitala. Država se je štela za braniteljico gospodarskih koristi nacije.7

3 Zgodovina v slikah: 1850-1918. (Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1980). – str. 6884-6887.

4 Prav tam, str. 6887.

5 Prav tam, str. 6887.

6 Prav tam, str. 6887.

7 Prav tam, str. 6835.

3

Čeprav si je Italija po letu 1906 gospodarsko nekoliko opomogla, je polarizacija v državi povzročila pred letom 1914 nacionalistične izgrede in množične stavke.8

Najpomembnejše dogajanje v zgodnjem imperialističnem obdobju do leta 1890 je bila delitev Afrike med evropske sile. Do leta 1875 je bilo na črni celini le nekaj evropejskih trgovskih naselbin na vzhodnem in zahodnem obrežju, pomembnih zaradi trgovine, redkih zvez z notranjščino in upadajoče trgovine s sužnji. Petnajst let pozneje pa je bila med evropske kolonialne sile razdeljena vsa celina, razen Etiopije in republike Liberije.9

Na čelu evropskih držav, ki so razširjala svoja vplivna območja, je bila Velika Britanija, sledile so ji Francija, Nemčija, Rusija, Italija, še vedno pa so bile tu tudi Španija, Portugalska, Nizozemska in Belgija.10

Tudi Italija je sodelovala v mednarodni tekmi za kolonialna ozemlja. V letih 1887-1890 je kljub etiopskemu odporu dosegla razširitev Masaue v kolonijo Eritrejo. S pogodbo, sklenjeno v Uccialliju leta 1889, je tudi sama Etiopija (Abesinija) postala protektorat.11

Leta 1895 je izbruhnil upor in pri Adui je italijanska vojska doživela hud poraz. 4500 vojakov je bilo ubitih, 300 pa zajetih. V Adis Abebi je bila podpisana mirovna pogodba, s katero so Italijani Etiopiji priznali neodvisnost ter se umaknili v kolonijo Eritrejo. Z zmago pri Adui je Etiopija po obdobju imperialistične razdelitve afriškega ozemlja postala neodvisno kraljestvo.12

Zatem se je Italija sporazumela s Francijo o razdelitvi Severne Afrike (leta 1900 sta sklenili tajen dogovor); to je Italiji prineslo neomejeno oblast v Libiji. Tako je Italija ob koncu imperialističnega obdobja vendarle pridobila majhno kolonialno posest, ki je obsegala Eritrejo, Italijansko Somalijo (priključena 1889), Libijo in Dodekaneške otoke (po lausanskem miru 1912).13

Drugo prizorišče imperialističnih akcij je bila Azija. Če se je Italija podala v Afriko zaradi ugleda in ga je z Aduo popolnoma izgubila, je šla na Kitajsko v upanju, da si ga bo sama povrnila in se maščevala vladi v Pekingu, ker ji ni odobrila koncesije za Sanmen. Pri razdelitvi v Aziji so med sabo tekmovali Angleži, Rusi, Japonci in Nemci.14

8 Prav tam, str. 6888.

9 Svetovna zgodovina: od začetkov do danes. (Ljubljana: Cankarjeva založba, 1981). – str. 505-506.

10 Zgodovina v slikah: 1850-1918. (Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1980). – str. 6831.

11 Prav tam, str. 6844.

12 Oxfordova enciklopedija zgodovine: od 19. stoletja do danes. (Ljubljana: DZS, 1993). – str. 2.

13 Zgodovina v slikah: 1850-1918. (Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1980). – str. 6844.

14 Del Boca Angelo: Italijani, dobri ljudje?. (Ljubljana, Založba Mladinska knjiga, 2007). – str. 69.

4

2. NOTRANJEPOLITIČNE RAZMERE 2.1 NEMIRNA LETA

2.1.1 DELAVSKI NEMIRI

Slovenski narod je poročal, da je v Italiji delavska kriza vedno ostrejša. Minule dni je bilo iz državnih zavodov odpuščenih nad 3000 delavcev. V veliki državni livarni v Terni in v Arsenalu v Benetkah se tudi namerava odpustiti velik del delavcev. V Milanu in Bresciji je na tisoče delavcev brez dela in bati se je izgredov, ker ta kriza traja že nekaj let.15

V Rimu kakor tudi v drugih večjih mestih v Italiji so vsako nedeljo shodi delavcev, ki nimajo dela. Tudi ženske se udeležujejo teh shodov in se oglašajo v govorih, v katerih včasih prekašajo celo svoje moške tovariše.16

Vsi javni nastopi so prepovedani. Prav tako je minister prepovedal vse javne nastope, s katerimi bi se praznovale delavske demonstracije za 1. maj, tudi če bi se taki nastopi imeli vršiti pozneje.17

Vsi policijski komisarji bodo konec meseca poslali enako izjavo glede 1. maja, s katero se bo izreklo, da so shodi dovoljeni tudi na javnih prostorih, da so dovoljeni govori, ki nimajo nič žaljivega ali ne napadajo državnega zakona. V večja delavska središča bo se poslalo konjeništvo za vzdrževanje javnega reda.18

Devetnajst delavskih društev je sklenilo, pridružiti se terjatvam tistih delavcev, ki zahtevajo samo osemurno delo na dan. Zastopniki delavskih društev v Milanu so sprejeli resolucijo s 26 proti 21 glasom, da se snidejo na večer 1. maja v različnih mestnih okrajih ter se posvetujejo o osemurnem dnevnem delu. Da bi praznovali prvi maj kot delavski praznik, jim ni bilo dovoljeno.19

Med vsemi delavskimi shodi 1. maja je imel najbolj buren krvav konec shod, ki so ga priredila razna delavska društva na prostoru Santa Croce. Cipriani sam, eden najbolj strastnih anarhističnih agitatorjev je svaril množico: »Danes prosimo, jutri bomo ukazovali. Kdor vas danes hoče zapeljati do nasilstva, ne ve kaj dela. Glejte, povsod blišče se bajoneti. Združite se in čakajte!«. V tem trenutku zgrudi se nek orožnik z nožem zaboden, orožniki skočijo na delavce, pričnejo se streli iz revolverjev in konjeništvo pridrvi ter razžene množico, ki se je razpršila na vse strani. Mnogo ranjenih prenesli so v bližnjo vojaško bolnico. Med ranjenimi sta tudi Cipriani in iredentist Barzilai. Ranjenih je kakih 30, dva orožnika težje. En orožnik je mrtev.20

Razburjenost, katera se je pojavila v nekaterih mestih pri praznovanju 1. maja med delavci, ki so bili nahujskani po anarhističnih agitatorjih se je polegla, in povrnil se je mir.

15 »Delavska kriza v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 289. (Ljubljana, 17. decembra 1890). – str. 2.

16 »Delavska kriza v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 82. (Ljubljana, 13. aprila 1891). – str. 3.

17 »Delavski shod v Milanu«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 83. (Ljubljana, 14. aprila 1891). – str. 3.

18 »Prvi maj v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 92. (Ljubljana, 24. aprila 1891). – str.2.

19 »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 99. (Ljubljana, 1. maja 1890). – str. 2.

20 »Delavski shod v Rimu«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 100. (Ljubljana, 4. maja 1891). – str. 2.

5

Celo v Rimu in v Fourmiesu, kjer so se vršili najbolj krvavi izgredi, katere je morala zatreti oborožena sila, je zdaj zopet mirno.21

Shod italijanski delavcev v Milanu je bil dobro obiskan. V Bologni so delavci dne 3. tega meseca priredili veliko demonstracijo in ščuvali proti vojakom. Policija je razpodila zbrano množico. Trije delavci so težko ranjeni. Vzrok tem izgredom je bilo nedostojno postopanje nekaterih častnikov.22

V Milanu je 700 delavcev ustavilo delo v metalurgičnem zavodu Eivetica. Zahtevajo povečanje plače in znižanje delavnega dneva na 10 ur.23

Štrajk v Milanu se širi med mehaniškimi delavci. Stavkajočim delavcem Eivetice so se pridružili še delavci šestih drugih metalurških zavodov.24

V Milanu so ostavili delo vsi krojači velikih delavnic za moško obleko.25

V Raveni se je v predmestju Sant Alberto zbralo kakih 300 delavcev, ki so brez dela, ter so napadli prodajalne kruha in odnesli, kar so mogli. Šele ko so posredovali vojaki, so pregnali razgrajače.26

Minuli teden so bili zopet veliki nemiri v okolici Ravene. Nad 400 z motikami in sekirami oboroženih železniških delavcev je hotelo v mesto. Ker so pa orožniki zaprli mestna vrata, so preprečili napad na mesto. Ena mestna vrata so deloma razrušena in le po večkratnem opominu se je množica razšla.27

V Benetkah so nehali delati vsi tamkajšnji železniki in pristaniški težaki in prenašalci tovorov, ker se jim niso dovolile zahtevane višje mezde. Podjetniki so predlagali, naj razsodišče odloči o tej zadevi, kar so pa delavci odklonili.28

V Favari (provinca Girgenti) so nastali nemiri med 3000 delavci, ki hočejo imeti večji zaslužek in krajšo delovno dobo. Na dan sv. Janeza Krstnika je prišlo do prepira in tepeža med njimi in policijo. Trije žandarji in en podporočnik so bili ranjeni. 50 moških in žensk so dali v zapor.29

V Milanu so med delavci, ki so brez vsakega zaslužka, veliki nemiri. Pred društveno hišo zidarjev so bili javni izgredi. Delavce hujskajo neki tuji agitatorji. Do 180 najhujših rogoviležev so dali pod ključ.30

V Laterzi, v pokrajini Lecce, je pri iztirjanju davkov prišlo do velikih nemirov. Kmetje so kamenjali orožnike in jih več nevarno ranili. Orožniki so morali streljati in so ranili več

21 »Delavsko gibanje«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 105. (Ljubljana,11. maja 1891). – str. 2.

22 »Italijanskih delavcev shod«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 178. (Ljubljana, 7. avgusta 1891). – str. 2.

23 »Strajk«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 198. (Ljubljana, 1. septembra 1891). – str. 3.

24 »Strajk v Milanu«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 199. (Ljubljana, 2. septembra 1891). – str. 4.

25 »Strajk krojačev«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 241. (Ljubljana, 22. oktobra 1891). – str. 4.

26 »Delavski nemiri v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 82. (Ljubljana, 11. aprila 1893). – str. 4.

27 »Delavski nemiri v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 100. (Ljubljana, 2. maja 1893). – str. 6.

28 »Štrajk«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 119. (Ljubljana, 26. maja 1893). – str. 3.

29 »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 146. (Ljubljana, 28. junija 1890). – str. 2.

30 »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 297. (Ljubljana, 29. decembra 1890). – str. 2.

6

kmetov. Kmetje so hoteli zažgati občinsko hišo. V krvavem boju je ranjen župan in več kmetov. Dvajset kolovodij so zaprli.31

V Italiji je še dovolj dela, če se hoče zagotoviti gospodarska bodočnost. Na milijone hektarjev neobdelane zemlje je treba še izboljšati, in če se to delo izvrši, pa ne bo treba Italijanom iskati kruha na tujem. Za take koristne stvari Italija nima denarja. Mnogo milijonov se pa da za povečanje vojske in mornarice, nepotrebne železnice in korupcijo.32

Delavci okoli Parme so uprizorili malo revolucijo, ki traja že več dni in se silno hitro razširja po okolici. Predvčerajšnjim ponoči so bili velikanski izgredi. Ko je vojaštvo hotelo razgnati razgrajalce, je nastal med uporniki in vojaki krvav, skoraj celo noč trajajoč boj. Mnogo oseb je bilo ubitih, mnogo tudi ranjenih. Vlada je odposlala vojaštvu pomoč.33

Te dni so bili zopet veliki izgredi okoli Ravene. Nad poldrugi tisoč kmetskih delavcev, oboroženih z motikami in lopatami, so navalili proti mestu. Med meščani je nastala velika razburjenost. Četa konjenikov je šla kmetom nasproti in na obeh straneh je bilo več ranjenih.34

V okolici Bologne ljudje nimajo zaslužka in morajo stradati. V občini Pudria se je zbralo na stotine delavcev in so grozili, vse pobiti in požgati, če ne dobijo kruha ali zaslužka. Prestrašeni župan jim je vse obljubil, a ker ni obljube izpolnil, primerili so se veliki in krvavi izgredi, katere so vojaki le stežka zadušili.35

Vsi tovarnarji v mestih Carate Briante in Albiate, kjer cveti tekstilna industrija, so sklenili, da zaprejo dne 15. tega meseca svoje tovarne in sicer zaradi tega, ker jim je davčna oblast odmerila previsoko dohodarino. V teh tovarnah dela 7000 moških in žensk, ki bodo izgubili kruh.36

Kmetijske razmere v Italiji so žalostne. Mnogo zemlje je neobdelane, a pri tem pa ljudstvo strada. Sedaj se posvetuje italijanski parlament o nekem zakonu, s katerim naj bi se doseglo, da se obdela vsa rodovitna zemlja. Napraviti se mislijo kmetijske kolonije v do sedaj neobdelanih krajih in se bo tem kolonijam odmeril mnogo nižji davek, kakor je drugod v Italiji.37

V zgornji Italiji se širi poljedelski štrajk. Okoli Ferrare, Padove in Cremone že vse delo stoji. Delavke za riž, ženice, mlatiči in pastirji zapuščajo delo, zahtevajoč poštenega plačila. Vlada si hoče pomagati s tem, da razpušča socialistična društva, da zapira voditelje in da pošilja na štrajkujoče delavce vojaštvo.38

Minule dni so dohajale iz raznih italijanskih mest, posebno iz Ankone, poročila o raznih nemirih, katere je povzročila bedna in sestradana množica, zahtevajoč kruha in sploh živeža. Ljudstvo je klicalo, naj se znižajo cene moki in drugim živilom ter jim dajo kruha.

31 »Italija«. Slovenec, letnik XX, št. 180. (Ljubljana, 9. avgusta 1892). – str. 2.

32 »Gospodarske razmere v Italiji«. Slovenec, letnik XXI, št. 197. (Ljubljana, 29. avgusta 1893). – str. 2.

33 »Novi nemiri v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 55. (Ljubljana, 8. marca 1894). – str. 2.

34 »Nemiri v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 75. (Ljubljana, 3. aprila 1894). – str.3.

35 »Krvavi izgredi na Laškem«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 107. (Ljubljana, 9. maja 1896). – str. 4.

36 »Štrajkujoči tovarnarji«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 109. (Ljubljana, 12. maja 1896). – str. 3.

37 »Kmetijske razmere v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 281. (Ljubljana, 5. decembra 1896). – str.

2. 38

»V zgornji Italiji«. Slovenski narod, letnik XXX, št. 160. (Ljubljana, 17. julija 1897). – str. 2.

7

Pričakujejo se nadaljnji vojaški oddelki. Aretiranih je bilo 27 oseb. Vojaštvo in mestna straža neprestano krožita po mestu.39

V Bolonjskem okraju so pred kratkim zaprli 500 kmetov in kmetic zaradi izgredov. Okoli Bolonje se goji riž, pri čigar obdelovanju delavci stojijo do kolen v blatu ter se jim pijavke zajedajo v meso. Sonce pripeka neusmiljeno na njihove glave, a drevesa ni daleč naokoli nobenega, pa tudi vode ne. Plača za deset- ali še večurno delo pa znaša redkokdaj liro. Ženske dobivajo le 70 centisimov.40

Nemiri v Italiji so sedaj vsaj navidezno zadušeni, čeprav v lačni in sestradani množici še vedno vre in se pripravlja na nov izbruh. Najnevarneje rogovileže ima vlada pod ključem. Razpustila je vlada tudi vsa socialistična in kajpada tudi več katoliških društev. Toda to ji ne bo mnogo pomagalo, kajti revolucionarni elementi se zbirajo lahko tudi brez društev.41

2.1.2 DIJAŠKI NEMIRI

V Neaplju so se med dijaki vzbudili nemiri. Dne 6. tega meseca so bili obsojeni štirje študentje zaradi nemirov, katere so povzročili na vseučilišču. En izmed njih je bil obsojen na tridesetdnevni zapor. Obsojenca so čakali pred sodiščem njegovi sošolci ter mu kričali: »Na vseučilišče!« ter ga spremljali do zapora, kjer jih je morala policija celo s silo odstraniti. Ostali dijaki so obsojeni na šest- do osemdnevni zapor.42

Italijanski dijaki so zelo razburjeni in na vseh univerzah, v Palermu, Neaplju, Rimu in Torinu so bili tako resni izgredi, da je vlada dve visoki šoli začasno že zaprla. V Neaplju je dal profesor Scaduto nekemu vseučiliščniku celo zaušnico.43

Vladni listi trdijo, da je vse dijaške izgrede povzročila opozicija in da je dijake nalašč nahujskala proti naučnemu ministru Villariju, samo da bi ga na ta način onemogočila in spravila ministrstvo v zadrego.44

Povod neredom je to, ker je učni minister zaukazal, naj se odpravi razvada, po kateri so se sprejemali na vseučilišča dijaki brez mature za redne slušatelje, če so le obljubili, da pozneje opravijo zrelostni izpit. Tudi drugi izpiti so se do sedaj tako odlagali. Sedaj se pričakuje, da bo minister umaknil svojo naredbo.45

Pogosto se ponavljajoči nemiri na italijanskih vseučiliščih vzbudili so pozornost širših krogov. Italijanskih vseučiliščih je mnogo preveč, kajti skupaj jih je 29. Na 10 ni niti 100 učencev.46

Tudi v Neaplju in v Cataniji so se pridružili vseučiliški dijaki svojim tovarišem iz Rima in Palerma in izostali od predavanj. Akademski senat v Palermu je sklenil zaključiti vseučilišče.47

39 »Demonstracije v Italiji«. Slovenec, letnik XXVI, št. 16. (Ljubljana, 21. januarja 1898). – str. 2.

40 »Agrarni nemiri v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 78. (Ljubljana, 7. aprila 1898). – str. 1.

41 »Nemiri v Italiji«. Slovenec, letnik XXVI, št. 117. (Ljubljana, 25. maja 1898). – str. 3.

42 »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 33. (Ljubljana, 10. februarja 1890). – str. 2.

43 »Italijanski dijaki«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 25. (Ljubljana, 1. februarja 1892). – str. 2.

44 Prav tam.

45 »Italija«. Slovenec, letnik XX, št. 36. (Ljubljana, 15. februarja 1892). – str. 3.

46 »Štrajkujoči dijaki«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 39. (Ljubljana, 18. februarja 1892). – str. 5.

8

Ker se dijaki na italijanskih vseučiliščih ne pomirijo in se je moralo več večjih šol zapreti, je stvar prišla pred zbornico. Poslanec Bonghi, ki je bil več let sam profesor, je sprožil to stvar, predlagajoč, da vlada predloži zakon, s katerim se bodo spremenila pravila vseučilišč, da bo vlada mogla nanje vplivati in dijake ukrotiti.48

Italijanski minister nauka Martini je dovršil načrt zakona o prenaredbi višjih učilišč. V Italiji je zdaj 21 vseučilišč, to je za 30 milijonov prebivalcev očitno preveč. Od teh jih hoče razpustiti polovico in bi ostala vseučilišča samo še v Torinu, Bologni, Padovi, Rimu, Neapolju, Cagliari, Palermu, Genovi, Paviji in Pisi.49

Naučni minister Martini in pravosodni minister Bonacci sta sedaj predmet strahovitim napadom, ker sta ustregla stari želji in stavila predlog o razpustu nekaterih nepotrebnih vseučilišč in kasacijskih sodišč.50

V Italiji je preveč vseučilišč in zatorej ne morejo dobiti sposobnih profesorjev. Učno osebje je pa tudi tako slabo plačano, da mora iskati postranskih večkrat ne vedno častnih zaslužkov. Od tod prihaja, da dijaki nimajo nobenega spoštovanja do profesorjev. Poleg tega je pa mnogo krivo to, da nekatere stranke dijake zlorabijo za svoje namene in jih hujskajo k neredom. Naučni minister se je izjavil, da ne bo odnehal, temveč bo porabil vsa sredstva, da naredi red.51

V Neaplju je vlada zaradi demonstracij, katere so priredili dijaki za obsojene sicilske revolucionarje, zaprla vseučilišče. Dijaki so tudi radi tega demonstrirali in ker so se jim pridružili še neki drugi elementi, poslala je vlada vojake, da razženejo množico. Prišlo je do boja, pri katerem je bilo dvajset vojakov ubitih, oziroma zelo težko ranjenih. Dijaško gibanje je zaradi tega tako naraslo in postalo tako nevarno, da bodo oblasti sklicale več polkov.52

V Italiji se pojavljajo med vseučiliščnimi dijaki zopet nemiri, kakor vsakokrat pred volitvami, kakor bi bili pozvani, da delajo vedno potrebno javno mnenje. Nemiri se pričnejo navadno na vseučilišču v Bologni, potem pa v Rimu in Neaplju in na nekaterih manjših vseučiliščih. Taki nemiri torej niso nič nenavadnega in se ne dajo tako zlahka zatreti, kakor misli morda sedanja Rudinijeva vlada.53

Dijaški nemiri trajajo dalje; v Neaplju so morali posredovati vojaki. Več stražnikov je ranjenih. V Torinu je prenehal pouk na vseučilišču.54

47 Prav tam.

48 »Italija«. Slovenec, letnik XX, št. 41. (Ljubljana, 20. februarja 1892). – str. 2.

49 »Vseučilišča v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 3. (Ljubljana, 4. januarja 1893). – str. 3.

50 »Italijanske reforme«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 11. (Ljubljana, 14. januarja 1893). – str. 2.

51 Prav tam.

52 »Dijaški nemiri v Neapolju«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 140. (Ljubljana, 21. junija 1894). – str. 2.

53 »V Italiji«. Slovenec, letnik XXV, št. 27. (Ljubljana, 4. februarja 1897). – str. 2.

54 »Rim«. Slovenec, letnik XXV, št. 29. (Ljubljana, 6. februarja 1897). – str. 5.

9

2.1.3 REVOLUCIJA NA SICILIJI

Med prebivalstvom na otoku Siciliji je velika nezadovoljnost zaradi žalostnih gospodarskih in socialnih razmer. Davki so neznosni, revščina vedno večja, uradniki izbrani birokrati, javne varnosti nobene. Ljudstvo je obubožalo, davki naraščajo vsako leto. Kar Sicilija plača v davkih, porabi se večinoma za druge pokrajine in namene. Sicilsko prebivalstvo je vedno sanjalo o avtonomiji. Vlada je pomnožila vojaške posadke. A to je prebivalstvo še bolj razburilo. Vse to se je zgodilo v 14 dneh in Sicilija je danes v obsedenem stanju. Nezadovoljnost je še pomnožila govorica o novih davkih.55

V Siciliji so hkrati nastali veliki nemiri. Gospodarske razmere so neznosne. Kmetje nimajo svojega zemljišča, niti svoje hiše. Kmet lahko obdeluje tujo zemljo, ker je ves svet last nekaterih posameznikov. Kmet mora rediti lastnika sveta, generalnega zakupnika in podzakupnika, tako da za svoje delo dobiva na dan kvečjemu po 35 kr. S to vsoto mora rediti sebe, plačevati velikanske državne davke in še večje občinske priklade, a česar ne pridela na polju, tega ne sme kupovati kjer hoče, ampak mora to kupovati pri zakupniku. Kmet dela ves dan in pol noči, pije vodo in je kruh, nima obleke, živi v nezdravih brlogih in je v starosti 50. let že popolnoma onemogel. Nič bolje ni z delavci v rudnikih, kjer kopljejo žveplo. Delavec dobi za 10 do 12 urno delo 30 do 35 kr.56

Iz obupanja izvirajoča razdraženost prebivalstva je že večkrat povzročila krvave izgrede. Kmetje v nekem mestecu so naskočili davkarijo, pobili nekaj eksekutorjev, davkarja pa polili s petrolejem in ga zažgali. Ta tajni boj prebivalstva zoper državne uradnike in zakupnike ter lastnike posestev se je polagoma razširil čez vso deželo.57

Dan na dan se prirejajo demonstracije, a ponekod so se primerile tudi velike nesreče. V Lerkari so prebivalci demonstrirali zoper županstvo. Vojaki so hoteli demonstrante razgnati. Ti pa so se z noži in poleni lotili vojakov in nastal je krvav boj, pri katerem so vojaki ustrelili štiri kmete, več sto pa ranili. Kmetje so se morali umakniti, pri tem pa so vžgali še poslopje carinskega urada. 58

V Valguarneri je policija zaprla nekega agitatorja, ki je pred cerkvijo nagovarjal kmete, naj uprizorijo demonstracijo. Kmetje so hoteli agitatorja osvoboditi a se jim to ni posrečilo. Zbralo se je na stotine kmetov, ki so napadli orožniško vojašnico, a ker so orožniki streljali, so se morali umakniti. V tem se jih je toliko nabralo, da so se razdelili na krdela in naskočili mestno hišo, meščansko kazino, policijski komisarijat, brzojavni urad, županovo hišo, okrajno sodišče, pošto in hišo, v kateri je bila nastanjena hipotečna banka, ter vse pobili in zažgali poslopja.59

Veliki izgredi so bili tudi v Terrasini, kjer so kmetje zažgali vsa poslopja carinskega urada, v Bagheri, kjer so zažgali carinski urad in ubili občinskega tajnika, manjši izgredi so bili skoraj v vsaki vasici. Vlada hoče vse te nemire s silo zadušiti zato je imenovala generala Moro guvernerjem ter pomnožila posadke na Siciliji za 10.000 mož.60

55 »Iz Rima«. Slovenec, letnik XXI, št. 265. (Ljubljana, 18. novembra 1893). – str. 2.

56 »Nemiri v Siciliji«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 296. (Ljubljana, 28. decembra 1893). – str. 2.

57 Prav tam.

58 Prav tam.

59 Prav tam.

60 Prav tam.

10

Italijanski listi priznavajo sami, da Sicilijanci niso samo nasprotniki vlade, ampak sploh Italije. Prej so imeli manj svobode, gospodarsko pa se jim je bolje godilo. Odkar je Italija združena, imajo samo dajati in plačevati, ne dobijo pa nič.61

Nemiri na otoku Siciliji so tako veliki in grozni, da jih je po vsej pravici imenovati revolucija tembolj, ker so naravnost naperjeni zoper vlado in zoper edinost Italije.62

Na Siciliji je ves svet lastnina posamičnih veleposestnikov in sicilski kmet je velik revež. Povprečni zaslužek sicilskega kmeta za 15 ur trajajočo delo znaša 15 do 20 kr. Tega zaslužka pa ne dobi vsega v gotovini, ampak deloma v naturalijah, katere mu posestnik čim dražje more zaračuna. Iz teh ostankov mora plačevati velikanski državni davek in vrh tega še po več sto procentov znašajoče občinske priklade in pa visoko užitnino. Nič boljše kakor kmetom se godi delavcem v žveplokopih. Tudi ti so last posameznikov, ki izrabljajo delavca.63

Dan na dan se poroča o velikih izgredih, o groznih umorih funkcionarjev, zlasti davčnih in carinskih uradnikov, o velikanskih požigih in o celih bitkah med kmeti in delavci na eni, ter vojaki in orožniki na drugi strani.64

Vlada je poskrbela za izdatno pomnožitev vojske in zaukazala, da je za vsako ceno potrebno vzdržati mir in pokoj. Predvsem je potrebna pomoč na gospodarskem polju. Javlja se, da hoče vlada odpraviti izvoznino na žveplo, zmanjšati delo otrok v žveplokopih, zaukazati izplačevanje zaslužka v gotovini in ustanoviti neke vrste posojilnice, kakor tudi na državne stroške začeti večja dela, ali to ostane najbrž vse le na papirju, ker bi te reforme povzročile toliko stroškov, da bi jih državna blagajna nikakor ne zmogla.65

Po zadnjih poročilih je na Siciliji že popolna vstaja, posebno v pokrajinah Palermo in Trapahi vse vre. Veliki neredi so bili zadnje dni v Partinicu, Pietrapiezzi, Corleonu, Mazzari, Marincu, Salaparuti, Buteri, Campobelli, Mazzari in še več drugih krajih. 66

V Mazzari so zažgali pošto, brzojavni urad, davkarijo, sodišče in občinsko hišo. Vojake so kar kamenjali. En vojak je ranil tri kmete. V Marincu je bil boj med kmeti in vojaki ter je več mrtvih in ranjenih. V Pietrapiezi so razgrajalci zažgali več hiš, zlasti uradov. Bil je tudi boj med vojaki. Pet oseb je mrtvih, več ranjenih. Vojaškemu poveljniku na Siciliji mislijo dati neomejena pooblastila, da sme z vso silo in ostrostjo postopati.67

Nemiri na Siciliji se nadaljujejo. Tako so delavci, ki so delali železnico pri Casrelvetranu, napadli davčno in carinsko ter sodniško poslopje in jih zažgali. Oprostili so ujetnike, ki so že dlje časa bili zaprti na finančni straži. Policija je obvarovala poštno in brzojavno poslopje ter občinsko hišo. Več ljudi so zaprli.68

61 »Sicilske homatije«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 1. (Ljubljana, 2. januarja 1894). – str. 2.

62 »Sicilski nemiri«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 3. (Ljubljana, 4. januarja 1894). – str. 1.

63 Prav tam.

64 Prav tam.

65 Prav tam.

66 »Vstaja na Siciliji«. Slovenec, letnik XXII, št. 3. (Ljubljana, 4. januarja 1894). – str. 2.

67 Prav tam.

68 »Nemiri na Siciliji«. Slovenec, letnik XXII, št. 3. (Ljubljana, 4. januarja 1894). – str. 2.

11

Crispi se še malo nadeja, da se mu bo morda posrečilo napraviti red na Siciliji. V kratkem pojde sam tja. Zanaša se na svoj vpliv. Nekatera delavska društva bodo baje podpirala njegovo prizadevanje. Nekoliko mislijo zmanjšati davke na Siciliji, vpeljati razne gospodarske reforme in prestaviti več nepriljubljenih uradnikov.69

Listi prinašajo dolge telegrame, iz katerih se da razbrati, da se je revolucionarno gibanje razširilo čez ves otok, da ga ni kraja, kjer bi kmetje in delavci ne bili povzročili krvavih izgredov in groznih požarov. Vlada je ukrenila sklicati vse rezerviste enega letnika in pomnožiti posadko na Siciliji tako, da bo tam 60.000 mož na razpolago. General Morra je tudi zahteval dovoljenja, da s silo odvzame prebivalstvu vsakršno orožje.70

Zadnja poročila iz Sicilije javljajo, da se je zopet primerilo več krvavih izgredov, katere je vojaštvo brezobzirno udušilo. Izgredi so bili v Calafatimiju, v Trapaniju, v Gibellii, kjer je bilo ubitih nad 30 oseb in mnogo ranjenih, v Terminiju, v Santa Catarini, kjer so vojaki ustrelili kakih 20 kmetov, v Ragui, v Montechiaru, v Leonfortu in še v raznih krajih. 71

Uporniki imajo povsem jasen socialno-politični program, v katerem zahtevajo: naj se odpravi užitnina na moko in na žito; naj se vsa javna uprava strogo preišče in preosnuje, pri čemer naj sodelujejo zaupni možje delavskih zavez; naj se določi, da gre vsakemu delavcu polovica vsega dobička; naj se odpravi delovanje otrok, naj se določi minimalna mezda in osemurni delavnik in naj se ustanovijo na principu kolektivizma osnovane produktivne zadruge; naj se ustanovijo kmetijske in obrtne zadruge, katerim naj se prepusti neobdelani, občinam, državi in cerkvi lastni svet; naj se razlasti posestva velikih posestnikov, tem pa za sedaj zagotovi vrednosti dotičnega sveta primerni, k večjemu triodstotni dohodek; vsa javna dela se morajo v izvršitev izročiti delavskim zadrugam, ne da bi se od njih terjala kaka kavcija; naj se iz državne blagajne dovoli 20 milijonov lir za izvršitev teh zadev.72

Na Siciliji je general Morra naredil mir. Demonstracije in izgredi še niso povsem ponehali, ali vojaška sila jih bo počasi zadušila.73

Italijanski listi javljajo, da so sicilski nemiri vladi doslej povzročili 5 milijonov lir stroškov. Zaradi poziva generala Morre, oddati redarstvenim oblastem vsa orožja, oddalo se je doslej 1980 pušk in 420 revolverjev.74

Na Siciliji je nastal mir, nezadovoljno prebivalstvo se je vdalo vojaški premoči in nehalo z bojem. Drugače pa je v ostali, zlasti v srednji Italiji. V Massi in v Carrari so bili veliki izgredi. Vlada je odposlala na prizorišče izgredov večje število vojaštva iz Pise in iz Livorna.75

Preiskava sicilskih dogodkov je dognala, da je bil ves upor skrbno pripravljen in uprizorjen. Zaprti poslanec Giuffrida je bil povezan z bivšim anarhistom, poslancem Ciprianijem in z njim vso stvar vodil. Imel je namen, povzročiti revolucijo najprej na

69 Prav tam.

70 »Revolucija na Siciliji«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 4. (Ljubljana, 5. januarja 1894). – str. 3.

71 »Revolucija na Siciliji«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 5. (Ljubljana, 8. januarja 1894). – str. 2.

72 Prav tam.

73 »Revolucija v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 7. (Ljubljana, 10. januarja 1894). – str. 2.

74 »Italijanske homatije«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 11. (Ljubljana, 15. januarja 1894). – str. 2.

75 »Revolucija v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 12. (Ljubljana, 16. januarja 1894). – str. 2.

12

Siciliji, potem pa v vseh drugih italijanskih krajih. Cipriani je tudi posredoval, da so francoski socialisti to revolucionarno gibanje denarno podpirali.76

Vsi sicilski zapori so prenapolnjeni. Zaprtih je najmanj deset tisoč oseb, med njimi vsi načelniki delavskih društev.77

Generala Morra in Hensch, prvi na Sicilskem otoku, drugi v Massi Carrari, sta do sedaj pol četrt sto let ječe dekretirala upornim kmetom, delavcem, odvetnikom, ženskam in otrokom. Poslednje dni je bil namreč obsojen v Palermu 11 letni deček zaradi udeležbe pri ustanku na eno leto ječe.78

Na sicilskem otoku kljub delovanju vojnih sodišč in veliki množini vojakov še vedno ni miru. Eno minulih noči so brigantje pod vodstvom načelnika Mavrine napadli vojaško patruljo 40 mož, katero je vodil poročnik. Vnel se je boj in šele po dve uri trajajočem krvavem boju so se brigantje umaknili, katerih je bilo kakih 60. Svoje ranjene so vlekli s seboj. Od vojakov so bili trije mrtvi in sedem težko ranjenih.79

V Siciliji, kjer je obsodba poslanca de Felice prebivalstvo silno razjezila, se je spet začel štrajk žveplarjev. Lastniki žvepljekopov so delavcem znižali mezde in na tisoče delavcev trpi pomanjkanje.80

Vlada je z ozirom na vladajočo bedo izdelala načrt zakona o razdelitvi neobdelanih cerkvenih in občinskih zemljišč med siromašne kmetovalce. Za posvetovanje o tem načrtu je poslanska zbornica volila posebno komisijo. Nazori o predlogih so različni, o edinosti ni in zategadelj ni upanja, da bi se stvar rešila še pred jesenjo.81

Naredba italijanske vlade je novo imenovanemu vojaškemu zapovedniku v Siciliji izročila vodstvo policije, s čimer so se mu podredili tudi prefekti. S tem se je faktično obnovila vojaška diktatura.82

Beda na Sicilije je velikanska in ponekod se je začelo nevarno gibanje, prav kakor pred zadnjo revolucijo.83

Na Siciliji je nad 50.000 delavcev brez dela in zaslužka. Prefekti prosijo vlado, naj pospešuje industrijo z žveplom, da se odvrne najhujša revščina.84

Nova italijanska vlada premišlja, kako bi potolažila razburjene duhove. Govori se, da misli kralju priporočati pomiloščenje zaprtih Sicilijancev. Pomilostili se bodo vsi, razen tistih, kateri so zakrivili kakšen umor.85

76 »Revolucija v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 14. (Ljubljana, 18. januarja 1894). – str. 2.

77 »Italijanske homatije«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 18. (Ljubljana, 23. januarja 1894). – str. 2.

78 »Obsodbe upornikov v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 73. (Ljubljana, 31. marca 1894). – str. 4.

79 »Nemiri v Siciliji«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 77. (Ljubljana, 5. aprila 1894). – str. 2.

80 »Položaj v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 133. (Ljubljana, 13. junija 1894). – str. 2.

81 »Akcija za Sicilijo«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 157. (Ljubljana, 12. julija 1894). – str. 2.

82 »Razmere na Siciliji«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 204. (Ljubljana, 6. septembra 1894). – str. 2.

83 »Nemiri na Italijanskem«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 46. (Ljubljana, 25. februarja 1895). – str. 2.

84 »Na Siciliji«. Slovenec, letnik XXIII, št. 260. (Ljubljana, 12. novembra 1895). – str. 2.

85 »Pomiloščenje zaprtih Siciljancev«. Slovenski narod,letnik XXIX, št. 64. (Ljubljana, 17. marca 1896). –

str. 2.

13

Politični zločinci so že pomiloščeni in izpuščeni iz ječe. Izpustili so tudi tri bivše poslance. Največjo pozornost je vzbudilo, da je pomiloščen tudi poslanec Felice, kateri je osnoval delavska in kmetska društva na Siciliji in so ga dolžili, da je največ kriv nereda. Njegovo pomiloščenje je vzbudilo na Siciliji veliko veselje.86

Iz najnovejših poročil iz Italije je razvidno, da je Rudini pri kralju izposloval dekret, s katerim se določa za vse sicilske pokrajine kraljev civilni komisar s sedežem v Palermu, pooblaščen z vsemi javnimi provincami. Imenovani pooblaščenec bo odgovoren za svoje delovanje edino kralju samemu. S posebnim odlokom je imenoval kralj senatorja grofa Codronchi ministrom brez portfelja in civilnim komisarjem za Sicilijo.87

Novemu komisarju se podeljujejo vsa pooblastila, katera so potrebna za vzdrževanje miru in izboljšanje gmotnega stanja revnih in tlačenih sicilskih prebivalcev. Kraljevega komisarja čaka veliko dela. Predvsem mora temeljito pregledati proračune posameznih občin, ki se nahajajo v največjem neredu. Imenovane občine upravljajo skoraj izključno domači in tuji bogataši, ki gledajo le na svoj žep.88

»Pol. Corr.« poroča iz rimskih krogov, da se razmere na Siciliji vidno izboljšujejo in da je imelo imenovanje civilnega komisarja grofa Codronchi dobre posledice. Nemiri, ki so bili poprej vedno na dnevnem redu, se več ne ponavljajo, vsaj ne tako pogosto. Grof Codronchi se ukvarja z ustanovitvijo raznih finančnih zavodov, posojilnic in hranilnic, ki bodo kmečkemu prebivalstvu nov vir in gotovo marsikomu pomagale iz zadrege. Posebno marljivo se ukvarja z znižanjem občinskega in okrajnega proračuna, ki sta bila do sedaj glavna izvora številnih pritožb od strani sicilskega prebivalstva. Velikega pomena za izboljšanje razmer na tem otoku je tudi zapoved civilnega komisarja, v kateri ostro zabičava vsem upravnim uradom, da se ne smejo vtikati v razne strankine zadeve in morajo ukreniti le to, kar je nujno potrebno za splošni blagor.89

Delavci v žveplarnah na Siciliji so ustavili delo. Obči štrajk se je pričel dne 5. tega meseca; tega dne je začelo praznovati okoli 14.000 delavcev. Politične oblasti so bile v velikih skrbeh. Poskušale so vse možno, da dosežejo sporazum med kapitalom in delom, toda gospodarji so neupogljivi ter so izjavili, da bi rajši zaprli rudnike, kot povišali mezde, ker trpijo velike izgube. Z druge strani zahtevajo delavci, da se jim, z ozirom na današnjo draginjo, morajo mezda brezpogojno povišati in da so pripravljeni raje umreti od lakote, kot se vrniti na delo z dosedanjimi pogoji.90

Dne 7. tega meseca so bili veliki izgredi. Ogromna množica ljudstva, tudi ženske in dečki, je hodila pod zastavami v sprevodu od kraja do kraja, kričaje: »Dajte nam kruha in dela! Smrt obdelovalcem rudnikov! Hočemo, da se nam poviša mezda!« Orožniki in nekaj vojakov so skušali razpustiti množico, toda ker jih le-ta ni ubogala, so z orožjem v roki napadli ljudstvo.91

V mnogih rudnikih, posebno v pokrajini Girgenti, so delavci ustavili delo in bati se je, da delo popolno preneha. Vladni komisar in minister brez portfelja, grof Codronchi, zahteva

86 »Pomiloščenje Italijanov«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 65. (Ljubljana, 18. marca 1896). – str. 2.

87 »Gospodarski položaj v Siciliji«. Slovenec, letnik XXIV, št. 80. (Ljubljana, 8. aprila 1896). – str. 2.

88 »Kraljevi komisar za Sicilijo«. Slovenec, letnik XXIV, št. 82. (Ljubljana, 10. aprila 1896). – str. 2.

89 »Razmere na Siciliji«. Slovenec, letnik XXIV, št. 131. (Ljubljana, 10. junija 1896). – str. 2.

90 »Neredi v Siciliji«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 238. (Ljubljana, 16. oktobra 1896). – str. 3.

91 Prav tam.

14

od vlade novih pooblastil, da mu bo omogočeno, uvesti pri žveplenem obratu spremembe, ki bodo v korist tako delavcem, kakor tudi podjetnikom.92

2.1.4 NEMIRI V MILANU

Slabe politične in gospodarske razmere, ki vladajo v Italiji, so naposled povzročile eksplozijo. Nastala je revolucija in razširja se tudi tam, kjer so gospodarske razmere zdrave in ugodne. Lakota je bila prvi vzrok, da se je sestradano ljudstvo začelo gibati. Pomanjkanje žita je podražilo moko in kruh, ljudstvo pa je to toliko hujše občutilo, ker je vlada pobirala od žita visoko carino in ker so malone vse občine nalagale na žito, na moko in na kruh izredno visoko užitnino. Te užitnine so bile večkrat povod manjšim ali večjim nemirom v raznih krajih. Vlada je ugodila njihovim zahtevam in suspendirala pobiranje carine na žito in kruh, a gibanje kljub temu ni prenehalo.93

Zaradi draginje se je v Italiji pripetilo več izgredov. V Bariju je ljudstvo napadlo občinsko hišo, razbilo vse urade, pometalo arhivne akte na ulico ter jih sežgalo. Tudi mestno hišo so zažgali, katero pa so še rešili. Izgredniki so vodili s seboj otroke, ki so morali stopati na čelu in ob straneh, tako da si vojaštvo ni upalo streljati.94

Revolucionarno gibanje v Milanu traja že več dni, a v soboto je dobilo tako obliko, da je bila vlada prisiljena razglasiti obsedeno stanje in je poverila najvišjo policijsko oblast komandantu 11. vojnega kora Bariku ter sklenila, da takoj začne z večjim številom javnih del, pri katerih bo imel stradajoči narod zaslužka. Vlada je naročila vojnim oskrbovališčem v Neaplju, Jakinu in v Bologni, naj oskrbijo stradajoče občine v okrajih Barija, Foggije in Ravene z žitom in moko.95

Pri napadih in bojih z vojaštvom je bilo ubitih 80 ljudi, veliko je ranjenih in 400 aretiranih. O manjših revolucionarnih izgredih se poroča tudi iz sledečih krajev: Minervino-Murge, Molfetia, Chieti, Ascoli-Piceno in Bagna Cavallo.96

Nemiri so se raztegnili tudi na Toskano, na Lombardijo in deloma tudi na Piemont, kjer so dokaj dobre gospodarske razmere, boljše, kakor kjerkoli v Italiji.97

Revolucija v Milanu oznanja bankrot sedanje italijanske zunanje in notranje politike. V tem, ko je država zapravljala denar za razne avanture v Afriki, ko je vso upravo razjedala prava crispijanska korupcija, se za ljudstvo ni storilo ničesar.98

General Bava je javil Rudiniju, da je vstaja zadušena ter da so ustaši razgnani. Naknadno poroča Agenzia Stefani, da je imelo gibanje značaj prave revolucije. Vstaši so zgradili na več krajih mesta barikade, ustavili več vlakov, sežgali so nekaj tramvajskih vlakov ter napadli z orožjem vojake, izmed katerih je mnogo ranjenih in ubitih.99

92 »O dogodkih na Siciliji«. Slovenec, letnik XXIV, št. 239. (Ljubljana, 17. oktobra 1896). – str. 2-3.

93 »Revolucija v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 104. (Ljubljana, 9. maja 1898). – str. 1-2.

94 »Nemiri v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 97. (Ljubljana, 30. aprila 1898). – str. 2.

95 Prav tam.

96 »Revolucija v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 100. (Ljubljana, 4. maja 1898). – str. 2.

97 »Revolucija v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 104. (Ljubljana, 9. maja 1898). – str. 1-2.

98 Prav tam.

99 »Vstaja v Milanu«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 105. (Ljubljana, 10. maja 1898). – str. 2.

15

O velikih krvavih izgredih, pri katerih je vojaštvo potrebovalo orožje, se poroča tudi iz Monze, Florence, Ferare, Piacence in Pontebere. Tudi v pokrajini Rima so se pripetili nemiri. V Rimu pa vlada mir.100

V Milanu so se pri »Porta Romana« pripetili novi krvavi boji, 400 (po drugih podatkih 1000) visokošolcev je prišlo iz Pavije in drugod v Milan ter zasedlo okraj Porta Volta ter z oken streljalo na vojake. Pri Porta Venezia je bil tudi velik boj, pri katerem je vojaštvo streljalo. Pri Porta Monforte pa je bil boj najhujši. Mnogo ustašev se je zateklo v bližnji kapucinski samostan ter od tam streljalo. Boj je trajal štiri ure. Pri Porta Ticinese je imelo 2000 vojakov dosti dela, da so zavrnili oborožene kmete, med katerimi je bilo tudi mnogo kmetic in otrok s kosami in cepci.101

Nad 1000 ljudi je že v ječah. General Bava je dal zapreti 30 kapucinskih menihov ter jih prepeljati v drug samostan. Povsod so bile hišne preiskave. Na kolodvorih, ki so zasedeni z vojaštvom, preiščejo vsakega popotnika. Vse najbogatejše meščanstvo je pobegnilo iz Milana.102

Listi poročajo, da je bilo do sedaj v Milanu vsaj 500 ubitih in nad 2000 ranjenih. Doslej je proglašeno obsedno stanje v Florenci, Livornu, Pisi, Sieni, Massi, Arezzu, Grossetu in v Speciji pri Genovi.103

Te dni so stali pred vojnim italijanskim sodiščem trije italijanski državni poslanci, Morgari, de Andrefe in Turati. Obtoženi so bili, da so širili v svojih govorih in svojih časniških člankih ideje, ki so povzročile revolucijo v Milanu in drugod. Morgani je bil oproščen, de Andreis in Turati pa sta bila obsojena v 12-letno ječo.104

Toliko časa pričakovana amnestija zaradi izgredov v Milanu in drugod se je vendar proglasila. Vsi oni, ki so bili obsojeni v ječo za manj kakor za dve leti, so svobodni. Drugim se je kazen zmanjšala za 2-3 leta.105

Italijanski kralj je proglasil amnestijo za vse, ki so bili zaradi revolucije v Milanu, v Florenci in drugod obsojeni v večletno ječo. S tem je dobilo okoli 3000 obsojencev zopet svobodo, zaradi česar vlada po Italiji veliko navdušenje za milostnega vladarja.106

100 Prav tam.

101 »Revolucija v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 107. (Ljubljana, 12. maja 1898). – str. 2.

102 Prav tam.

103 Prav tam.

104 »Milanska revolucija pred sodiščem«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 175. (Ljubljana, 4. avgusta

1898). – str. 2. 105

»Amnestija v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 300. (Ljubljana, 31. decembra 1898). – str. 2. 106

»Amnestija v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXXII. št. 127. (Ljubljana, 6. junija 1899). – str. 1-2.

16

2.2 BANČNI ŠKANDAL

Tudi Italijani imajo svojo panamsko afero, katera se imenuje »panamino«. Pred kratkim se je morala zapreti banka Romano in tedaj so prišli na sled velikim prevaram. V Italiji je šest bank, katere imajo pravico izdajati bankovce. Pri banki Romano so izdajali bankovce ene serije po dvakrat in trikrat in s tem ogoljufali ljudi za več sto milijonov lir.107

Govori se, da so se podobne sleparije dogajale tudi pri drugih bankah in da so se banke močno zlorabile v politične namene; morale so dajati denar za volitve. Tega niti ministrski predsednik v zbornici ni zanikal in se je le izgovarjal, da se je denar bankam povrnil. V zbornici se je stavil predlog, da bi posebna parlamentarna komisija preiskovala razmere pri bankah. Vlada se je izrekla proti temu predlogu, ker ga smatra za nezaupnico.108

Sleparij pri italijanskih bankah ne bo preiskovala posebna parlamentarna komisija. Zbornica je sprejela z 274 proti 154 glasovom ministrskega predsednika predlog, da se bančne zadeve v zbornici odložijo za tri mesece. Ta čas bo pri bankah preiskovala vlada.109

Preiskovalni sodnik v aferi romanske banke je dal zapreti načelnika trgovinskemu odseku v trgovinskem ministrstvu, senatorju Monzillija, kateri je obdolžen, da je bil podkupljen od Tanlonga, upravnika romanske banke.110

Ministrski predsednik Giolitti je imenoval preiskovalno komisijo, da preišče stanje bank. Pri »Banca di Napoli« se je takoj ugotovil primanjkljaj za 2.5 milijonov, pri »Banca Romana« pa so se zasledile nepravilnosti. Zakonita meja izdajanja bankovcev se je prekoračila za celih 65 milijonov. Dva glavna upravitelja te banke sta se zaradi goljufije izneverjenja in ponarejanja takoj zaprla.111

Zaprti upravitelj romanske banke, Tanlongo, je pred sodnikom povedal, da je za časa Crispijeve vlade banka darovala 1.25 milijona lir, za časa Rudinija pa tudi nekaj čez milijon. Zaradi te izpovedi je Rudini izjavil, da ni od romanske banke nikdar dobil niti daru niti posojila, ter zahteval, da se v pojasnitev njegovih razmer z romansko banko voli posebna parlamentarna komisija. Giolitti je bil šele pred pari dnevi preprečil ta predlog in je izrekel Rudiniju zagotovilo, da niti najmanj ne sumi o njegovem poštenju.112

Vlada je pričela preiskavo proti Banki Romano ter se prepričala, da je imela banka v prometu za 135 milijonov bankovcev, od katerih 65 milijonov ni bilo pokritih z nikakršno operacijo. Pri hišni preiskavi so našli dokaze, da je banka potrošila mnogo denarja, ko je dne 30. junija 1891 dobila od zbornice triletno podaljšanje privilegija za izdajanje bankovcev, in da je poslanec De Zerbi v treh letih dobil 400.000 frankov, katere naj bi porabil za časnike in svoja potovanja, oziroma za obiske pri raznih uredništvih. Bivši bančni blagajnik baron Lazzaroni je trdil na zaslišanju, da je porabil 2.5 milijona za

107 »Panamino«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 21. (Ljubljana, 26. januarja 1893). – str. 2.

108 »Bančni škandal v Italiji«. Slovenec, letnik XXI, št. 23. (Ljubljana, 28. januarja 1893). – str. 2.

109 »Sleparije pri italijanskih bankah«. Slovenec, letnik XXI, št. 24. (Ljubljana, 3. januarja 1893). – str. 2.

110 »Italijanska kriza«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 24. (Ljubljana, 30. januarja 1893). – str. 2.

111 »Panamino«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 25. (Ljubljana, 31. januarja 1893). – str. 1.

112 »Panamino«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 28. (Ljubljana, 4. februarja 1893). – str. 3.

17

odškodnine poslancem, ki so v zbornici zagovarjali in pospeševali koristi banke. Tanlongo je trdil, da je izplačal 4 milijone raznim ministrskim predsednikom.113

Našlo se je za 100.000 frankov zastarelih menic, in to največ od znanih politikov. Za kakih 10 milijonov je takih menic, pri kateri ni nobenega upanja, da bi se mogle izterjati. Koliko bankovcev se je po dvakrat izdalo, preiskava še ni ugotovila. Direktor rimske banke je te bankovce dal narediti na Angleškem, da se sleparija ni izvedela.114

Neodvisni »Secolo« naznanja, da je preiskovalni sodnik po dolgem trudu našel portfelj, v katerem so bile shranjene menice, katere je romanska banka eskompromitirala svojim političnim prijateljem in podpornikom. Imenovani list pravi, da so zaradi tega kompromitirani mnogi poslanci, baje čez sto. Vrh tega so se tudi nekatere druge južnoitalijanske banke zapletene v ta škandal, ker so dobile svoje koncesije samo na ta način, da so ustanovitelji podkupili vplivnejše poslance. Karakteristično pri vsej tej aferi pa je to, da doslej ni vanjo vpleten noben politik iz severne Italije; vsi ti poštenjaki, ki so povzročili veliki zdrah, so sami Neapolitanci, tako da Zerbi, Cucinello, Zammarano in Monzilli, samo oba barona Lazzaroni sta Rimljana. Najbolj zanimiva v tej lopovski družbi sta vseučiliščni profesor Zammarano in mlajši Lazzaroni. Prvi je bil nadzornik Romanske banke in je vedno zabavljal, da ni v redu, na skrivnem pa je dobival velike vsote, kakor pravi, zato, da je delal reklamo. Še bolj genialen je mlajši Lazzaroni, pravi mojster reklame. Industrijska podjetja je ustvarjal kar čez noč, izdajal od drugih spisane knjige pod svojim imenom in opeharil romansko banko, čeprav je bil samo nečak blagajnikov, za 25 milijonov lir, dočim je guverner Tanlongo mogel pokrasti samo pet milijonov in še od teh moral razdeliti večji del med poslance, uradnike, novinarje in ministre.115

Preiskovalni sodnik je predvčerajšnjim zaslišal generalnega ravnatelja carinskih uradov Cantonija, ker mu nekateri listi očitajo, da je bil podkupljen od rimske banke. Pred Maglionijem je to storil že vladni komisar Martusceli, a bivši guverner rimske banke, Tanlongo, je pred preiskovalnim sodnikom povedal, da je Martusceli dobil od rimske banke večjo vsoto in zato tudi poročilo o svoji preiskavi nalašč krivo napravil.116

Italijanski listi so začeli pravo gonjo na sicilsko banko in njenega ravnatelja de Verdura. To je zdaj že četrta banka, v kateri so se ugotovile nepravilnosti.117

Zaprli so bivšega blagajnika pri rimski banki, Agazzija. Ta je banki poneveril 97.000 frankov. Zaradi tega so ga pred tremi leti odpustili iz službe. Sodišču ga niso upali izročiti, ker so se bali, da bi kaj povedal.118

Italijanski zbornici je predložila vlada poročilo o pregledovanju pri raznih bankah. Pri sicilski banki so se ugotovile mnoge nepravilnosti, bankovcev je za en milijon preveč v prometu, dvomljivih dolgov je nad 12 milijonov, od katerih se bo dalo izterjati kvečjemu 48 odstotkov. Temeljna glavnica se je zmanjšala s 231/10 na 154/10 milijona. Dobre so pa razmere pri obeh toskanskih bankah. Pri narodni banki je vse dobro. Vendar je pri tej banki pričakovati tudi več milijonov izgube, posebno ker ima za 30 milijonov menic, od

113 »Panama v Rimu«. Slovenec, letnik XXI, št. 33. (Ljubljana, 10. februarja 1893). – str. 1.

114 »Sleparije pri italijanskih bankah«. Slovenec, letnik XXI, št. 36. (Ljubljana, 14. februarja 1893). – str. 2.

115 »Panamino«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 38. (Ljubljana, 16. februarja 1893). – str. 2.

116 »Panamino«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 52. (Ljubljana, 4. marca 1893). – str. 2.

117 »Panamino«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 53. (Ljubljana, 6. marca 1893). – str. 2.

118 »Sleparije pri italijanskih bankah«. Slovenec, letnik XXI, št. 55. (Ljubljana, 8. marca 1893). – str. 2.

18

katerih ni pričakovati; da bi se poplačale. Največje sleparije so pri rimski banki, katera bo morala prenehati. V blagajni je za 64 milijonov lir v prometu, pri terjatvah ni nobene varnosti. Razmere pri banki v Neaplju tudi niso najboljše. Od 296/10 milijonov terjatev se jih vsaj tretjina ne bo dala izterjati. Veliko ima ta banka razposojenega na zemljišča, ali tudi tukaj ni prave varnosti.119

Parlamentarna komisija za preiskavo bančnih nepravilnosti se bo vendarle sestavila, kljub vsemu odporu ministrskega predsednika Giolittija.120

Italijanska zbornica je določila, da imenuje predsednik Zanardelli komisijo sedmih članov, katerim je naloga preiskati, ali so v bančno afero zapleteni tudi kakšni parlamentarci.121

Italijanska zbornica je izvolila odsek, ki bo proučil načrt zakona o bankah. Glavne točke načrta so: Pravico izdajanja bankovcev dobijo za 20 let tri banke, in sicer: Banca d'Italia, Banca di Napoli in Banca di Sicilia. Vsaka banka sme izdati bankovcev za štirikratno vsoto vloženega delniškega kapitala, in sicer Banca d'Italia (vplačani delniški kapital 210 milijonov) za 840 milijonov, Banca di Napoli (kapital 48 milijonov) za 192 in Banca di Sicilia (kapital 12 milijonov) za 48 milijonov bankovcev. Torej je promet določenih bankovcev za 1080 milijonov. Napravo bankovcev prevzame država, ki jih izroči imenovanim bankam v določeni meri. Vso pravico zgubi Banca Romana zaradi znanih goljufij, a država pokrije primanjkljaj.122

Glavna obtoženca Tanlongo in Lazzaroni sta pod ključem. Koliko pa je sokrivcev pa preiskava ni ugotovila. 123

V znani aferi zaradi prevar pri Rimski banki, v katero afero so zapleteni tudi razni aktivni politiki, ministri in poslanci, se je te dni začela kazenska obravnava. Tanlongo pravi, da je dal svoja dokazila shraniti kardinalu Schiaffisu, da pa so najvažnejša izginila.124

Škandalozna pravda zoper bivše upravitelje Rimske banke traja že nekaj tednov. Tudi nekateri odlični politiki so bili že postavljeni na sramotni oder. Zadnje dni se je s pričami dokazalo, da je bivši minister Giolitti dobil za volilne namene od banke 100.000 frankov, minister Levacca pa 12.000 frankov.125

V soboto je rimsko sodišče izreklo sodbo glede goljufij pri Rimski banki. Oprostilo je vse obtožence, čeprav je njihova krivda jasno dokazana.126

Splošna ogorčenost, zaradi sodbe v pravdi zoper Banko Romano, je napotila vlado, da je sestavila posebno komisijo, ki ima preiskati, kako da so bili obtoženci oproščeni. Sodi se, da so bili sodniki podkupljeni. Sodišče sedaj preiskuje, kam so izginili papirji, katere je

119 »Italijanske banke«. Slovenec, letnik XXI, št. 67. (Ljubljana, 22. marca 1893). – str. 2.

120 »Italijanska zbornica«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 68. (Ljubljana, 23. marca 1893). – str. 3.

121 »Panamino«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 73. (Ljubljana, 30. marca 1893). – str. 2.

122 »Iz Rima«. Slovenec, letnik XXI, št. 77. (Ljubljana, 5. aprila 1893). – str. 2.

123 »Iz Rima«. Slovenec, letnik XXI, št. 216. (Ljubljana, 21. septembra 1893). – str. 3.

124 »Prevare pri rimski banki«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 103. (Ljubljana, 7. maja 1894). – str. 2.

125 »Panamino«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 128. (Ljubljana, 7. junija 1894). – str. 2.

126 »Korupcija v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 172. (Ljubljana, 30. julija 1894). – str. 2.

19

policija pri hišni preiskavi pri rečeni banki odnesla in izročila sedanjemu ministru notranjih del.127

Te dni je bil zaslišan Giolitti. Ta je že prej grozil s škandaloznimi razkritji, če se ga ne pusti pri miru. Komaj je bil Giolitti zaslišan, je vlada zaukazala, naj se preiskava ustavi.128

Bivši ministrski predsednik Giolitti je zbornici izročil vse na afero Rimske banke nanašajoče se spise. Ti spisi so, kakor se domneva, silno nevarni za razne visoke državne funkcionarje, govori se tudi, da za samega Crispija. Zbornica je volila posebno komisijo, da pregleda te akte. Crispi je skušal to preprečiti, a ni se mu posrečilo. Včeraj popoldne je komisija poročala zbornici o teh papirjih.129

Papirji, katere je Giolitti izročil zbornici, so razkrili, zakaj je morala propasti Rimska banka. Iz teh aktov je razvidno, da je banka Crispiju, oziroma njegovi soprogi in njegovemu oskrbniku, na menice ali pa tudi brez menic izplačala nad 300.000 lir, od katerih ni dobivala nobenih obresti in se tudi na njihovo vrnitev ni mislilo. Poleg tega je banka izplačala nad 1.300.000 lir poslancem, ko se je sklepal nov bančni zakon. Mnogi drugi vplivni možje, kot vodja prostozidarjev Lemmi, Menoti Garibaldi in mnogi drugi so dobili od banke velike vsote. Italijanski državni zaklad se je tudi obračal do banke, ko je bil v denarnih zadregah.130

To razkritje je povzročilo nezaslišan parlamentaren in političen škandal, v kateri je zapletena tudi Crispijeva soproga. Crispi si hipno ni vedel pomoči drugače, kakor da je odložil parlamentarno zasedanje in tožil Giolittija. Ta pa, videč, da Crispija ni na prvi mah podrl, je pobegnil na Nemško.131

2.3 IREDENTIZEM

Iredentizem je bilo manjšinsko, a zelo dejavno gibanje, zasidrano v mednarodnih koristih, ki je zavračalo lojalnost avstrijski cesarski hiši in prisegalo zvestobo novi italijanski nacionalni državi; to je pozivalo k boju za »nacionalno osvoboditev« več narodnostnih ozemelj, za katere je trdilo, da so bile »od nekdaj italijanske« in »neodrešene« (irredente). Izraz je vseboval učinkovito in sugestivno semantično zvezo moralnih prvin pojma »odrešitev« in političnih iz pojma zgodovinske »ponovne združitve«, čeprav ta ozemlja nikoli poprej niso pripadala italijanski državi.132

Središče gibanja je postalo poitalijančeno meščanstvo v Trstu, ki se je povezalo s koristmi starejšega netrgovskega meščanstva v istrskih mestih, v malo manjši meri pa na Reki in v Dalmaciji, ki sta bili po strukturi drugačni.133

127 »Korupcija v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 179. (Ljubljana, 7. avgusta 1894). – str. 2.

128 »Korupcija v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 275. (Ljubljana, 30. novembra 1894). – str. 3.

129 »Panamino«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 285. (Ljubljana, 13. decembra 1894). – str. 2.

130 »Crispi – slepar«. Slovenec, letnik XXII, št. 290. (Ljubljana, 19. decembra 1894). – str. 1.

131 »1894«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 7. (Ljubljana, 9. januarja 1895). – str. 1.

132 Parovel G Paolo: Velika prevara na slovenski zahodni meji: dosje Italija. (Kočevje: Založništvo Slava,

1996). - str. 31. 133

Prav tam, str. 32.

20

Velik del iredentističnih dejavnosti je bil posvečen novačenju novih privržencev s pomočjo društvenega, kulturnega in šolskega povezovanja na krajevni ravni in v državnem okviru. Zvečine so te dejavnosti financirali iz tajnih skladov, na primer Nacionalne lige (ki je ustanavljala šole in dajala podpore za šolanje revnih slovenskih in hrvaških otrok), Zveze Danteja Alighierija in drugih.134

Iredentizem se v Italiji vedno bolj ukorenjuje. Vlada si pa ne upa odločno postopati proti iredentovcem. V Rimu je razpustila njihov tajni odbor, namesto tega se je pa osnovalo več drugih. 135

V Neaplju izhaja list Trieste, kateri zagovarja združenje avstrijskega Primorja in južne Tirolske z italijansko kraljevino.136

Iredentovci ponavadi zahtevajo, da se Trst in Trident pridružita Italiji. Te dni pa je v Bologni poslanec Vandemini zahteval, da se Italiji pridruži Nizza, kjer je rojen Garibaldi, in Savojsko, od koder izvira sedanja italijanska rodbina.137

Italijane je razpuščeno društvo Pro Patria, ki bi naj delalo proti Avstriji, zelo razburilo.138

Ministrski predsednik Crispi je na Dunaj naznanil, da je po njegovem prepričanju društvo »Dante Alighieri« popolnoma nedolžno. Društva so nameravala pospeševati interese italijanskega jezika ne le v Avstriji, temveč povsod, kjer bivajo Italijani. Politični nameni niso njegov smoter, saj so bili celo prepovedani v društvenih pravilih.139

»Neue Tiroler Stimmen« so objavile zanimiv dopis o italijanskem društvu Dante Alighieri. Med ustanovitelji tega društva so Cavalotti, Carducci in Garibaldi. Cavalotti in Carducci sta pesnika irredentizma. V svojih pravilih društvo zatrjuje, da hoče pospeševati italijanstvo izven Italije. Toda poslanec Bonghi je rekel na prvem društvenem kongresu: »Sveta dolžnost društva je, da z vsemi sredstvi vzdrži v srcih Italijanov, ki so že ali še niso združeni z Italijo, podobo one njihove idealne domovine. Društvo ima poklic, da se bojuje za idealno Italijo in se ne sme bati nasprotja«.140

Ker je vlada razpustila društvo Pro Patria, skušajo oživiti Italijani na Primorskem njej vredno naslednico. Tako so brzojavili iz Trsta irredentovskim listom v Rim naslednjo novico: »Nekateri vrli domoljubi so se združili v odbor, ki marljivo deluje na to, da se osnuje društvo, katero naj podeduje gmotno in moralno zapuščino Pro Patrie. Pravila bo v kratkem spisal slavni notar dr. Piccoli ter jih predložil v potrditev. Društvo se bo imenovalo Legia nazionale (Narodna zveza) ter razširilo svojo dejavnost na vse avstrijske pokrajine«.141

134 Prav tam, str. 34.

135 »Iredentizem v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 26. (Ljubljana, 26. januarja 1890). – str. 2.

136 Prav tam.

137 »Iredenta«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 211. (Ljubljana, 15. septembra 1890). – str. 2.

138 »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 167. (Ljubljana, 23. julija 1890). – str. 2.

139 »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 170. (Ljubljana, 26. julija 1890). – str. 2.

140 »Italijanska grabežljivost«. Slovenec, letnik XVIII, št. 187. (Ljubljana, 16. avgusta 1890). – str. 4.

141 »Novo italijansko društvo na Primorskem«. Slovenec, letnik XVIII, št. 187. (Ljubljana, 16. avgusta 1890).

– str. 4.

21

Pretekli ponedeljek so se vršile v Kastroskaru v Toskanu iredentovske demonstracije. H koncu demonstracij se je napravila s starim orožjem oborožena množica proti avstrijski meji, hoteč udariti v avstrijske pokrajine.142

Kakor je videti si v najnovejšem času italijanska vlada prizadeva, da zatre iredentovsko gibanje. Laška vlada je z dekretom z dne 23. avgusta razpustila vse odbore, društva in kroge z imenom »Peter Barsanti« in »Viljem Oberdank«.143

»Barsantijevo društvo« je vlada razpustila že 1878. leta zaradi njegovega protipostavnega delovanja; toda ta razpust ni imel popolnega uspeha; kmalu namreč so se začela snovati zopet tu pa tam društva z zgoraj imenovanim naslovom ter so nadaljevala svoja protipostavna delovanja. Društvo »Oberdank« je bilo osnovano leta 1883. Namen tega društva je kaljenje prijateljskih razmer s sosednjimi državami.144

Ti dve društvi pa nista razpuščeni samo v Pizi, kjer je imelo »Oberdankovo društvo« 74 in »Barsantijevo društvo« 48 udov, temveč sta razpuščeni tudi po vseh njunih podružnicah v Pistoji, Ankoni, Sinigaliji in drugod.145

Italijanska vlada je, kakor znano, razpustila mnogo iredentovskih društev. To se je menda zgodilo na kraljevo željo. Motijo se pa oni, ki mislijo, da so se ta društva razpustila le Avstriji na ljubo. V njih se ni gojilo le sovraštvo proti Avstriji temveč tudi republikansko mišljenje. Poslednje je tudi pravi vzrok, da je vlada energično začela postopati proti tem društvom.146

Republikansko društvo »Balilla« so razpustili. Povod razpusta je poleg njegovih iredentovskih in republikanskih nakan okoliščina, da je hotelo društvo preteklo nedeljo prirediti slavnost v spomin in slavo Bersantija, čeprav je vlada te slavnosti prepovedala.147

Državno sodišče se je ukvarjalo s pritožbo, katero je vložilo društvo Pro Patria zaradi razpusta. V pritožbi omenjajo, da se društvo ni pokazalo nelojalno, če je poslalo pozdrav italijanskemu društvu Dante Alighieri, kajti to društvo se ni nikoli pokazalo Avstriji sovražno. Ugovor notranjega ministra proti tej pritožbi pa poudarja, da se je društvo Pro Patria proti svojim pravilom mešalo v politiko in da je društvo Dante Alighieri popolno v oblasti radikalcev, ki se pri vsaki priliki kažejo Avstriji sovražne.148

Bombe v Italiji so že v navadi kot znamenje »zlate dobe« Italije iredente. Kakor se nam poroča iz Rima, razleteli sta se dve bombi v nedeljo pred nekim hotelom, v četrtek zvečer ob pol 9. uri pa ena pred Kvirinalom, kjer stanuje kraljeva družina.149

Italija smatra Istro že na pol za njeno lastnino in Istrane za italijanske državljane. To je celo zakonito določeno. Neki italijanski zakon namreč zahteva od tržaških in istrskih

142 »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 193. (Ljubljana, 23. avgusta 1890). – str. 2.

143 »Iredenta in laška vlada«. Slovenec, letnik XVIII, št. 200. (Ljubljana, 1. septembra 1890). – str. 1.

144 »Italija«. Slovenec, letnik XVIIII, št. 199. (Ljubljana, 30. avgusta 1890). – str. 2.

145 »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 198. (Ljubljana, 29. avgusta 1890). – str.2.

146 »Razpuščena iredentska društva«. Slovenski narod, letnik XVIII, št. 202. (Ljubljana, 3. septembra 1890).

– str. 2. 147

»Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 210. (Ljubljana, 13. septembra 1890). – str. 2. 148

» Pro Patria«. Slovenec, letnik XVIII, št. 248. (Ljubljana, 28. oktobra 1890). – str. 3. 149

»Bombe«. Slovenec, letnik XXI, št. 25. (Ljubljana, 31. januarja 1893). – str. 3.

22

Italijanov samo izjavo, da hočejo bivati v Italiji, če hočejo postati italijanski državljani, medtem ko je za druge potreben sklep parlamenta.150

Iredentovska politika se ne omejuje samo na obmorske pokrajine, kjer bivajo s Slovenci in Hrvati skupaj že dolgo tudi Italijani, marveč hoče raztegniti svoje »meje« še dalje v notranjost slovenske dežele.151

Italijani se trudijo na vso moč, da bi poitalijančili Primorsko. Z zvijačo in silo vsiljujejo slovanskemu prebivalstvu svoj jezik, svoje razvade in iredentizem. Tako je nedavno G. Ascoli, profesor na vseučilišču v Milanu, izumil načrt, po katerem bi bilo mogoče zatreti primorske Slovane. On predlaga, naj se ustanovi nova pokrajina. Liburnija naj se odtrga od Istre, isto tudi istrski otoki, ostali del Istre naj se združi s Trstom, kakor tudi Goriška brez Soške doline. Tako bi bilo mogoče Hrvate in Slovence zmleti med dvema kamnoma.152

Istrski Italijani po vsej sili hočejo, da naj bo Pazin italijansko mesto. V zadnjem času so se uprli celo zoper hrvatsko cerkveno opravilo v pazinskih cerkvah. Poslali so na tržaški ordinarijat protest v tej zadevi in zahtevajo zase italijanskega duhovnika, če ne – prestopijo vsi k protestantizmu.153

2.4 ANARHIZEM

V boju zoper državo uporablja majhna skupina revolucionarjev, ki si nadenejo ime »anarhisti«, individualni teror. Tarče njihovih napadov so državni poglavarji in visoki uradniki. Središča revolucionarnih nasilnežev so poleg Rusije še Italija, Francija in Španija.154

Zaradi terorizma javnost pozabi na načrte teoretičnega »anarhizma«155, ki zajemajo izoblikovanje družbe na podlagi neomejene svobode posameznika ter načel vzajemnosti in pravičnosti.156

Redarstvo je zadnji čas v raznih mestih zaprlo celo vrsto anarhistov in pri njih našlo veliko gotovih bomb in razstreliva. Tudi manjših atentatov, ki pa niso povzročili nikakršne škode, je bilo zadnji čas veliko. V Monterotondu so anarhisti vrgli bombo v cerkev, v Massi pa v klet bogatega trgovca. V cerkvi se ni nič zgodilo, trgovčeva hiša v

150 »Iredenta«. Slovenec, letnik XXII, št. 257. (Ljubljana, 9. novembra 1894). – str. 2.

151 »Prodiranje italijanstva«. Slovenec, letnik XXVI, št. 271. (Ljubljana, 25. novembra 1898). – str. 1.

152 »Italija v Avstriji«. Slovenec, letnik XXVII, št. 57. (Ljubljana, 10. marca 1899). – str. 3.

153 »Pazinske laške sline«. Slovenec, letnik XXVII, št. 77. (Ljubljana, 5. aprila 1899). – str. 3.

154 Kronika človeštva. (Ljubljana: Mladinska knjiga, 1996). – str. 805.

155 Anarhizem - prepričanje, da je treba odpraviti vlado in zakone. Francoski družbeni teoretik Pierre Joseph

Proudhon je predstavil idejo, po kateri naj bi enakost in pravičnost dosegli z odpravo države, ki bi jo nadomestili svobodni dogovori med posamezniki. V šetdesetih in sedemdesetih letih 19. stoletja so skupine anarhistov v evropskih državah poskušale pridobiti podporo množic. Anarhisti so zavračali marksizem, češ da bi se, če bi oblast prevzeli delavci, zatiranje samo nadaljevalo. 24.6. 1894 je v Lyonu umorjen francoski predsednik Marie Francois Sadi Carnot, 10.9.1898 ob Ženevskem jezeru avstrijska cesarica Elizabeta (Sisi) in 29.7.1900 v Monzi italijanski kralj Umberto I. Oxfordova enciklopedija zgodovine: od 19. stoleta do danes. (Ljubljana: DZS, 1993). – str. 9. 156

Kronika človeštva. (Ljubljana: Mladinska knjiga, 1996). – str. 805.

23

Massi pa je močno poškodovana. V Livornu, v Brescii, v Rimu in v drugih mestih so vrgli tudi tako imenovane kastanjole. Prebivalstvo, zlasti v večjih mestih, je glede 1. maja v velikem strahu.157

V vseh romarskih državah so imele oblasti velikanske priprave, da preprečijo vsakršne nakane anarhistov za dan 1. maja. V Milanu je vlada zaprla vodjo tamkajšnjih anarhistov, odvetnika Gorija, in devet drugih privržencev, ki so pričakovali voz, kateri je vozil 25.000 iztisov posebnega revolucionarnega oklica. Redarstvo ima posebno strog nadzor glede uvažanja dinamita, odredilo je posebno ostro kontrolo carinskih uradnikov in paznikov.158

Vlada je odredila, da so vojaki nastanjeni na vseh nevarnih mestih; vsi uradi, banke, mostovi in druga javna poslopja so obkoljena od vojakov. V Ankoni so zaprli 42 anarhistov, kateri so se kljub policijski odredbi sestali v posvetovanje, kako praznovati dan 1. maja. V Genovi in Florenci je policija zaprla vsa navadna shajališča anarhistov.159

V nedeljo ponoči ob 2. uri je v Bologni v veži brzojavnega urada eksplodirala velika bomba, razrušila vse šipe, uničila urad korespodenčne družbe »Agenzia Stefani« ter nevarno poškodovala nekega novinarja, ki je v tistem trenutku hotel zapustiti hišo. Policija je začela strogo preiskavo in zaprla nekega anarhista, ki se je ob kritični uri mudil v bližini brzojavnega urada.160

V noči od 6. na 7. tega meseca so v Rimu zopet našli dve bombi, na srečo še preden sta se razpočili. Ena je bila položena pred vrata ministra Brina v palači Odescalchi. Policija je zaprla več oseb.161

Zadnji čas so anarhisti poskusili več dinamitnih atentatov. Policija je zasledila 26 anarhistov in sodišče je te obsodilo na daljši zapor. Atentati pa kljub temu niso prenehali; prav te dni je bilo zopet pet atentatov.162

Anarhisti v Milanu so poslednje dni uprizorili velike izgrede v predmestju Porta Ticinese. Vse prodajalne so se zaprle in ljudje so bežali na vse strani. Med vojaki in anarhisti se je pričela prava bitka, v kateri je bilo na obeh straneh mnogo ranjencev. Policija je zaprla kakih 50 razgrajačev.163

V Milanu je policija te dni zasledila tajno zbirališče anarhistov in zaprla vse navzoče, katerih je bilo 63, med njimi mnogo znanih anarhistov iz Milana in bližnjih mest Monza, Brescia in Bergamo.164

Na Plazza Monte Citorio prav pred parlamentom je sinoči ob 6.30 uri počila bomba. Vse šipe parlamenta in okoliških hiš so se zdrobile. Nekemu dečku je bomba raztrgala prsi in odtrgala nogi, dve drugi osebi sta nevarno ranjeni. Atentat so gotovo storili anarhisti, računajoč, da se seja kakor ponavadi ob 7. uri zaključi. Parlament je ta dan dovolil sodno

157 »Anarhizem v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 97. (Ljubljana, 29. aprila 1892). – str. 2.

158 »Gibanje anarhistov«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 99. (Ljubljana, 2. maja 1892). – str. 2.

159 Prav tam.

160 »Italijanski anarhisti«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 208. (Ljubljana, 13. septembra 1892). – str. 2.

161 »Zopet bombe v Rimu«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 57. (Ljubljana, 10. marca 1893). – str. 3.

162 »Rimski anarhisti«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 65. (Ljubljana, 21. marca 1893). – str. 4.

163 »Anarhisti v Milanu«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 199. (Ljubljana, 31. avgusta 1893). – str. 4.

164 »Zasačeni anarhisti«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 259. (Ljubljana, 11. novembra 1893). – str. 4.

24

postopanje proti povzročitelju sicilske revolucije poslancu Defeliceju in tega so anarhisti najbrž hoteli maščevati.165

Ko se je Crispi v soboto popoldne peljal v parlament, ga je napadel mladi delavec Paolo Lega in ustrelil nanj z revolverjem. Zadel ga ni. Crispi je dal napadalca prijeti. Lega, znan z imenom »Marat«, je anarhist in je prišel iz svojega rojstnega kraja v Rim z namenom, usmrtiti Crispija. Govori se, da je Lega član zarote, ki ima namen ubiti Crispija. To je lahko mogoče, kajti prebivalstvo je silno razburjeno zaradi krutih obsodb sicilskih upornikov. Vojna sodišča so upornike obsodila na vsega skupaj 4600 let zapora. Te razburjenosti tudi ni utolažila Crispijeva obljuba, da se obsojenci pomilostijo.166

Včeraj se je v Rimu vršila kazenska razprava proti anarhistu Pavlu Legi, ki je hotel ubiti Crispija. Lega je poudarjal, da ni bil vedno anarhist, da ga je v ta tabor spravila krivica, ki se dela siromakom sploh, in pa neopravičeno preganjanje od strani policije v Genovi. Hotel je s kakim velikim zločinom dokazati, da se tlačenci ne vdajo nasilstvu vladajočih krogov.167

Vse države, v katerih se je zadnja leta razvilo nevarno anarhistično gibanje, se ubadajo z vprašanjem, kako to gibanje vsaj utesniti, če ne zadušiti. Španski senat je že odobril zakon, naperjen zoper anarhiste. Tudi francoska vlada je že določila načela zakonu zoper anarhiste, toda vse posameznosti ne ugajajo strankam. Najostrejše določbe zoper anarhiste namerava uveljaviti Crispi, ali dvomljivo je, če mu jih odobri parlament, kajti porabiti bi se dale ne samo zoper anarhiste, nego sploh proti vsakemu človeku, katerega bi vlada hotela postopati.168

Italijanska policija je začela lov na anarhiste. V Neaplju jih je kar sedemdeset spravila pod ključ in isto tudi v drugih mestih. Novi zoper anarhiste naperjeni zakoni pa na anarhistično gibanje še niso nič vplivali. V Lipariju so na primer anarhisti vrgli v stanovanje notarja Mercorelle štiri bombe, ki so eksplodirale ter hišo in pohištvo močno poškodovale.169

Pri anarhističnem voditelju Scanno v Palermu je policija našla več z dinamitom napolnjenih bomb in 10.000 iztisov neke knjižice anarhistične vsebine. Scanno je zdaj v zaporu, brani se pa imenovati sokrivce.170

Anarhistom se godi zelo slabo. Preganjajo in zapirajo jih po vsej Evropi. Vsak dan listi poročajo, da so v Švici ali Italiji aretirali nekaj sumljivih ekzistenc. Italijanska vlada se je resno lotila akcije proti anarhistom ter je upanja, da jo bodo vse druge evropske vlade krepko podpirale.171

165 »Rim«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 56. (Ljubljana, 9. marca 1894). – str. 3.

166 »Atentat na Crispija«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 137. (Ljubljana, 18. junija 1894). – str. 2.

167 »Anarhisti«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 164. (Ljubljana, 20. julija 1894). – str. 2.

168 »Zoper anarhiste«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 155. (Ljubljana, 10. julija 1894). – str. 2.

169 »Anarhisti«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 166. (Ljubljana, 23. julija 1894). – str. 2.

170 »Anarhisti«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 15. (Ljubljana, 18. januarja 1895). – str. 3.

171 »Anarhistom«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 218. (Ljubljana, 23. septembra 1898). – str. 2.

25

2.4.1 KONFERENCA PROTI ANARHIZMU

Protianarhistični kongres se snide v kratkem. Vse oblasti so spoznale, da je složno postopanje neobhodno ter da je nujno potrebno skupno ukreniti kaj proti tem. Da se je italijanska vlada postavila na čelo tej akciji, je razumljivo. Tri četrtine anarhističnih morilcev in napadalcev v zadnjih letih se je rekrutiralo iz Italije, zato pada na Italijo sramota, da je gnezdo anarhistov.172

Nemška vlada je predlagala, naj se konferenca proti anarhistom vrši v Rimu. Vse oblasti so ta predlog sprejele. Konferenca se bo kmalu vršila, a program še ni določen in tudi se še ne ve, kako bodo oblasti zastopane.173

Mednarodna konferenca proti anarhizmu so bo vršila v Rimu. Razpravljajo se bo o naslednjih treh predlogih: 1. Zatiranje vseh anarhističnih časopisov, brošur in objav; 2. Izgon vseh inozemskih anarhistov in strogo nadzorstvo vseh domačih nevarnih in sumljivih ljudi; 3. Uvedba tajnega postopanja v vseh anarhističnih pravdah ali odstop takih pravd vojaškim sodiščem.174

Konferenca proti anarhizmu se začne 26. tega meseca v Rimu in udeleži se je okoli 40 zastopnikov evropskih držav. Konferenca bo trajala cel mesec. Odposlance sprejmeta italijanski kralj in kraljica. Predsednik konference bo italijanski zunanji minister Canavero, podpredsednik belgijski poslanik, baron Pasetti.175

Včeraj dopoldne je otvoril italijanski zunanji minister prvotno za 26. tega meseca napovedano protianarhistično konferenco ter pozdravil navzoče delegate, katerih je štirideset. V imenu kralja Umberta se je zahvalil za številno udeležbo. Poleg delegatov sta bila prisotna tudi ministrski predsednik in pravosodni minister. Vsak delegat sme svobodno staviti nasvete in predloge ter razpravljati tudi točke, ki niso v načrtu, da so le v zvezi s predmetom.176

»Standard« pojasnjuje stališče angleške vlade zaradi anarhistov in izjavlja, da je angleška vlada popolnoma zadovoljna s skupnim postopanjem proti anarhistom ter se zavzema za to, da se izženejo iz Anglije vsi tujci, ki so člani kake hudodelske družbe. Znano je, da je bila doslej Anglija pribežališče anarhistov in raznih političnih zločincev.177

Konferenca proti anarhistom, ki je trajala nekaj tednov v Rimu, se je predvčerajšnjim zaključila. Časopisi niso vedeli in še danes ne vedo ničesar poročati o uspehih te konference.178

172 »Protianarhistični kongres«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 219. (Ljubljana, 24. septembra 1898). –

str. 1. 173

»Konferenca proti anarhizmu«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 238. (Ljubljana, 17. oktobra 1898). – str. 2. 174

»Mednarodna konferenca proti anarhistom«. Slovenec, letnik XXVI, št. 239. (Ljubljana, 18. oktobra 1898). – str. 2. 175

»Konferenca proti anarhizmu«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 272. (Ljubljana, 26. novembra 1898). – str. 2. 176

»Konferenca proti anarhizmu«. Slovenec, letnik XXVI, št. 271. (Ljubljana, 25. novembra 1898). – str. 2. 177

»Konferenca proti anarhistom«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 274. (Ljubljana, 29. novembra 1898). – str. 2. 178

»Konferenca proti anarhistom«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 294. (Ljubljana, 23. decembra 1898). – str. 2.

26

Konferenca je dognala, kako se naj v bodoče postopa proti anarhističnemu časopisju in anarhistični literaturi, in sklenila najstrožja določila glede eksplozivnih snovi. Vsaki državi je prepuščeno, da postopa zase proti anarhistom, kakor je za njene razmere primerno.179

S protianarhističnega kongresa v Rimu je zvedeti še to, da bodo odslej policijske oblasti raznih držav neposredno sodelovale med seboj, to je potom zunanjih ministrstev, diplomatskih in konzularnih zastopstev.180

Konferenca proti anarhizmu je bila menda brezuspešna. Iz Bruslja poročajo, da se Belgija in Holandija branita rimske konference proti anarhistom ter da tudi Francija in Anglija povzročata težave. Kakor se polagoma izdaja, se ta konferenca sploh ni ukvarjala z uveljavljanjem mednarodnega kazenskega zakonika, nego se je osredotočila le na neke policijske določbe in na »dobre svete«, katere dobijo posamezne državne vlade.181

Iz Rima poročajo, da na protokolu konference proti anarhizmu ni podpisov angleških odposlancev. Vsi drugi delegati pa so protokol podpisali. Sklepi te konference so že v rokah vseh vlad in nadejati se je, da se začnejo med njimi v kratkem dogovarjanja glede skupnega postopanja proti anarhističnim društvom in časopisom.182

Prva konferenca zastopnikov evropskih oblasti ni rodila prav nobenega sadu. Zato se bo baje kmalu vršila druga konferenca, katere se udeleže Rusija, Avstro-Ogrska, Nemčija, Italija, Španija, Portugalska, Švedska in Danska. Anglija, Francija in Švica so proti taki konferenci, češ, da naj ukrene vsaka država zase kar se ji zdi potrebno, da omeji ali celo uduši anarhijo.183

179 Prav tam.

180 »S protianarhističnega kongresa v Rimu«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 296. (Ljubljana, 27.

decembra 1898). – str. 1. 181

»Konfereca proti anarhizmu«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 4. (Ljubljana, 5. januarja 1899). – str. 2. 182

»Protianarhistična konferenca«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 6. (Ljubljana, 9. januarja 1899). – str. 2. 183

»Druga konferenca proti anarhistom«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 15. (Ljubljana, 19. januarja 1899). – str. 1.

27

2.5 MINISTRSKA ZBORNICA

2.5.1 MINISTRSKE KRIZE

Zbornica italijanska je po daljši debati, v kateri je posebno Crispi184 dobro zagovarjal vladno politiko, izrekla svoje zadovoljstvo z italijansko-afriško politiko. Crispi je v svojem govoru razkladal, da se bodo Italijani lahko v Afriko naseljevali in da bo italijanska trgovina imela koristi, ker so se ji odprla vrata v Afriko.185

Italijanska vlada namerava zmanjšati svoje dolgove. V to svrho je predlagal minister, da se proračun za leto 1890/91 povsem spremeni. Zaradi njegovega predloga bi vlada prihranila 26 milijonov. Proračun vojnega ministrstva se naj zmanjša za 10, proračun mornarice za 5, proračun ministrstva notranjih zadev, javnih zgradb in financ za ostalih 11 milijonov.186

Nepričakovano je v Italiji prišlo do ministrske krize. Nezadovoljstvo je od dne do dne naraščalo, ker se je pokazalo, da vlada ne bo mogla držati dane obljube, da ne bo uvedla nobenih novih davkov. Finančni položaj v Italiji je obupen. Pošli so dohodki, katere je imela država od konfiskovanega cerkvena premoženja; sedaj pa nima drugih virov, kot žepe davkoplačevalcev ali pa kvečjemu novo posojilo, ki se pa še z ugodnimi pogoji ne da več dobiti. Davki so že tako visoki, da jih je nemogoče povišati, posebno ker se je narodno-gospodarsko stanje zelo zmanjšalo zaradi napačne carinske politike, ki je privedla do tako škodljive carinske borbe s Francijo. Veliko milijonov porabi v Italiji tudi vojska. Ker so se vojni stroški tako povečali, odkar je Italija v tripelalijanci; mnogi mislijo, da ta zveza naklada Italiji mnogo žrtev. Zaradi tega pa nezaupnica, ki se je izrekla Crispiju, velja tudi njegovi zunanji politiki, najbrž tej v prvi vrsti, čeravno je ministrski kritiki neposreden povod zakon o obdavčenju alkohola. Nekoliko pa je krizo pospešila nameravana reforma uprave. Crispi se je lotil te reforme, da nekoliko zniža stroške za administracijo. Pritožbe, da je uprava predraga, so bile v italijanski zbornici kaj pogosto slišati. Da se stroški ne dajo drugače zmanjšati, kakor da se zmanjša število uradnikov, je čisto naravno. Crispi je torej hotel zmanjšati število prefektov in podprefektov. Poslanci pa se s tako spremembo niso mogli sprijazniti, kajti v tem so videli oškodovanje svojih interesov.187

Ministrska kriza v Italiji je končana. Kralj Humbert je odobril ministrsko listo, katero mu je predložil Rudini. Kabinet je takole sestavljen: Rudini, ministrski predsednik, minister vnanjih zadev in začasni minister mornarice, Nicotera, minister notranjih zadev, Luzzatti, minister državnega zaklada, Colombo, finančni minister, Pelloux, vojni minister, Ferraris, pravosodni minister, Branca, minister javnih del in začasno poštni in brzojavni minister, Chimirre, poljedeljski minister, Villari pa naučni minister. Državni podtajnik ministrstvu vnanjih zadev je D'Arco, v ministrstvu notranjih stvari pa Lucca.188

184 Crispi, Francesco (4.10.1819-11.8.1901), italijanski državnik; imel pomembno vlogo pri združitvi Italije,

1887-1891 in 1893-1896 ministrski predsednik; zavzemal se je za trozvezo, kot imperialistični politik je doživel popoln polom ob porazu pri Adui. Veliki splošni leksikon v osmih knjigah. (Ljubljana: DZS, 1997). – str. 677. 185

»Zbornica italijanska«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 56. (Ljubljana, 8. marca 1890). – str. 2. 186

»Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 110. (Ljubljana, 14. maja 1890). – str. 3. 187

»Ministrska kriza v Italiji«. Slovenec, letnik XIX, št. 28. (Ljubljana, 5. februarja 1891). – str. 1-2. 188

»Italija«. Slovenec, letnik XIX, št. 33. (Ljubljana, 11. februarja 1891). – str. 2.

28

Rudini je prevzel opravilo predsednika in ministra vnanjih zadev. Minister je poslal italijanskim zastopnikom v inozemstvu okrožnico, v kateri naznanja svoj program. Gojil bo politiko miru in se trudil za obstanek sedanjih razmer. Prizadeval si bo, da utrdi sedanje prijateljske razmere do vseh vnanjih držav.189

Novi ministrski predsednik in obenem minister zunanjih zadev marchese di Rudini Antonio je star 52 let in je napravil hitro in sijajno kariero. Z 27 leti je že bil župan v Palermi, dve leti pozneje je bil imenovan prefektom za Neapelj. V oktobru 1869 je bil član ministrstva Menabrea kot minister notranjih zadev, pa je ministrstvo padlo že meseca decembra, in z njim tudi Rudini. Še pri zadnjih volitvah je podpiral Crispijevo vlado, katerega naslednik je zdaj postal.190

V italijanskem parlamentu se je ministrski predsednik marki Rudini ugodno izrekel za trojno zvezo. On nima namena, da bi oslabil ali celo razrušil to zvezo. Obenem pa naj bi bile razmere med Italijo in Francijo prijateljske.191

Nova italijanska vlada ne misli tako strogo postopati s katoliško cerkvijo, kakor je Crispijeva. Tako je novi naučni minister podelil eksekvaturo 18 škofom, ki so bili imenovani brez dovoljenja italijanske vlade. Da bi se nova vlada popolnoma sporazumela z Vatikanom, seveda ni pričakovati, vendar cerkvi ne bo pri vsaki priliki nasprotovala. 192

V italijanski zbornici prideta te dni na vrsto dve važni predlogi, ki bosta vzbudili živahne debate, namreč predloga o spremembi volilnega reda od leta 1882 in pa afriška kreditna predloga za 4.5 milijona lir, katere so se potrošile za afriške kolonije.193

V zadnji seji je zbornica v Rimu pri glasovanju po imenih z 211 glasovi proti 71 zavrgla predlog, katerega vlada ni sprejela, namreč, da bi se v mestih pridržalo glasovanje po listah. V tajnem glasovanju se je odobril z 182 proti 75 glasom celotni načrt, po katerem se ima odpraviti dosedanji način glasovanja na listah, ali tako imenovani listni skrutinij.194

Minister notranjih zadev v Italiji je izdal okrožnico vsem prefektom v deželi, v kateri jim naroča, naj pazijo na to, da občine in pokrajine ne bodo trosile denarja za nepotrebne stvari, ki se ne strinjajo s finančno neugodnim stanjem. Mnogo občin je potrošilo velike vsote za poslopja, ki so pač lepa in nepotrebna, še manj pa nujna.195

Italijanski ministrski svet pripravlja velike reforme vseh javnih uredb, posebno pa zakon, ki bi uredil vprašanje o bankah. Sklicala se je velika komisija, v katero so največje banke izvolile svoje zastopnike. Pripravlja se tudi zakon o prisilnem zavarovanju proti nezgodam in o ureditvi preskrbljenja za starost. Tudi občinska in provincijalna uprava se bo korenito preuredila.196

189 »Italija«. Slovenec, letnik XIX št. 34. (Ljubljana, 12. februarja 1891). – str. 2.

190 »Novo italijansko ministrstvo«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 35. (Ljubljana, 13. februarja 1891). –

str. 1-2. 191

»V italijanskem parlamentu«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 53. (Ljubljana, 6. marca 1891). – str. 2. 192

»Italija«. Slovenec, letnik XIX, št. 62. (Ljubljana, 17. marca 1891). – str. 3. 193

»Italijanski parlament«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 91. (Ljubljana, 23. aprila 1891). – str. 2. 194

»Volilna reforma v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 95. (Ljubljana, 28. aprila 1891). – str. 3. 195

»Italijanske denarne zahteve«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 166. (Ljubljana, 24. julija 1891). – str. 2. 196

»Iz Italije«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 170. (Ljubljana, 29. julija 1891). – str. 2.

29

Italijanska vlada je spoznala, da se pri vojni ne dan nič prihraniti, in začela je premišljevati na povišanje raznih davkov. Zbornici tega ne bosta veseli, ker sta zlasti od sedanje vlade pričakovali, da bo s prihranitvami naredila red v državnem gospodarstvu.197

Debata o povišanih davkih na žgane pijače in pivo, katere je vlada odredila s kraljevim dekretom in za katere je sedaj zahtevala zborničnega privoljenja, bila zelo burna, najbolj se je upiral Imbriani. Le po težkem boju je vlada dobila potrebno večino za predlagani zakon.198

Nepričakovano je prišlo do ministrske krize. Ministri se niso mogli sporazumeti o nekih finančnih zadevah in Rudini je kralju izročil ostavko. Kralj mu je naročil sestaviti novo ministrstvo. Upa, da se bo kriza lahko poravnala. Večina sedanjih ministrov bo ostala. 199

Povod ministrski krizi je to, da je finančni minister Colombo vsekakor hotel, da se vojni budget zmanjša za precej milijonov. Večina ministrov je temu ugovarjala in predlagala, da se uvede monopol za vžigalne klinčke, obdavčijo plače uradnikov, povišajo nekatere carine. Finančni minister pa o vsem tem ni hotel ničesar slišati, temveč je le hotel, da se varčuje pri vojski.200

Po najnovejšem stanju utegneta iz kabineta izstopiti samo finančni minister Colombo, ki je pravzaprav povzročil vso krizo, in pa vojni minister Pelloux. Jedro krize se suče okoli financ in pa okoli neznosnih bremen, katera nalaga trojna zveza mladi italijanski državi. Finance italijanske so tudi sedanji krizi glavni vzrok. Letos se zopet kaže primanjkljaj v znesku 40 milijonov lir. Finančni minister Colombo hoče, da se predloži parlamentu radikalna sprememba v upravi, naj se izdatno zniža število vseučilišč, najvišjih sodišč, višjih sodišč in prefektur. Enako stanje ima vojni minister Pelloux, kateri zahteva 12 milijonov za nove puške. Italija je članica trojne zveze, torej je prevzela dolžnost, da nosi breme, katero ji ta družba nalaga. Ker je torej zavladalo mnenje in prepričanje med ministri, da bo vendarle treba kaj prihraniti pri vojski, bo bržkone odstopil tudi vojni minister.201

Ministrska kriza se je rešila. Vsi sedanji ministri, razen finančnega, ostanejo. Finančno ministrstvo bo začasno vodil minister državnega zaklada. Primanjkljaj se bo pokril z novimi davki in raznimi prihranki. Odpustilo se bo več uradov in vseučilišč. Poslednje tudi ne bo škodovalo, ker sedemnajst vseučilišč je za Italijo pač malo preveč. Ne le, da je zanje mnogo stroškov, tudi sposobnih profesorjev ni dobiti in ravno v tem oziru so se že večkrat slišale pritožbe.202

Dne 4. tega meseca je stopilo ministrstvo pred narodno zbornico, da poroča o začetku zadnje ministrske krize in njenem koncu. Rudini je rekel, da je kriza nastala zaradi finančnih zakonov in sicer zato, ker je finančni minister zahteval več milijonov za vojaške namene. Pomanjkanje znaša 33 milijonov frankov, katere misli vlada pokriti tako, da

197 »Italija«. Slovenec, letnik XIX, št. 201. (Ljubljana, 4. septembra 1891). – str. 2.

198 »Italijanska zbornica«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 293. (Ljubljana, 23. decembra 1891). – str. 3.

199 »Italija«. Slovenec, letnik XX, št. 86. (Ljubljana, 15. aprila 1892). – str. 3.

200 »Italija«. Slovenec, letnik XX, št. 88. (Ljubljana, 19. aprila 1892). – str. 2.

201 »Ministerska kriza v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 90. (Ljubljana, 21. aprila 1892). – str.1-2.

202 »Italija«. Slovenec, letnik XX, št. 96. (Ljubljana, 28. aprila 1892). – str. 2.

30

prihrani pri upravi 14 milijonov frankov, 11 milijonov pa potem dobi iz raznih novih davkov.203

Zbornica se ni zadovoljila s finančnim programom, katerega je razvila vlada. Večina govornikov v zbornici je izjavila, da od novih davkov ne pričakujejo takega uspeha, kakor se ga nadeja vlada. Tudi pri upravi ne bo možno toliko prihraniti. Sploh pa vlada nima nobenega pravega programa. Pri glasovanju je 185 poslancev glasovalo za vlado, 193 pa proti njej. Ministrstvo je torej moralo odstopiti. Kdo bo prevzel sestavo nove vlade, ni znano.204

Nova vlada je sestavljena. Giolitti205 je prevzel predsedstvo, notranje stvari in začasno tudi državni zaklad; Brin vnanje stvari, Bonacci pravosodje, Ellena finance, Pelloux vojsko; Saint-Bon pomorstvo, Genala javna dela, Lacava poljedelstvo, Martini pouk in Finocchiaro-Aprile pošte in brzojave.206

V soboto je stopilo novo italijansko ministrstvo pred poslansko zbornico, in Giolitti je razvil svoj program. Naznanil je, da bo vlada skušala urediti državne finance, ne da bi naložila novih bremen, in sicer tako, da se bo lotila gospodarskih reform in prištedila pri upravi kar največ mogoče. Stroške za vojsko mislijo znižati na 230, kvečjemu 240 milijonov. Izredni stroški pa se bodo pokrili s tem, da se bodo prodali srebrni denarji iz časa Bourbonov. Alijance imajo miroljuben namen, zato se jih bo vlada zvesto držala.207

Zbornični predsednik Biancheri se je bil odpovedal, a je zopet voljen s 312 od 333 glasov. Spet je prevzel predsedstvo. Vlada zahteva šestmesečni budgetni provizorij. Potem pa bo razpustila zbornico. Opozicija je proti dovolitvi tako dolgega provizorija. Predlagala je, da se dovoli enoletni budgetni provizorij. Proti temu se je izrekel ministrski predsednik. Pri dopolnilni volitvi v budgetni odsek je voljen en opozicionalec, in trije opozicionalci pridejo pa v ožjo volitev. Izid te dopolnilne volitve je vsekakor nezaupnica za vlado.208

V budgetni komisiji je vlado zadel hud udarec. Odklonjena je bila njena zahteva, da se ji dovoli šestmesečni začasni budget; dovoli se ji budget le za en mesec. Poleg tega je komisija vladi dovolila tudi le dvanajstino tajnega zaklada.209

Italijanska zbornica je po tajnem glasovanju dovolila šestmesečni budgetni provizorij z 261 zoper 189 glasov. To glasovanje je presenetilo vsakogar, kajti razprava je bila zelo burna. Za vlado se razen ministrskega predsednika samega ni oglasil skoraj nihče, pač pa so govorili proti njej vsi odločnejši parlamentarci.210

203 »Italijanska zbornica«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 103. (Ljubljana, 6. maja 1892). – str. 2.

204 »Italija«. Slovenec, letnik XX, št. 104. (Ljubljana, 7. maja 1892). – str. 2.

205 Giolitti Giovani (1842-1928), italijanski politik, od 1882 poslanec liberalcev, večkratni ministrski

predsednik (nazadnje 1920/21); privrženec trojne zveze. Sprožil podržavljanje železnice (1905), osvojitev Libije (1911), uvedbo splošne volilne pravice (1913). Ni zavzel jasnega stališča do fašizma; 1921-1923 zaradi taktičnih razlogov sklenil zavezništvo s fašisti; 1928 se je izrekel proti fašistični volilni reformi. Veliki splošni leksikon v osmih knjigah. (Ljubljana: DZS, 1997). – str. 1254. 206

»Italija«. Slovenec, letnik XX, št. 112. (Ljubljana, 17. maja 1892). – str. 3. 207

»Novo italijansko ministerstvo«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 120. (Ljubljana, 27. maja 1892). – str. 2. 208

»Italija«. Slovenec, letnik XX, št. 122. (Ljubljana, 30. maja 1892). – str. 2. 209

»Italija«. Slovenec, letnik XX, št. 128. (Ljubljana, 7. junija 1892). – str. 2. 210

»Prvi uspeh Giollittijev«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 133. (Ljubljana, 13. junij 1892). – str. 2-3.

31

Italijanska vlada je izdala razne naredbe, na podlagi katerih misli, da se bodo pomnožili državni dohodki. Najpomembnejša med temi naredbami je tista, katera določa, da je od dohodkov razpuščenih verskih zadrug oddajati državni blagajni vsako leto 3.5 milijona lir. Listi kar strmijo, da si je vlada upala izdati tako naredbo, ne da bi bil v to privolil parlament. Poslanci so tudi zelo razburjeni, a vendar vlada upa, da v parlamentu ne bo zadela na odpor, ker bo večina sodila stvar kot »fait accompli«.211

Italijanski kralj je pri sprejemu deputacij zbornice in senata naglašal, da so mednarodne razmere mirne, da bodo torej Italijani lahko vso svojo pozornost obračali na domače zadeve, posebno na izboljšanje narodnega gospodarstva, kar je v Italiji gotovo potrebno.212

V petek zvečer je italijanska zbornica odklonila proračun pravosodnega ministrstva. To je v zgodovini italijanskega parlamentarizma prvi primer, da se je kakemu ministru pri specialni debati o proračunu na ta način izrekla nezaupnica. Zaradi te nezaupnice je celotno ministrstvo podalo demisijo.213

Ministrski predsednik Giolitti ostane na svojem mestu, čeprav ne rad in le na izrecno željo kralja Umberta. Pravosodni minister Bonacci odstopi in morda se mu pridruži tudi finančni minister.214

Italijanska ministrska kriza je poravnana. Pravosodni minister Bonacci je odstopil in na njegovo mesto je prišel senator Eula. Senator Galiardo je postal finančni minister. Do sedaj je finančno ministrstvo začasno vodil minister državnega zaklada Grimaldi. Ministrski predsednik je zahteval od zbornice, da dovoli hitro ves budget in jasno izreče, da vladi zaupa.215

Italijanski parlament se ukvarja z zakonom o organizaciji privilegiranih bank. Vlada je predlagala, da se nekatere banke združijo v eno pod imenom »Banca d'Italia«. Poslanci so se sicer potegovali za provincialne banke, zlasti toskanski poslanci za svoji aktivni toskanski banki, a zbornica je sprejela vladni predlog.216

Razprava o bančnem zakonu je postala v zadnji seji jako viharna in osorna. Razpravljalo se je o zamenjavi bankovcev med Banko d'Italia in južnoitalijanskima bankama. Dva kalabrijska poslanca sta se temu nasvetu upirala, češ da bi ta določba mogla uničiti južnoitalijanski banki. Giolitti je zagovarjal svoj predlog in dokazoval, da bi se na ta način pomagalo vsem trem bankam, ampak opozicija se nikakor ni hotela vdati in je svetovala, naj ostane razmerje med posameznimi bankami tako kot je. Giolitti je na to izjavil, da raje odstopi, preden se vda opozicionalnim zahtevam. Ko so se poslanci nekoliko umirili, začelo se je glasovanje in je bil vladni predlog sprejet z veliko večino.217

Kako bogata je Italija na dolgeh, kažejo naslednje številke: koncem finančnega leta 1891/92 je imela Italija dolga 12.838.000.000 lir, dne 30. junija tega leta so znesle letne

211 »Italijanska vlada«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 270. (Ljubljana, 25. novembra 1892). – str. 2.

212 »Kralj italijanski«. Slovenec, letnik XXI, št. 3. (Ljubljana, 4. januarja 1893). – str. 2.

213 »Italijanska kriza«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 116. (Ljubljana, 23. maja 1893). – str. 2.

214 »Italijanska kriza«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 118. (Ljubljana, 25. maja 1893). – str. 2.

215 »Italijanska ministerska kriza«. Slovenec, letnik XXI, št. 120. (Ljubljana, 27. maja 1893). – str. 3.

216 »Italijanska zbornica«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 150. (Ljubljana, 4. junija 1893). – str. 2.

217 »Italijanski parlament«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 153. (Ljubljana, 7. junija 1893). – str. 2.

32

obresti 578 milijonov lir; od 1. julija tega leta se je dolg pomnožil za 73 milijonov lir. Po vsej Italiji primanjkuje drobiža, kar povzroča mnoge sitnosti posebno potnikom na kolodvorih, kjer blagajniki strogo zahtevajo odšteti denar za vozno karto. Največ italijanskega srebrnega denarja je na Francoskem. Vsled prošnje italijanske vlade je francoski zunanji minister Develle obljubil italijanskemu veleposlaniku Ressmannu, da bo opozoril občinstvo, naj državni blagajni plačuje z italijanskim srebrnim denarjem. Ta denar bo francoska vlada poslala v Italijo v zameno za zlato. Dne 15. septembra pridejo v promet papirnate lire.218

Razmere v Italiji so tako kritične, da je velik gospodarski in politični strah skoraj neizogiben. Finance so popolnoma zavožene. V deželi ni več zlata in srebra, celo srebrni drobiž je pošel. Pomanjkanje plačilnih sredstev je tako veliko, da je morala vlada prepovedati izvažanje srebra in je določila, da je s 1. oktobrom potrebno plačati vse carine v zlatu. Deficit za letošnje leto znaša navzlic največji varčnosti 15 milijonov frankov. Država je v največji zadregi, s čim plačevati obresti velikanskih državnih dolgov. Kar poostruje še težavnejši položaj, je to, da pada italijanska renta na vseh večjih borzah, tudi v Berlinu, in vsled tega Italija nima kredita.219

Ker ni drugega načina, da bi se italijanska vlada izkopala iz težavnega finančnega položaja, se je odločila za to, da zbornicama predloži predlogo o vpeljavi novih davkov. Naložiti se hoče progresivni davek na dediščine, premakljivo premoženje in na dohodke, če znašajo čez 6000 lir. Novi davki nižjega prebivalstva ne bodo direktno zadeli, pač pa bodo indirektno neugodno vplivali.220

Že večkrat je »Slovenec« poročal o slabih financah Italije. Poskušali so svojo srečo že mnogi finančni ministri. Ker so davki že neznosni, ne drzne si nihče svetovati novih davkov. Dohodninskega davka mora vsakdo, katerega letni dohodek znaša 500 lir, plačati 13.2 odstotka; hišnega davka 40 odstotkov, zemljiškega 40-56 odstotkov; še večji pa so občinski davki; v nekaterih mestih se plačuje od vola 80 lir, od teleta 20 lir; davek od vina znaša tretjino vrednosti, kis je tako kakor vino; od petroleja se plačuje 70 odstotkov, od špirita 2 liri na liter. Dalje se mora davek plačevati od moke, kruha, riža, perutnine, jajc, lesa, soli, celo od stavbnega gradiva.221

Ministrski predsednik Giolitti je na baketu v Droneru razvil finančno-politični program, katerega je njegov prednik, marki Rudini, v posebnem pismu zavrgel.222

Italijansko ministrstvo je zaukazalo, da je potrebno vse uvožene carine plačevati v zlatu, kar pa glede na sklenjene pogodbe ni upravičeno, zakaj pogodbe izrecno velevajo, da je carine plačevati z lirami. Dokler ni ažija na zlato, je to brez pomena, ali v Italiji znaša ažijo že na 15 odstotkov in zato so z italijanske vlade ukazom, da je carine plačevati v zlatu, kršene pogodbe. Italiji prinesejo carine 230 milijonov lir in če jih bo plačevati v zlatu, bo imela Italija na leto 36 milijonov lir.223

218 »Iz Rima«. Slovenec, letnik XXI, št. 206. (Ljubljana, 9. septembra 1893). – str. 4.

219 »Kriza v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXVI, št.218. (Ljubljana, 23.septembra 1893). – str. 2.

220 »Novi davki v Italiji«. Slovenec, letnik XXI, št. 220. (Ljubljana, 26. septembra 1893). – str. 2.

221 »Iz Rima«. Slovenec, letnik XXI, št. 245. (Ljubljana, 25. oktobra 1893). – str. 2.

222 »Kriza v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 251. (Ljubljana, 2. novembra 1893). – str. 3.

223 »Italija – kršiteljica pogodb«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 265. (Ljubljana, 18. novembra 1893). –

str. 3.

33

Kralj Umberto je sprejel demisijo Giolittijevega ministrstva in naročil dosedanjemu predsedniku poslanske zbornice Zanardelliju, naj sestavi nov kabinet. Zanardelli, kateremu je podpora Giolittijevih prijateljev zagotovljena, se je posvetoval z raznimi parlamentarnimi veljaki in namerava sestaviti koalicijsko ministrstvo, katero bi podprla zmerna levica, izločeni pa bi bili konservativci, Crispijeva frakcija in republikanski ter socialistični radikalci. Za inozemstvo je zlasti važno vedeti, na kako stališče se postavi Zanardellijevo ministrstvo glede vnanje politike in glede italijanske vojske. Zanardelli je brezpogojen privrženec trozveze in bo najbrž dosedanjega ministra vnanjih del, Brina, pridržal v kabinetu, da nadaljuje vnanjo politiko v smislu, v katerem se je vodila doslej.224

Zanardelli je prevzel nalogo, sestaviti novo ministrstvo. Splošno se priznava, da bo Zanardellijev kabinet nova izdaja starega Giolittijevega ministrstva, in da je zadnji poskus, ostati pri starem režimu.225

Trideseterica poslancev, pripadajočih skrajni levici, med njimi Cavalotti, Colajani in Imbriani, so izdali oklic na narod, v katerem obsojajo delovanje Giolittijevega kabineta in potem pravijo z ozirom na snovanje novega ministrstva, da se bo skrajna levica upirala vsakemu davku in vsakemu povišanju davkov, pač pa zahtevala, naj se takoj začne davčna reforma, s katero bi se nekaterim slojem olajšalo davčno breme. Nadalje zahtevajo skrajni levičarji, naj se napravi ravnovesje v gospodarstvu s tem, da se zmanjša stalna vojska in znižajo kraljevi dohodki. Končno zahtevajo, da naj bo vnanja politika v soglasju z narodovim mišljenjem, kar bi bilo državi tudi materialno v korist, notranja politika pa pravična in trezna.226

Zanardelliju se še vedno ni posrečilo sestaviti novo ministrstvo. Išče še finančnega ministra, ker je Guicciardini odklonil.227

Kralj je zahteval, naj Zanardelli sestavi pozitiven finančni program in imenuje kandidata, ki bi imel sposobnost ta program izvršiti. Zanardeli ni mogel ustreči ne eni ne drugi od teh zahtev. Trkal je sicer tu in tam, a nihče izmed sposobnejših politikov ni hotel prevzeti finančnega portfelja in tako je moral odložiti prevzeto misijo. Kralj se sedaj posvetuje z drugimi možmi, a med vsemi, katere je bil doslej k sebi poklical, obujata zlasti dva občo pozornost, namreč predsednik senata Domeniko Farini ter Francesco Crispi.228

Ni več dvoma, da je kralj naročil Crispiju, naj sestavi novo ministrstvo. Crispi se je dela energično lotil in že se slišijo imena tistih mož, ki so pripravljeni vstopiti v njegov kabinet. Največje težave ima Crispi z ministrom vnanjih del.229

Kakor zatrjuje »Agenzia Stefani«, se je Crispiju posrečilo sestaviti novo ministrstvo. Novi kabinet je takole sestavljen: Cripi predsedstvo in notranja dela, Albert baron Blanc vnanja

224 »Italijanska ministerska kriza«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 275. (Ljubljana, 30. novembra 1893). –

str.2. 225

»Novo italijansko ministerstvo«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 277. (Ljubljana, 2. decembra 1893). – str.3. 226

»Italijanska kriza«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 279. (Ljubljana, 5. decembra 1893). – str. 2. 227

»Italijanska ministerska kriza«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 281. (Ljubljana, 7. decembra 1893). – str. 3. 228

»Italijanska ministerska kriza«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 282. (Ljubljana, 9. decembra 1893). – str. 2. 229

»Italijanska ministerska kriza«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 284. (Ljubljana, 12. decembra 1893). – str. 2.

34

dela, Calenda pravosodje, Sonino finance, Saracco javna dela, Mocenni vojska, Morin mornarica, Bacceli nauk, Boselli poljedelstvo, Ferraris pošte in brzojave.230

Minuli teden je stopil Crispi s svojimi ministrskimi pomagači pred italijanski parlament in presenetil narodove zastopnike s finančnim ekspozejem, ki s suhimi številkami pripoveduje, da stoji Italija pred strahovitim bankrotom. 177 milijonov deficita – 100 milijonov novih davkov – kršenje mednarodne pogodbe – s temi besedami je finančni minister Sonnino označil gospodarski položaj Italije. Finančni minister je priznal, da so državni stroški velikanski, največ se potroši za vojsko, dohodki so vedno manjši; samo lani so davki za 7.5 milijona, carine pa za 12 milijonov manjše kot je bilo izračunano. Za leto 1894 – 1895 je izračunan primanjkljaj 177 milijonov lir, ki pa se bo od leta do leta zvišal za daljnih 12 milijonov. Državni dolg je v letih 1889 do 1893 zrasel za 1056 milijonov, dolg na obrestih pa za 48 milijonov, dočim znašajo dolgovi provinc in občin 1200 milijonov. Minister je povedal, da predlaga vlada zvišanje vseh neposrednih davkov, izvzemši stanarino, za 16.5%, davka državnih uradnikov od 6% na 14%, zvišanje davka od dediščin in cene soli ter uvedbo 1.5% znašajoče dohodarine od dohodkov čez 1500 lir na leto. Vsa ta grozna nova bremena pa bi po vladnih računih nanesla na leto samo 51 milijonov, torej niti tretjino za pokritje primanjkljaja potrebne vsote. Zato predlaga vlada zvišanje carin na žito od 5 na 7 frankov za cent, razna konvertovanja in zvišanje davka na rente od 13.2 % na 20 %. Dobrega vtisa ta vladni program ni naredil in najtreznejši člani italijanskega parlamenta so se začudeno vpraševali, če sta Crispi in Sonnino izgubila glavo, da zahtevata 100 milijonov novih davkov, katerih prebivalstvo absolutno ne more plačevati.231

Poslanec Colojanni pravi v svojem listu »Messagero«: »Vzroki, da dosedanji poskusi, zmanjšati stroške za vojsko, niso imeli uspeha, ne tiče v trojni zvezi; vzrok je to, da je kralj nemškemu cesarju obljubil, da se vojska ne zmanjša. Iz tega je razvidno, zakaj je hotel kralj odložiti krono, ko je Zanardelli zahteval, da se vojska zmanjša; tudi Rudini ni prišel na krmilo samo zato, ker je zahteval tako zmanjšanje.«232

Nasprotje med finančnim odsekom in ministrom Sonninom je postalo tako veliko, da je minister v zadnji seji ministrskega sveta ponudil svojo demisijo. Odsek je zavrgel ministrov predlog, naj se poviša rentni davek, ter nasvetoval, naj se pri upravi in pri vojski prihrani 50 milijonov, dočim je minister proračunal, da se bo pri upravi prihranilo le 15 milijonov lir.233

Italijanska vlada je dosegla v parlamentu pomemben uspeh. Pri razpravi o proračunu za mornarico je opozicija zahtevala, naj se stroški zanjo zmanjšajo. Crispi je to terjatev pobijal, češ, da bi mornarica propadla, če bi se stroški zanjo zmanjšali, in da bi se na ta način v slučaju vojne zagotovil poraz. Zbornica je vse opozicijske zahteve odklonila in odobrila proračun z veliko večino.234

Včeraj se je poslanska zbornica italijanska bavila s Crispijevim predlogom: naj se voli komisija 18 članov, ki ima do 30. tega meseca poročati, kako je upravo reorganizirati, da

230 »Novo italijansko ministerstvo«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 288. (Ljubljana, 16. decembra 1893). –

str. 3. 231

»Pred bankrotom«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 49. (Ljubljana, 1. marca 1894). – str. 1. 232

»Italijanske homatije«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 54. (Ljubljana, 7. marca 1894). – str. 2. 233

»Italijanske finance«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 66. (Ljubljana, 22. marca 1894). – str. 2. 234

»Crispi - zmagovalec«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 92. (Ljubljana, 23. aprila 1894). – str. 3.

35

bi se pri njej kaj prihranilo, in naj se dotlej odloži razprava o vladnih finančnih predlogah. Po dolgi debati je zbornica sprejela Crispijev predlog z 225 proti 214 glasom.235

Crispi je s Sonninom dne 22. februarja predložil parlamentu vladni načrt, kako sanirati italijanske finance. Razen povečanja državnih bremen je Crispi zahteval še nekaj drugega. Svetoval je, naj se reorganizira vsa javna uprava tako, da bi se pri upravi kar največ mogoče prihranilo. Ker pa je vedel, da bi mu poslanci korenite reforme le ovirali, ker bi vsaka frakcija zastopala lokalne interese, je zahteval, naj se mu do konca leta da pooblastilo, da sme vlada v tem oziru storiti kar hoče. Proti tem Crispijevim nameram začela je poslanska zbornica takoj odločen boj. Finančna komisija je o predlogih sestavila neugodno poročilo in pri razpravah so se jim posamezni govorniki s tako odločnostjo zoperstavljali, da se je Crispi naposled preveril, da s sedanjim parlamentom nikdar ne doseže svojega cilja. Podal je ostavko. Parlament je pokazal, da je njega nasprotovanje v prvi vrsto obrnjeno zoper Sonnina in da bi se s Crispijem rad sporazumel glede uredbe državnih financ. Crispi bo torej brez dvoma sestavil novo ministrstvo.236

»Agenzia Stefani« javlja, da je kralj sprejel samo demisijo finančnega ministra Sonnina in poljedelskega ministra Bosellija ter, potrdivši vse stare ministre, imenoval Sonnina ministrom državnega zaklada, Bosellija finančnim ministrom in poslanca Barazuolija poljedelskim ministrom. Novo ministrstvo je včeraj priseglo. To je zadnji Crispijev poskus, pridobiti za svoje finančne predloge večino v parlamentu.237

V petek je italijanska poslanska zbornica sprejela Crispijevo drugo finančno predlogo glede povišanja cene soli. Pri glasovanju so se primerili burni prizori. Radikalni poslanci so ineterpelirali pravosodnega ministra, zakaj še ni začel kazensko postopati zoper nekatere višje dostojanstvenike in policijske uradnike.238

Italijanski senat je po več dni trajajoči ostri debati, sprejel vse finančne predloge, kot jih je odobrila poslanska zbornica s 146 proti 51 glasom.239

Finančni minister italijanski je te dni predložil Crispiju poročilo o stanju državnega gospodarstva. Po vseh velikanskih žrtvah, po silnih davkih, katere je dovolil parlament, primanjkuje še vedno 55 milijonov. Finančni minister namerava ta letni primanjkljaj pokriti z novimi uredbami in z uvedbo državnega monopola na nekatere predmete, to se pravi, s podražitvijo teh za življenje neobhodnih predmetov. Novi davki so izključeni.240

Italijanska vlada je sklenila reorganizirati sedanja sodišča. Pri mnogih sodiščih, ki nimajo dosti dela, se bo število uradnikov zmanjšalo, pri drugih pomnožilo. Nekatera sodišča se bodo odpravila. Predvsem se bo gledalo, da se pri teh reformah kaj prihrani.241

235 »Crispijeva zmaga«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 126. (Ljubljana, 5. junija 1894). – str. 2.

236 »Crispi«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 128. (Ljubljana, 7. junija 1894). – str. 1.

237 »Konec italijanske ministerske krize«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 135. (Ljubljana, 15. junija

1894). – str. 2. 238

»Burni prizori v italijanski zbornici«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 143. (Ljubljana, 25. junija 1894). – str. 2. 239

»Italijanski senat«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 166. (Ljubljana, 23. julija 1894). – str. 2. 240

»Še 55 milijonov potrebujejo«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 187. (Ljubljana, 17. avgusta 1894). – str. 2. 241

»Sodnijske reforme v Italiji«. Slovenec, letnik XXII, št. 229. (Ljubljana, 6. oktobra 1894). – str. 3.

36

V Italiji se bo po novi reformi pri vojni prihranilo nekaj nad 7 milijonov lir. S tem se italijanske finance ne bodo dosti izboljšale. Z novimi reformami se zmanjša število častnikov za 900 in število drugih vojnih uradnikov za 400.242

Italijanski finančni minister je naznanil, da se bo v pokritje primanjkljaja privarčevalo 53 milijonov, in sicer 10 milijonov pri vojaštvu in 43 milijonov pri raznih uradih. Nad 10 milijonov se pri vojaščini ne more prihraniti, če se noče, da bi trpela moč države. Za 27 milijonov pa se povišajo razni davki.243

Crispi se je odločil za razpust parlamenta, nadeja se, da dobi v novi zbornici večino, katera ne bo gledala na to, da prvi minister nima čistih rok. Volitve se bodo vršile konec meseca aprila.244

Govori se, da se hoče italijanska vlada lotiti velike agrarne reforme. Od zasebnikov bo nakupila zemlje in jo prodajala kmetom, kateri jo plačajo v 25 letih. Na ta način bi se v Italiji osnoval srednji kmetski stan, katerega sedaj nimajo. Sedanji italijanski kmetje so samo zakupniki.245

Italijanska zbornica se je komaj sešla v prvo sejo in že vlada razpor med večino. Glavni vzrok te krize je novo izvoljeni zbornični predsednik Villa, ki kaže v svojem delovanju malo več objektivnosti, kakor njegov prednik Biancheri. Crispijevi pristaši se pritožujejo zaradi njegove slabosti, ker je izročil opozicijonalcem osem sedežev v odseku za volilno komisijo.246

V italijanski zbornici je vlada predložila proračun za leto 1895/96, ki kaže 59 milijonov primanjkljaja. Minister državnega zaklada je naglašal, da bo poravnal ta primanjkljaj z novimi dohodki, to je z višjimi davki.247

Sramotni poraz italijanske armade v Afriki je, kakor je bilo pričakovati, spodmaknil ministrski prestol staremu lisjaku Crispiju. Da bi se izognil neizogibni burni debati, je naznanil Crispi v zbornici, da je ministrstvo odstopilo in se torej oprostilo vse nadaljnje odgovornosti ter da je kralj sprejel ostavko. Vendar pa ostane Crispijev kabinet še tako dolgo na krmilu, dokler ne imenuje kralj novih naslednikov.248

Novo italijansko ministrstvo se v ponedeljek predstavi zbornici. Načelnik novemu ministrstvu je marki Rudini, eden največjih Crispijevih nasprotnikov. Minister notranjih stvari je Rudini, vnanjih stvari Sermoneta, vojni general Riccotti, finančni minister Branca, minister pravosodja Costa, naučni minister Gianturco, javnih del Perrazzi, poljedelstva Giucciardini, pošt in brzojava Carmine, pomorstva admiral Brin in zaklada Colombo.249

242 »Vojna reforma v Italiji«. Slovenec, letnik XXII, št. 278. (Ljubljana, 4. decembra 1894). – str. 2.

243 »Finančni položaj Italije«. Slovenec, letnik XXII, št. 285. (Ljubljana, 13. decembra 1894). – str. 2.

244 »Volite v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 19. (Ljubljana, 23. januarja 1895). – str. 2.

245 »Italija«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 48. (Ljubljana, 27. februarja 1895). – str. 2.

246 »Italijanska zbornica«. Slovenec, letnik XXIII, št. 135. (Ljubljana, 15. junija 1895). – str. 3.

247 »V italijanski zbornici«. Slovenec, letnik XXIII, št. 137. (Ljubljana, 18. junija 1895). – str. 2.

248 »Kriza v Italiji«. Slovenec, letnik XXIV, št. 55. (Ljubljana, 6. marca 1896). – str. 2.

249 »Novo italijansko ministerstvo«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 60. (Ljubljana, 12. marca 1896). –

str. 2.

37

Novo italijansko ministrstvo se je dne 17. tega meseca predstavilo italijanskima zbornicama. Rudini je razvijal vladni program. Omenil je poraza v Afriki, zatrjujoč, da bi tudi vsaka druga država bila poražena, ko bi tako nepripravljena šla na tako bojišče. Vojna se bo nadaljevala, dokler se ne posreči skleniti za Italijo časten mir. Vlada zahteva 140 milijonov lir kredita za vojno do konca leta. Svoje kolonije v Afriki pa Italija ne misli razširjati, kajti ne bi bilo v njenem interesu. Če pa bi jim abesinski kralj ponujal še kako pokrajino, bi je ne hoteli. Tudi v mirovne pogoje Italija več ne sprejme pokroviteljstva nad Abesinijo.250

Laški ministrski predsednik Rudini je dal preiskovati račune prejšnjega ministrstva in tu se je jasno pokazalo, da je Crispi s svojimi goljufijami ogoljufal državno blagajno, kolikor je le mogel.251

Popolno nenadno je prišlo minulo soboto poročilo, da so vložili ostavko vsi člani nekaj mesecev starega Rudinijevega kabineta. Povod tej krizi je dala predloga glede vojaških preosnov. Vojni minister Ricotti je na vsak način zahteval, da se poslanska zbornica posvetuje o njegovi predlogi še v tem zasedanju ter da je vsak načelno ne zavrže. Toda večina tovarišev mu je nasprotovala, zaradi česar se je odpovedal ministrski časti. Zaradi tega so vložili ostavko tudi ostali ministri, katero je kralj tudi sprejel in obenem naročil Rudiniju, naj sestavi novo ministrstvo. Kakor znano, je senat sprejel imenovano predlogo s 70 proti 36 glasovom ter jo potem izročil poslanski zbornici. Ricotti je nameraval znižati število vojakov v italijanski armadi za 70.000 mož, torej 336 stotnij, ter zmanjšati konjeništvo za 36 oddelkov in topništvo za osem baterij s štirimi topovi.252

Italija je dobila z včerajšnjim dnem zopet nekaj novih ministrov. Izmed 10. marca tega leta imenovanih ministrov jih je pet ostalo v prenovljenem kabinetu, medtem ko je ostalih pet namestil Rudini z novimi močmi. Umakniti so se morali zunanji minister vojvoda Caetani di Sermoneta, zakladni minister Colombo, vojni minister Ricotti, minister za javna dela Perazzi in Carmine, minister za poštne in telegrafske zadeve. Na njihovo mesto pa pridejo nastopni možje: Visconti Venosta, katerega začasno nadomešča ministrski predsednik Rudini, Luzzatti, general Pelloux, Prinetti in Sinco. Na prejšnjem mestu so ostali pomorski minister Brin, pravosodni minister Costa, minister za finance Branca, za nauk Gianturco in poljedeljski minister Guiccardini. Codronchi ostane minister brez portfelja kot komisar za Sicilijo.253

Izpopolnjeno italijansko ministrstvo se je predstavilo včeraj obema zbornicama. V senatu in poslanski zbornici je govoril namesto novih ministrov ministrski predsednik Rudini ter izjavil, da se je spremenil vladni načrt samo v eni točki. Spremeniti je bilo treba le točko o vojni organizaciji, ker je vlada uvidela, da ni izpeljiv njen prvotni načrt. Vsled tega je bilo nujno potrebno, da se je zvišal vojni proračun na 240 milijonov.254

V Italiji se razni krogi pečajo z razpustom parlamenta. Najodločneje zastopa to idejo članek nedeljske »Italie«. V tem listu se naravnost izjavlja, da vladi ni mogoče nadaljnjo

250 »Novo italijansko ministerstvo«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 66. (Ljubljana, 20. marca 1896). –

str. 2. 251

»Goljuf Crispi«. Slovenec, letnik XXIV, št. 126. (Ljubljana, 3. junija 1896). – str. 2. 252

»Ministerska kriza v Italiji«. Slovenec, letnik XXIV, št. 158. (Ljubljana, 13. junija 1896). – str. 2. 253

»Novo italijansko ministerstvo«. Slovenec, letnik XXIV, št. 161. (Ljubljana, 16. julija 1896). – str. 2. 254

»Spopolnjeno italijansko ministerstvo«. Slovenec, letnik XXIV, št. 166. (Ljubljana, 22. julija 1896). – str. 2.

38

vladanje s to zbornico. Vlada nima v sedanjem parlamentu prave večine, poleg tega pa tudi ni enotne opozicije. Iz raznih večjih ali manjših frakcij obstoječa opozicija nima niti enega voditelja, ki bi mogel stopiti v ministrstvo. Sedanja zbornica se je preživela, čas je, da se umakne s prizorišča.255

Italijanska poslanska zbornica se v najkrajšem času razpusti. Razpust je torej gotova stvar in nove volitve se vršijo najbrž koncem marca ali začetkom aprila. Čeprav je imela Rudinijeva vlada na svoji strani še precejšno večino, se je v ministrstvu storil ta sklep. Vladi je le predobro znano, da še ni rešeno afriško vprašanje in da se kaj lahko znova vname huda vojska, ki bo gotovo Italiji prinesla najmanj dobička. Potreba je temeljito preosnovati vojaštvo na domači zemlji in drugod in v to svrho šteti zopet ogromnih vsot, katerih pa v izmozgani Italiji ni lahko dobiti. Vlada se torej nadeja, da se po novih volitvah obrne na bolje.256

Italijanski zbornici sta se odprli s prestolnim govorom, v katerem se naglaša, da je minulo pol stoletja, kar je kralj Karol Albert deželi zagotovil svobodne institucije. Kralj se zahvaljuje narodu za slovesne izraze veselja in vdanosti povodom kraljevičeve poroke. Razmere v Eritreji so zopet normalne. Obetajo se razne reforme v pravosodju, upravi in šolstvu in varčno gospodarstvo. Koncem se pa napoveduje, da bo treba pomnožiti mornarico z ozirom na dogodke ob Sredozemskem morju.257

Italijanska vlada je parlamentu predložila tri zakonske načrte v izboljšanje delavskega stanja. Prvi se tiče zavarovanja proti nesrečam. Odškodnina za delavčevo smrt ali za trajno nezmožnost za delo določena je na 3000 lir. Drugi načrt se tiče nezgodne blagajne v zavarovanje starosti in invaliditete. Blagajna naj dobi od države 10 milijonov lir za fond in vsakoletni prispevek 800.000 lir. Tretji načrt se tiče delavske varnosti v rudnikih in kamnolomih. Delavci, ki delajo pod zemljo, morajo biti stari vsaj 14 let, oni nad zemljo pa vsaj 12 let. Delavke v rudnikih sploh ne smejo delati. Plačilo mora biti vedno le v denarjih. Samo petina zaslužka se sme sekvestrirati ali cedirati. Podjetniki in njihovi sorodniki ne smejo imeti nobenih gostiln v bližini rudnikov.258

V italijanski zbornici je razvijal zakladni minister svoj ekspoze. Govoril je o samih prebitkih za to in bodoče leto. Minister je dejal, da znaša prebitek leta 1896/97 okroglih 34 milijonov, za bodoče leto se pa računa na 40 in pol milijona.259

Brzojav je sporočil, da je italijanski vojni minister Pelloux podal svojo ostavko zaradi neke nezaupnice, ki jo je skupil v petkovi seji poslanske zbornice, ko je bil vkljub njegovemu ugovarjanju sprejet predlog glede avancementa v armadi. Zahteval je najbrž večjih kreditov za izboljšanje položaja častnikov in vojaških uradnikov. Ministrski predsednik Rudini pa v tem slučaju ni dovolil, da bi iz te nezaupnice čutil posledice samo vojni minister, marveč je včeraj zjutraj podal kralju ostavko celotnega kabineta. To vest je Rudini naznanil tudi poslanski zbornici, katera je potem na njegovo zahtevo prekinila svoje zborovanje. Kralj še ni sprejel ostavke.260

255 »V Italiji«. Slovenec, letnik XXV, št. 14. (Ljubljana, 19. januarja 1897). – str. 3.

256 »Italijanska poslanska zbornica«. Slovenec, letnik XXV, št. 28. (Ljubljana, 5. februarja 1897). – str. 2.

257 »Italijanski zbrornici«. Slovenski narod, letnik XXX, št. 78. (Ljubljana, 7. aprila 1897). – str. 2.

258 »Italijanska vlada«. Slovenski narod, letnik XXX, št. 137. (Ljubljana, 19. junija 1897). – str. 2.

259 »V italijanski poslanski zbornici«. Slovenec, letnik XXV, št. 278. (Ljubljana, 4. decembra 1897). – str. 3.

260 »Ministerska kriza v Italiji«. Slovenec, letnik XXV, št. 280. (Ljubljana, 7. decembra 1897). – str. 2.

39

Ministrska kriza v Italiji še ni rešena. Kralj je sprejel demisijo celega kabineta in bržkone bo zopet Rudini tisti mož, kateremu bo naročena sestava novega kabineta. Od Rudinija se loči le nekaj dosedanjih tovarišev, medtem ko jih večina še ostane v novem kabinetu. Rudini se sedaj trudi, dobiti na svojo stran nekaj sposobnih in njemu simpatičnih mož.261

Novo italijansko ministrstvo je sestavljeno in potrjeno ter se prihodnji ponedeljek predstavi poslanski zbornici. Izmed petih novih mož je bil 72-letni pravosodni minister že poprej štirikrat na ministrskem sedežu, ostali so pa povsem novinci. San Marzano je dosluženi general, Pavoncelli bogat bankir in dolgoletni član parlamenta, Benjamin v sedanjem kabinetu, Nicolo Gallo, on šteje šele 48 let, je bil profesor estetike na rimskem vseučilišču, Coccu-Ortu pa je bil svojedobno odvetnik, dokler ga Cairoli ni pozval v poljedelsko ministrstvo, čigar vodstvo je sedaj prevzel.262

Ministrski predsednik je naznanil zbornici sestavo novega kabineta in predstavil posamezne ministre. Poslanci Colombo, Sonnino in Guillotti so pobijali finančno in afriško politiko novega kabineta ter predlagali, naj se mu izrazi nezaupanje.263

Ne le da italijanski delavci doma ne dobijo dela ter da morajo v celih trumah iskati izven domovine z najskromnejšimi ponudbami zaslužka, tudi kmetski stan tiči do vratu v bedi. Davki so toliki, da vlada po kmetih najstrašnejše beraštvo, katero povzroča razne nemire in vstaje. Zaradi draginje kruha so se pripetili na raznih krajih Italije nevarni izgredi katere je moralo dušiti vojaštvo. Narod je napadal in ropal skladišča, da si je utešil lakoto. Kralj Humbert je zato izdal dekret, s katerim se italijanska žitna carina od 7.5 lir zniža na 5 lir. S tem bo cena kruha vsaj nekaj manjša, in če se sprejme še Luzzatijev predlog, da se za nižje sloje zemljiški davek povsem odpravi, bo delavcem in kmetom sedanje obupno stanje že izdatno olajšano.264

»Agenzia Stefani« je objavila v soboto nastopno vest: »Vsled nesporazuma, ki se je pokazal v današnjem ministrskem svetu glede parlamentarnega poslovnega programa, je vložil zunanji minister Visconti Venosta svojo ostavko. To pa je napotilo ministrskega predsednika Rudinija, da je zvečer ob pol 18. uri podal kralju ostavko celega kabineta. Kralj je demisijo sprejel in naročil Rudiniju, naj sestavi nov kabinet. Spor se je začel med ministroma Zanardelli in Visconti Venosta zaradi cerkveno-političnih zakonov. Zanardelli bi rad na mah udušil »klerikalce«, ki so po njegovem mnenju povzročili sedanje žalostne razmere v Italiji, in izdal proti njim izjemne zakone, Visconti Venosta pa se je upiral takim naredbam ter izražal mnenje, da tudi napram »klerikalcem« zadostuje sedanje pravo.«265

Ministrska kriza v Italiji je po poročilih italijanskih listov Opinione in Italia že rešena. Preosnovani Rudinijev kabinet je sestavljen tako: marki Rudini predsedstvo in notranje zadeve, Capelli kot naslednik ministra Visconti-Venosta zunanje zadeve, general San Marzano vojno, Bonacci pravosodje, general Afan de Rivera javna dela, Luzzati drž. zaklad, Canavaro mornarico in senator Comora naučno ministrstvo. Zastopanih je v novem kabinetu 5 poslancev in 3 senatorji.266

261 »Ministerska kriza v Italiji«. Slovenec, letnik XXV, št. 281. (Ljubljana, 9. decembra 1897). – str. 3.

262 »Novo italijansko ministerstvo«. Slovenec, letnik XXV, št. 228. (Ljubljana, 17. decembra 1897). – str. 3.

263 »Rim «. Slovenec, letnik XXV, št. 291. (Ljubljana, 21. decembra 1897). – str. 4.

264 »Uboštvo Italije«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 19. (Ljubljana, 25. januarja 1898). – str. 1.

265 »Ministerska kriza v Italiji«. Slovenec, letnik XXVI, št. 121. (Ljubljana, 31. maja 1898). – str. 2.

266 »Ministerska kriza v Italiji«. Slovenec, letnik XXVI, št. 122. (Ljubljana, 1. junija 1898). – str. 3.

40

V prvi seji italijanske poslanske zbornice minuli četrtek je predložil marki Rudini celo vrsto predlog, ki merijo na socialno in gospodarsko polje. Vse te predloge, katerih je 11 in izmed katerih so najpomembnejše one glede časništva in društvenega življenja, je predložila vlada zato, da si pridobi popolno prosto roko v vseh takih zadevah, ki njej ne ugajajo. Vlada med drugim zahteva, da se ji da polno moč glede časništva, naj sklene prepovedati novo snovanje razpuščenih društev, spremeni tiskovni in društveni zakon ter zakon glede javnih organov. Dalje je Rudini predložil več finančno-gospodarskih predlog in šestmesečni budgetni provizorij.267

Ena dva tedna je bil na krmilu novi Rudinijev kabinet, ko je moral pasti. Skrajno revolucionarni predlogi, s katerimi si je hotela pomagati vlada v sedanjem težkem položaju, s katerimi pa bi se omejila osebna svoboda, kjer bi se zljubilo vladi, ter bi se zatirali vsi listi, ki bi ne bili prijazni vladi, taki predlogi so pokopali Rudinijevo vlado, kateri je izrekla zbornica svojo nezaupnico.268

Italijanska ministrska kriza se je po preteku desetih dni izvršila s tem, da je sestavil general Pelloux novo ministrstvo. Večina ministrov je vzeta iz levičarjev, med temi voditelja levice Bacceli in Fortis, ki sta največ pripomogla k padcu Rudinija. Bodoči zunanji minister postane admiral Canevaro.269

Pellouxovo ministrstvo se je predstavilo italijanski zbornici s programom, ki vzbuja najlepše nade. Pelloux je izjavil, da bo glava skrb ministrstva, kako naj se polagoma finančni in ekonomski položaj kraljestva izboljša in kako naj se odpravijo vzroki zadnjih nemirov. Politični program vlade se glasi: »Delo, mir in pravičnost.«. Obsedno stanje v nemirnih krajih bo skušala vlada čim prej odpraviti.270

Razmerje med italijansko vlado in parlamentom je nenavadno. Večina poslancev je s politiko kabineta Pellouxovega nezadovoljna, vendar ga noče vreči. Zategadelj se zavlačujejo važnejša posvetovanja, ker bi morala prinesti odločitev. Vladni zakonski načrt o volilni reformi je bil zavržen že v odsekih in Pelloux je to molče prenesel. Proračunski odsek je vladni finančni program docela spremenil. Vlada in parlament sta si glede proračuna največja nasprotnika. Vendar pa se je odločitev preložila.271

General Pelloux je podal demisijo vsega ministrstva, toda kralj mu baje znova poveri nalogo, da sestavi nov kabinet. Izmed dosedanjih členov ministrstva ne ostanejo: Canevaro zunanji minister, Nasi za pošto in brzojav, Barcelli za uk in admiral Pallimbo. Novo ministrstvo bo moralo opustiti namen, polastiti se koščka Kitajske. Temu se namreč upira vsa Italija, ker bi to siromašno deželo le mnogo veljalo, a ne prinaša skoraj nobenih koristi. Žalostne izkušnje, katere ima Italija z Eritrejo, jo morajo spametovati. Kolonija v Afriki jo je stala ogromnih vsot, končno pa ji je nakopala še dolgo vojno, ki se je po zaslugi Baratierija končala z izgubo velike vojske in večjega dela afriške kolonije.272

267 »Preosnovani načrti ministerskega predsednika Rudinija«. Slovenec, letnik XXVI, št. 122. (Ljubljana, 18.

junija 1898). – str. 6. 268

»Rudini demisijoniral«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 137. (Ljubljana, 20. junija 1898). – str. 2. 269

»Italijanska ministerska kriza«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 145. (Ljubljana, 30. junija 1898). – str. 2. 270

»Pellouxovo ministerstvo«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 150. (Ljubljana, 6. julija 1898). – str. 2. 271

»Kriza v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 76. (Ljubljana, 4. aprila 1899). – str. 2. 272

»Italijanska kabinetna kriza«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 103. (Ljubljana, 5. maja 1899). – str. 2.

41

General Pelloux, ki je res dobil nalogo, naj svoj kabinet rekonstruira, ima težave, ker ne ve, komu bi poveril mandat odstopivšega zunanjega ministra Canevara. Listi poročajo, da kljub splošnemu javnemu mnenju vlada noče zapustiti dosedanjega pota v kitajski politiki, nego hoče vztrajati. Kitajska se baje zaradi posredovanja Anglije in Nemčije več ne ustavlja aspiracijam Italije, tako da se ta morda že v bližnjih dneh polasti luke Sanmunbai.273

2.5.2 VOLITVE

2.5.2.1 November 1890

Volilno gibanje v Italiji je že zelo živahno. Radikalci hočejo letos svojo srečo poskusiti skoraj v vseh okrajih. Posebno agitujejo med vinogradniki in jim pripovedujejo, da je sedanja vlada kriva, da se je italijanskemu vinu z visoko carino zaprla pot v Francijo.274

Izid vseh italijanskih volitev še ni znan, toda toliko se že sedaj vidi, da je vladna stranka nekaj pridobila, radikalci in stranka bivšega ministra Nicoterre so pa precej zgubili. V Milanu, ki je do sedaj volil radikalce, sta izvoljena le dva radikalca, potem pa dva vladna pristaša. Eden izmed radikalnih kandidatov je izvoljen le zaradi tega, ker je v Italiji v velikih volilnih okrajih uvedeno nekako zastopstvo manjšine. Radikalni vodja Imbriani, ki je kandidiral v 13 okrajih, je izvoljen samo v enem.275

Po najnovejših poročilih je izvoljenih v 455 volitvah 357 pristašev vladne stranke, 10 udov nezanesljive stranke, 25 pristašev opozicije levičarjev in 10 opozicije desničarjev, 41 radikalcev, 7 socialistov, pri 5 volitvah bo ožja volitev.276

Vladno stranko v Italiji je zelo razveselila velika zmaga pri volitvah. Crispi je računal, da bo imela vlada v zbornici dvetretinsko večino, sedaj se pa kaže, da bo imela celo štiripetinsko. Udeležitev pri volitvah je bila tako slaba, da izid volitev še nikakor ne more veljati za pravo mnenje naroda italijanskega.277

Kdor je menil, da bo pri zadnjih volitvah zmagala vladna stranka, se bržkone ni motil: kolikor je do zdaj o uspehu volitev znano, ima vladna stranka ogromno večino. Izvoljen je med drugimi tudi nekdanji tržaški odvetnik Barzilai kot zastopnik radikalne stranke. Ko je bil ta mož izvoljen, so mu njegovi »častni« somišljeniki priredili demonstracijo, ki se pa ni izvršila brez prelivanja krvi. Pri tej priliki ga je počastila iredentovskega duha množica z bakljado ter po mestnih ulicah v Rimu vpila: »Živela Trst in Trident!«278

Italijanski uradni listi pišejo, da bo Crispijeva večina v prihodnji zbornici štela 410 udov. Položaj italijanske vlade nikakor ni sijajen, zakaj večina vladnih poslancev je ponekod obljubila svojim volivcem, da bo proti vsakemu novemu davku, zlasti pa zahtevala, naj se zmanjšajo stroški za armado in mornarico.279

273 »Razpust italijanskega parlamenta«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 104. (Ljubljana, 6. maja 1899). –

str. 2. 274

»Volilno gibanje v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 250. (Ljubljana, 30. oktobra 1890). – str. 2. 275

»Italijanske volitve«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 272. (Ljubljana, 26. novembra 1890). – str. 2. 276

»Italija«. Slovenec, letnik XXIII, št. 273. (Ljubljana, 27. novembra 1890). – str. 2. 277

»Volitve v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 274. (Ljubljana, 28. novembra 1890). – str. 2. 278

»Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 274. (Ljubljana, 28. novembra 1890). – str. 2. 279

»Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 277. (Ljubljana, 2. decembra 1890). – str. 2.

42

Za italijansko zbornico bo še več ožjih in popolnih volitev. V nekaterih krajih se ni dosegla absolutna večina, nekateri poslanci so pa voljeni na več okrajih. Po volilnem redu sme biti voljenih le dvajset uradnikov, deset sodcev in deset profesorjev. Če je več voljenih, določi žreb, kateri ostanejo v zbornici, drugi pa odložijo mandate. Ker je voljenih 29 uradnikov in 19 profesorjev, jih bi 18 moralo mandate odložiti in se bodo razpisale za te kraje nove volitve. 280

2.5.2.2 Maj 1895

V kratkem se razpusti italijanska zbornica in razpišejo se nove volitve. Vodil jih bo Crispi. Uporabil bo vsa sredstva, da zopet dobi večino. Njegovi glavni nasprotniki imajo zaupanje v svojih volilnih okrajih. Skoraj gotovo je, da celo Giolitti zopet pride v zbornico poslancev, kajti pri volivcih še ni izgubil svojega zaupanja. Volilno gibanje za Crispija ne bo prijetno, kajti po volilnih shodih se bo pralo njegovo umazano perilo.281

Po gornji Italiji se že vršijo priprave za prihodnje volitve. Povsod naglašajo govorniki, da je treba podpirati le take kandidate, ki pojdejo v opozicijo proti Crispiju.282

Crispi kandidira v dveh okrajih, ker se boji, da ne bi propadel. V Rimu kandidirajo radikalci proti Crispiju za zaprtega De Felice Giuffrido. Njegova izvolitev ne bi bila veljavna, a bi bil hud udarec za Crispija, če bi ta njegov nasprotnik dobil dosti glasov.283

Za italijanske volitve se ljudstvo prav malo zanima, ker ne zaupa nobeni sedanjih strank, najmanj pa vladi. Vsaka stranka je toliko obljubljala, da ne privoli v nove davke in bo silila vlado k varčnosti. Toda te obljube so se vse lahkomiselno prelomile in so le pripomogle, da so se nakladala nova in težja bremena.284

Bližje so volitve, večja je vznemirjenost v taborih. Crispi in privrženci delajo z vso silo za vladne kandidate. Vladna stranka dobiva od vseh strani od prefektov ugodna poročila in že ponosneje nosi glavo. Tudi opozicija živo deluje, okoli Rudinija se zbirajo vsi tako imenovani konservativci, ki iz raznih vzrokov pobijajo Crispijevo vlado. Crispi kandidira v četrtem okraju v Rimu, kjer so ga njegovi privrženci te dni proglasili za kandidata.285

Volilno gibanje je v Italiji zelo živahno. Posebno pridno delujejo socialisti. Postavili bodo 250 kandidatov in imajo upanje, da dobijo precej mandatov. Sklenili so, da pri ožjih volitvah ne bodo glasovali za kandidate nobene druge stranke. Kjer sami ne pridejo v ožjo volitev, se pa volitev ne udeležijo. 286

Crispi je zmagal. Nad 320 svojih mamelukov je spravil pri volitvah v zbornico.287

280 »Ožje in popolne volitve za italijansko zbornico«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 279. (Ljubljana, 4.

decembra 1890). – str. 1-2. 281

»Razpust italijanske zbornice«. Slovenec, letnik XXVIII, št. 20. (Ljubljana, 24. januarja 1895). – str. 2. 282

»Giolitti«. Slovenec, letnik XXVIII, št. 45. (Ljubljana, 23. februarja 1895). – str. 3. 283

»Volilno gibanje v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 103. (Ljubljana, 6. maja 1895). – str. 3. 284

»Za italijanske volitve«. Slovenec, letnik XXIII, št. 114. (Ljubljana, 18. maja 1895). – str. 2. 285

»Italija«. Slovenec, letnik XXIII, št. 116. (Ljubljana, 21. maja 1895). – str. 2. 286

»Volilno gibanje v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 117. (Ljubljana, 21. maja 1895). – str. 3. 287

»Crispi je zmagal«. Slovenec, letnik XXIII, št. 121. (Ljubljana, 28. maja 1895). – str. 2.

43

Volitve v Italiji so izpadle za vlado ugodno. Pokazale so, da Crispi še ni izgubil zaupanja naroda. V Rimu Crispijeva zmaga ni bila posebno slavna. Crispi je dobil 934 glasov, njegov nasprotni kandidat, zaprti socialist Defelice, pa 760 glasov. Poslednji je dobil nekaj glasov več, a jih je komisija proglasila za neveljavne. Radikalci so pridobili več mandatov in število socialistov se v novi zbornici podvoji. Agitatorja Defelice in Barbato sta dobila večino v Cataniji in Milanu. V Neaplju, Palermu in Montevrachiju so se pri volitvah klali z noži. Drugod je bil red. Klerikalci se volitev niso udeleževali.288

Kolikor je znano, je izvoljenih 298 vladnih, 124 opozicionalnih poslancev in 16 divjakov. Ožjih volitev je potreba 58. Izid 12 volitev je še neznan. Od 125 opozicionalnih poslancev je 40 Rudinijevih pristašev, 39 levičarskih opozicionalcev, 31 radikalcev in 14 socialistov.289

Po uradnih poročilih je izvoljenih 326 vladnih privržencev, 102 člana ustavne opozicije, 31 članov radikalne opozicije in 14 socialnih demokratov. Ožjih volitev je 15 in misli se, da bo pri ožjih volitvah voljenih 17 vladnih privržencev, 7 članov opozicije, 6 radikalcev in 3 socialisti. Socialisti so precej napredovali, a vendar še dolgo ne bodo tako močni, kakor so v Nemčiji. Italijanski delavci so slabše organizirani, poleg tega je pa zaradi revizije seznamov volivcev mnogo delavcev zgubilo volilno pravico. Po tem zakonu ima volilno pravico vsak moški, ki je dopolnil določeno starost in zna pisati in brati. Znanje branja in pisanja je v Italiji zlasti med delavci še malo razširjeno. volilno pravico pa so izgubili mnogi delavci, ki so vešči pisanja, ker na poziv niso prinesli nobenih spričeval o svojem znanju.290

Crispi je spet na konju. V zbornici ima dvepetinjsko večino. Za volitve je delal z vsemi sredstvi, razen z zakonitimi. Denar, zvijača, pritisk, grožnja, to so bila agitacijska sredstva liberalistov.291

Od 57 ožjih volitev je sedaj znanih 54. Izvoljenih je 29 vladnih, 13 opozicionalnih, 9 radikalnih in 3 socialistični poslanci. Približni izid volitev je sledeči: 336 vladnih in 155 opozicionalnih poslancev in 17 divjakov.292

Ožje volitve na Italijanskem so se za vlado izvršile manj ugodno, kakor je bilo pričakovati z ozirom na izid prvotnih volitev. Izmed 57 ožjih volitev se jih je ugodno izteklo za opozicijo 32 in 25 za vlado. Časniki računajo, da bodo imelo nasprotniki Crispijevi v novi zbornici od 220 do 240 mož, kar kaže, da večina vladna ni tako velika, kakor so prve dni po volitvah trobili Crispijevi listi v svet.293

Katoliški škofijski odbor bergamski je objavil poročilo glede udeležitve pri zadnjih volitvah v zbornico. V sedmih volilnih skupinah province Bergamo je 26.023 volivcev, volilo jih je pa le 9827, torej se volitve ni udeležilo 73 odstotkov volivcev. V 17 volilnih okrajih se ni moglo osnovati niti volilna komisija, ker niti en volivec ni prišel na volišče.294

288 »Volitve v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 122. (Ljubljana, 28. maja 1895). – str. 2.

289 »Rim«. Slovenec, letnik XXIII, št. 122. (Ljubljana, 29. maja 1895). – str. 4.

290 »Volitve v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 123. (Ljubljana, 29. maja 1895). – str. 2.

291 »In hoc signo vincea«. Slovenec, letnik XXIII, št. 124. (Ljubljana, 31. maja 1895). – str. 3.

292 »Rim«. Slovenec, letnik XXIII, št. 126. (Ljubljana, 4. junija 1895). – str. 4.

293 »Ožje volitve na Italijanskem«. Slovenec, letnik XXIII, št. 127. (Ljubljana, 5. junija 1895). – str. 3.

294 »Katoličani in volitve v Italiji«. Slovenec, letnik XXIII, št. 129. (Ljubljana, 7. junija 1895). – str. 2.

44

2.5.2.3 Marec 1897

Italijanska zbornica se v kratkem razpusti in v marcu bodo nove volitve. Vlada je v zbornici sicer imela znatno večino, a ta večina ni bila enotna in se v vseh slučajih nanjo ni bilo mogoče zanašati.295

Splošne volitve za italijansko poslansko zbornico se vrše po poročilu »Opinione« dne 21. marca. Ministrski predsednik Rudini hoče tudi nadalje še ostati državni poslanec in hoče v kratkem razviti svoj program. Osnovati hoče posebno nastopne točke: Afrika, finance, vojna, pomorstvo, upravne presnove, notranja in zunanja politika.296

Italijanski finančni minister Branca je te dni svojim volivcem razlagal vzroke socializma ter rekel med drugim: »Socializem se v Italiji ne rodi vsled nasprotja velikih podjetnikov in delavcev. Glavni vzrok so velika davčna bremena. Zato je treba izboljšati državno upravo in če je mogoče, znižati nekatere davke. Veljati mora načelo pravičnosti.«297

V Italiji se te dni vršijo splošne volitve za poslansko zbornico. Glavna borba se je pričela v ponedeljek in do sedaj je izvoljenih že blizu 400 poslancev. Razni listi poročajo, da se volitve vršijo precej mirneje kot leta 1895, vendar je pa že sedaj gotovo, da bo razpolagala vlada v novi zbornici z veliko večino. Izvoljenih je 297 vladnih pristašev, med temi so vsi sedanji in mnogo bivših ministrov,70 konstitucijonalnih opozicionalcev, 17 radikalcev in 16 socialistov. Potrebno je 47 ožjih volitev, iz kakih 50 volilnih okrajev pa še ni znan uspeh volilne borbe. Med izvoljenimi poslanci je tudi Crispi. Cavallottijevi pristaši so prodrli vsi, Crispijevih pa je propadlo 15 in le šest jih pride v ožjo volitev. Katoličani se splošno tudi letos ne udeležujejo volitev in torej vlada brez posebnih ovir »dela« javno mnenje, kakor se ji zljubi.298

Italijanske volitve za parlament so se izvršile. Bile so nenavadno mirne. Vlada bo imela v bodoči komori še večjo večino, kot doslej. Ministri so zopet vsi izvoljeni. Vsa škandalozna razkritja glede sleparstev Crispija niso preprečila, da je dobil stari lisjak znova svoj mandat, kar je pač značilno za politično moralo Italijanov.299

Volitve v Italiji so sedaj končane na celi črti. Največ so povzročile opravila neštevilne ožje volitve. Uspeh volitev je nastopen: 332 je vladnih pristašev, izmed katerih jih pripada 143 desnici, 146 levici in 43 centrumu; 149 je opozicionalcev, namreč 9 članov desnice, 46 levičarjev, 20 jih bo pripadalo centrumu in 74 članov skrajne levice. Tu sem pripadajo radikalci in socialisti. Od 508 članov nove zbornice se sme vlada s polno gotovostjo zanašati na 186 poslancev, med tem ko ne more toliko zaupati ostalim 146 poslancem, ki so izvoljeni pod imenom »ministrskih pristašev«. Položaj Rudinijev je sedaj mnogo slabši, kot je bil v prejšnji zbornici.300

295 »Italijanska zbornica«. Slovenski narod, letnik XXX, št. 25. (Ljubljana, 1. februarja 1897). – str. 2.

296 »Splošne volitve za italijansko poslansko zbornico«. Slovenec, letnik XXV, št. 47. (Ljubljana, 27.

februarja 1897). – str. 3. 297

»Italijanski finančni minister«. Slovenec, letnik XXV, št. 63. (Ljubljana, 18. marca 1897). – str. 2-3. 298

»Volitve v Italiji«. Slovenec, letnik XXV, št. 66. (Ljubljana, 23. marca 1897). – str. 2. 299

»Italijanske volitve«. Slovenski narod, letnik XXX, št. 66. (Ljubljana, 23. marca 1897). – str. 2. 300

»Volitve v Italiji«. Slovenec, letnik XXV, št. 70. (Ljubljana, 29. marca 1897). – str. 2.

45

3. ZUNANJA POLITIKA 3.1 ITALIJA IN FRANCIJA

V Rimu se je slavila 21. obletnica narodnega glasovanja, na podlagi katerega je prvi italijanski kralj, Savojec Vittorio Emanuele, osvojil papeževe dežele in združeni Italiji naravno središče, staroslavni Rim. Nekateri francoski romarji, ki so prišli na shod odposlancev katoliških mladeniških društev, so dali svojim verskim občutkom nedostojen izraz. Oskrunili so grob prvega italijanskega kralja, Vittoria Emanuela, zasramovali sedanjo vlado in celo državo ter s tem razburili rimski narod.301

Trije mladi francoski romarji so v knjigo na grobu Viktorja Emanuela v Pantheonu zapisali namesto svojih imen »Vive el Pape« (živel papež). Straža jih je zaradi tega prijela. Dogodki na kraljevem grobu so dali povod velikim demonstracijam liberalcev. V nevarnosti je bilo francosko veleposlaništvo in Vatikan, pa tudi hoteli, v katerih so bivali romarji.302

Kakor v Rimu, tako so bile tudi v drugih mestih, v Florenci in v Palermu, v Mesini in v Bologni manifestacije narodne volje, a posledice nepremišljenega žaljenja naroda utegnejo biti še večje in za katoliško cerkev na Italijanskem zelo neprijetne.303

Razburjenost, ki je nastala zaradi skrunitve groba prvega kralja združene Italije po vsej deželi, se je že polegla. Zasluga, da se je povrnil mir in da ni bilo nikjer izgredov, ki bi utegnili imeti resnih posledic, gre v prvi vrsti taktnemu in vendar odločnemu postopanju političnih oblasti.304

Zvečer je bila obletnica »plebiscita«; nekatere hiše so bile razsvetljene; vihrale so zastave, po ulicah pa so razgrajale in kričale tolpe, ter klicale: »Smrt papežu!«, »Pogin Francozom!«. To ni bilo brez nasledkov v Vatikanu. Še deset tisoč romarjev je baje bilo napovedanih iz Francije, ali vsem so odpovedali prihod.305

Danes je kvestura izpustila dva izmed onih treh mladeničev, ki so jih zaprli v petek. Nič kaznivega niso nad njima našli. Takoj sta se vrnila v domovino. Sigurno bodo izpustili še tretjega, če ga še niso.306

Demonstracije v Rimu obsojajo ne le konservativni listi, temveč tudi mnogi francoski republikanski časniki, kateri do sedaj niso nikdar kazali prijaznosti cerkvi. Prepričani so, da so bile demonstracije umetno pripravljene in niso bile le naperjene proti francoskim romarjem, temveč proti Vatikanu in proti Franciji. Zaradi tega bodo te demonstracije le v škodo dobrim odnosom med Francijo in Italijo.307

Da je bila afera v Panteonu umetno prirejena, kaže to, da je dobro poučen neapeljski časnik že dan pred izgredi v Rimu pisal, da se pripravljajo proticerkvene demonstracije.

301 »Rimske demonstracije«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 227. (Ljubljana, 6. oktobra 1891). – str. 2.

302 »Izgredi v Rimu«. Slovenec, letnik XIX, št. 226. (Ljubljana, 5. oktobra 1891). – str. 2.

303 »Rimske demonstracije«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 227. (Ljubljana, 6. oktobra 1891). – str. 2.

304 »Rimske demonstracije«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 229. (Ljubljana, 8. oktobra 1891). – str. 2.

305 »Izgredi v Rimu«. Slovenec, letnik XIX, št. 231. (Ljubljana, 10. oktobra 1891). – str. 1-2.

306 Prav tam.

307 »Demonstracije v Rimu«. Slovenec, letnik XIX, št. 232. (Ljubljana, 12. oktobra 1891). – str. 2.

46

Tudi v Rimu so že prodajali hujskajoče liste, preden je kdo mogel vedeti, kaj se je zgodilo.308

Francosko ministrstvo je sklenilo poslati francoskim prelatom okrožnic ter jih naprositi, da ne prirejajo več romarskih vlakov. Vrh tega je francosko ministrstvo pooblastilo svojega poslanika v Rimu, da izrazi italijanskemu ministru notranjih zadev globoko obžalovanje nad izgredi francoskih romarjev.309

Razmere med Italijo in Francijo se kljub večkratnim prijaznim izjavam markija Rudinija niso dosti izboljšale. V nekem za Italijo važnem gospodarskem vprašanju, to je v zadevi francoskih diferencialnih tarif proti Italiji, do zdaj francoska vlada ni pokazala volje, da bi se kaj spremenilo v dosedanjih neugodnih odnosih. Tudi vprašanje zaradi mej v afriških posestvih se med Italijo in Francijo ni približalo ugodni rešitvi in se je odložilo za nedoločen čas.310

Vest, da bo francoski veleposlanik pri svetem stolu navzoč pri uradnem sprejemanju romarjev v Vatikanu na posebno papeževo željo, je vzbudila nezadovoljstvo celo v radikalnih krogih. Radikalni listi ironično pravijo, da se Francija vedno trudi, da Italiji poda novih dokazov svojega prijateljstva.311

Francosko ministrstvo namerava ustaviti redna romanja v Rim in to le v korist dobremu razmerju med Italijani in Francozi. Ker pa ni nade, da bi se francoski škofje, ki so večinoma zelo bojeviti, vdali prošnji ministrstva v tej zadevi, pripravljajo v Parizu vse potrebno, da se bodo taka romanja preprečila, in sicer na podlagi na pol pozabljenega določila konkordata, ki veleva: »Nadškofje in škofje morajo prebivati v svoji dijecezi in jo smejo zapustiti le z dovoljenjem konzula«.312

Med Vatikanom in francosko vlado je bila te dni sklenjena nekakšna pogodba, katere glavne točke so nastopne: Francoska vlada se obljubi držati cerkvi prijazne politike in konkordata. Vatikan se je zavezal, da bo preprečil vsako izjavo škofov francoskih za obsojenega kardinala Gouthe-Soularda in prepovedal škofu Nancyskemu izdati, dogovorno z drugimi škofi, posebno kolektivno okrožnico o verskih zadevah in o razmerju med cerkvijo in republiko.313

Sv. oče je poslal francoskim kardinalom novo pismo. V njem se kardinalom zahvaljuje, da so pritrdili njegovi okrožnici. Temeljna misel okrožnice je bilo združenje katolikov v podporo vere. Namen enciklike je bil katolikom dati razumeti, da naj bodo edini in vse svoje moči posvetijo domovini.314

Zoper republiko naperjeno agitacijo francoske duhovščine je sv. oče že večkrat obsodil, tudi v svoji zadnji encikliki, a ves njegov trud je bil zaman. Sedaj je papež napisal francoskim kardinalom ostro pismo v smislu, republiki prijaznem, in namerava celo z

308 »Afera v Panteonu«. Slovenec, letnik XIX, št. 243. (Ljubljana, 24. oktobra 1891). – str. 2.

309 Prav tam.

310 »Francija in Italija«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 117. (Ljubljana, 26. maja 1891). – str. 2.

311 »Francija in Italija«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 210. (Ljubljana, 16. septembra 1891). – str. 2.

312 »Francija in Italija«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 232. (Ljubljana, 12. oktobra 1891). – str. 3.

313 »Francija in Vatikan«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 6. (Ljubljana, 9. januarja 1892). – str. 2.

314 »Vatikan in Francija« Slovenec, letnik XX, št. 105. (Ljubljana, 9. maja 1892). – str. 3.

47

disciplinarnimi sredstvi prisiliti francoske škofe, da se držijo njegove politike. To je francoske monarhiste močno razburilo.315

Francoski škofje se nočejo vdati papeževi volji, češ, sv. oče ima samo v cerkvenih rečeh ukazovati, v političnih pa nič. Česar pa še niso storili duhovniki francoski, to je storil eden najodličnejših monarhističnih klerikalcev grof de Mun, odločen in politično zelo vpliven mož, ki je javno pristopil republikancem, češ: »Na podlagi ustave storim vse, kar veleva papež.«316

Na katoliškem shodu v Grenoblu je dolgoletni vodja klerikalnih monarhistov, grof de Mun izjavil, da se v smislu papeževe želje odpove monarhističnim težnjam in priznava republiko. Papež je na to pisal škofu Grenoblskemu pismo, v katerem omenja lojalne izjave grofa de Mun in obžaluje, da se njegovim željam mnogi upirajo, češ, da se gre tu za politiko.317

»Slovenski narod« je konec novembra 1892 poročal, da je sovraštvo Italijanov proti Francozom pripeljalo do viška tedaj, ko je Francija osvojila Tunis, ker ima tam odprt vhod na Sicilijo. Francija je Biserto, najbližji kraj Sicilije, močno utrdila, kar je v Italiji vzbudilo nepopisen gnev. Ugledni novinar Castelnova je izdal te dni posebno brošuro, v kateri terja, naj italijanska vlada s pomočjo zaveznikov zahteva, da se porušijo utrdbe Bisertake ali pa naj začne vojno.318

19. avgusta 1893 je »Slovenski narod« poročal, da kadar skopni sneg in se začne lepa pomlad, se odpravijo italijanski delavci zdoma, da si v tujini prislužijo kaj več, kot jim more dati lastna domovina. Veliko teh ljudi se odpravi vsako leto na Francosko. Ker zahteva francoski delavec boljšo plačo kot italijanski in ni s tako slabim življenjem zadovoljen, kakršnega je vajen Italijan, mu delajo nepoklicani gosti veliko konkurenco. Že večkrat so zaradi tega nastali krvavi izgredi, tako tudi predvčerajšnjim v mestecu Aigues Mortes. Tam so velikanske soline, pri katerih so Italijani delali za tako nizke cene, da noben domačin več ni dobil kruha. Razburjenost med francoskimi delavci je bila torej naravna. Večkrat je prišlo do konfliktov, prepirov in pretepov.319

V sredo so Italijani napadli francoske delavce in jih deset težko ranili. Zaradi tega je prekipela potrpežljivost francoskih delavcev. Napadli so Italijane in nastal je grozen pretep, pravo mesarsko klanje. Več kot 30 oseb je bilo ubitih, ranjenih sploh ni mogoče prešteti. Orožniki niso mogli varovati Italijanov; ti so tekli iz mesta in begajo deloma v okolici, kjer jih preganjajo Francozi, deloma jih je pa županstvo odpravilo v Marzilio. Vojaštvo je naredilo v mestu mir, v okolici pa hodijo večje patrulje. Tudi iz drugih francoskih mest se javlja, da se je začelo neko gibanje zoper Italijane. Županstvo v Aigues Mortes je izdalo oklic, v katerem opominja francoske delavce, naj mirujejo, ter jim obljublja, da ne bo v solinah delal več noben Italijan.320

V Aigues-Mortesu na Francoskem je nastala med domačimi delavci velika nejevolja proti italijanskim, kateri prihajajo v Francijo v velikem številu in delajo za nižjo plačo. Mnogi

315 »Vatikan in Francija«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 106. (Ljubljana, 10. maja 1892). – str. 2.

316 »Papež in francoska republika«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 122. (Ljubljana, 30. maja 1892). – str. 2.

317 »Papež in francoski škofje«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 148. (Ljubljana, 2. julija 1892). – str. 3.

318 »Italija in Francija«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 273. (Ljubljana, 29. novembra 1892). – str. 2.

319 »Francozi in Italijani«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 189. (Ljubljana, 19. avgusta 1893). – str. 2.

320 Prav tam.

48

domači delavec zaradi tega ne more dobiti dela. To je dalo povod velikim izgredom. Domači delavci napadli so italijanske in začel se je hud boj. Kolikor se do sedaj ve, so jih pri tem poboju 15 ubili, kakih 60 pa težko ranili. Vojaki so naredili red. Ranjene so prepeljali v Marseille, kjer so se jih pa branili sprejeti v bolnico. Sprejeli so jih le na odločno povelje višjih oblasti.321

V mestecu Aigues Mortes je naredilo vojaštvo zopet mir. Francoski delavci so zopet poprijeli za delo, italijanski pa so se utaborili blizu mesta.322

Krvavi izgredi v Aigues-Mortesu so v Italiji povzročili silno razburjenost, v kateri si je prebivalstvo dalo duška v velikih demonstracijah. Že v soboto zvečer so bili v Rimu majhni izgredi, v nedeljo pa se je zbralo nad 30.000 ljudi, ki so naskočili palačo francoskega poslaništva, pobili okna in vrata ter hoteli palačo zažgati. Vojaštvo je napadalce z težavo razgnalo. Tudi druga francoska poslopja je moralo vojaštvo stražiti. Kakor v Rimu, tako si bile tudi v drugih mestih velike demonstracije. V Mesini so demonstranti sežgali francoski grb, katerega so sneli iznad vrat francoskega konzulata, v Genovi so celo sežgali dvanajst vozov tamkajšnjega francoskega tramvaj društva.323

Zadnje mesece se je Italijanov polastila nova antipatija proti Francozom, ker ti ne marajo pomagati Italiji v denarni krizi. Ko se je torej slišalo o izgredih in pobojih v Aigues Mortesu, so pruski provokaterji v Italiji takoj organizirali velikanske demonstracije, pri katerih se je na brutalen način žalila cela Francija. Da so bili v te demonstracije zapleteni Nemci, poročajo italijanski listi, ki javljajo, da so se v vseh mestih Nemci aktivno udeleževali demonstracij, da se je povsod poleg kraljevske himne italijanske pela nemška »Wacht am Rhein« in da so v Rimu demonstranti nosili celo nemško zastavo, katera se jim je vrgla iz neke palače.324

V Berlinu ne morejo prikriti veselja, da se je francosko-italijansko razmerje tako silno poostrilo in kdo ve ali ne bo Viljem II. porabil te prilike ter skušal ob Renu rešiti veliki spor med Nemčijo in Francijo. V tem tiči pravi pomen Aiguesmorteških dogodkov.325

Razpor med Francijo in Italijo zaradi demonstracij v raznih italijanskih mestih in zaradi dogodkov v Aigues Mortesu je skoraj povsem poravnan. Francoska vlada je obljubila, da bo vso zadevo preiskala in vse krivce kaznovala, italijanska vlada pa je obljubila ob teh prilikah zadoščenje. Francozi so spoznali, da so pri vseh demonstracijah igrali Nemci prvo vlogo in zato tudi francoski listi z najostrejšimi besedami obsojajo počenjanje nemških listov, ki so iz nepolitične lokalne afere hoteli napraviti mednarodni spor.326

Italijani so še vedno vznemirjeni. Francoska vlada namreč ni odstavila župana Aigues Mortesa, niti sprejela njegove prostovoljne demisije, ampak ga je samo suspendirala dokler se ne ugotovi, ali je res hujskal francoske delavce na Italijane. Preiskava je pokazala, da je župan postopal povsem korektno, da je celo postavljal svoje življenje v nevarnost, branil in ščitil italijanske delavce pred gnevom njihovih francoskih.327

321 »Boji med italijanskimi in francoskimi delavci«. Slovenec, letnik XXI, št. 190. (Ljubljana, 21. avgusta

1893). – str. 2. 322

»Francozi in Italijani«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 190. (Ljubljana, 21. avgusta 1893). – str. 2. 323

»Francozi in Italijani«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 191. (Ljubljana, 22. avgusta 1893). – str. 2. 324

»Francozi in Italijani«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 192. (Ljubljana, 23. avgusta 1893). – str. 1. 325

Prav tam. 326

»Francija in Italija«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 194. (Ljubljana, 25. avgusta 1893). – str. 2. 327

»Francija in Italija«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 196. (Ljubljana, 28. avgusta 1893). – str. 2.

49

Pretepi med francoskimi in italijanskimi delavci so v Franciji spet na dnevnem redu. Blizu Nancyja je bil tak boj med železniškimi delavci. Začeli so Italijani, kakor trdijo francoski listi. Klicali so baje celo: »Vive I'Allemagne!« in »A bas la France!«. Zaradi razdraženosti francoskega prebivalstva proti Italijanom že italijanski delavci odhajajo s Francoskega.328

Italijanska vlada je po izgredih v Aigues-Mortesu zahtevala, da mora Francija odškodovati prizadete rodbine. Francija je pripravljena to storiti in je italijanski vladi ponudila odškodninski znesek 4.200.000 frankov, a s pogojem, da tudi Italija da odškodnino prizadetim rodbinam tistih Francozov, ki so bili ubiti ali poškodovani pri velikih, zoper Francoze naperjenih izgredih v Genovi, v Rimu in v Neaplju.329

V Angoulemu se je pred porotnim sodiščem vršila kazenska razprava zoper nekatere glavne udeležence pri tem spopadu. Razprava je dokazala, da so bili italijanski delavci izzivajoči in napadalci. Porotniki so zaradi tega oprostili vse francoske obtožence.330

Francoska vlada je italijanskemu veleposlaniku v Parizu izročila 420.000 frankov, da se odškodujejo Italijani, poškodovani pri pobojih v Aigues Mortesu, oziroma njihove rodbine. S tem je francoska vlada prostovoljno popravila razsodbo porotnikov, ki so oprostili francoske izgrednike, kateri so bili napadli Italijane.331

Italijanski listi poudarjajo, da se bo Italija maščevala, češ, da je v italijanskih tovarnah veliko število francoskih inženirjev, ki jemljejo domačinom kruh.332

V »Slovenskem narodu« so objavili poročilo francoskega lista Figaro, ki je poročal o italijanskem kralju in o razmerju med Francijo in Italijo. Kralj Umberto je rekel, da je nasprotja krivo nerazumevanje, katero so povzročili francoski listi. Izvzemši tarife, s katerimi škodi Francija Italiji, oba naroda vežejo močne simpatije. Italija noče vojne. S težavo si je priborila edinost in je noče izgubiti. Italija hoče le mir, kakor ga želi cela Evropa.333

Meja med Francijo in Italijo se utrjuje na obeh straneh tako, kakor da se ima v kratkem začeti vojna. Ker je Italija ob meji nastanila veliko vojsko, začela je tudi Francija skrbeti za utrdbe.334

Francozi delajo utrdbe in to vznemirja italijanske vojaške kroge ki razmišljajo, da bi ustanovili velik utrjen ostrog v Castrogiovanniju, središču Sicilije, v varstvo tega otoka.335

V Sainte Jeanne poleg Marseila je bila te dni zopet krvava praska med francoskimi in italijanskimi delavci. Francozi so napadli Italijane in ubili 8 svojih italijanskih tovarišev,

328 »Papež in francoske volitve«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 206. (Ljubljana, 9. septembra 1893). –

str. 3. 329

»Francija in Italija«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 290. (Ljubljana, 19. decembra 1893). – str. 2. 330

»Aiges – Mortes«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 1. (Ljubljana, 2. januarja 1894). – str. 2. 331

»Francija in Italija«. Slovenec, letnik XXVII, št. 22. (Ljubljana, 27. januarja 1894). – str. 3. 332

»Francozi in Italijani«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 183. (Ljubljana, 11. avgusta 1894). – str. 1. 333

»Francija in Italija«. Slovenec, letnik XXVII, št. 82. (Ljubljana, 11. aprila 1894). – str. 2. 334

»Francija in Italija«. Slovenec, letnik XXVI, št. 287. (Ljubljana, 15. decembra 1893). – str. 3. 335

»Italija in Francija«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 49. (Ljubljana, 28. februarja 1895). – str. 2.

50

10 pa ranili. Italijanski listi ostro grajajo tako krvoločno postopanje francoskih bratov, ki so spet pokazali svojo nestrpnost, kakor pred nekaj leti v Aigues Mortesu.336

Francozi in Italijani so si na meji vedno v laseh. Nedavno so se zopet spoprijeli v St. Julein de Maurienne. Zaradi tega je laški minister vnanjih stvari na vprašanje poslanca Cirmenija pojasnil, da na tej praski ni bilo nič resnega; bil je navaden pretep brez političnega pomena.337

Italijani so zelo nevoljni, da Francija z orožjem preskrbuje Abesince. Italijani so povsod, kjer so dobili ranjene ali mrtve Abesince, našli francosko orožje. Italijanski veleposlanik v Parizu se je zaradi tega pritožil v Parizu. Seveda ni nič dosegel. Francoski minister vnanjih stvari mu je pojasnil, da francoska vlada ne pošilja nobenega orožja v Abesinijo. To morajo delati le zasebni trgovci.338

Italijanska vlada je naročila italijanskemu poveljniku na Rdečem morju, naj da preiskati vse francoske trgovske ladje. Sklicuje se pri tem na neke določbe pogodbe o zatiranju trgovine z robovi. Francoska vlada pa ne misli kar tako pustiti, da bi Italijani stikali po francoskih ladjah. Priznava, da se smejo trgovinske ladje preiskovati, a pogodba veleva, da smejo francoske trgovske ladje preiskovati samo francoske vojne ladje.339

Razmerje med Vatikanom in francosko vlado postaja vedno bolj napeto. Tek zadnje debate o proračunu ministrstva za nauk in bogočastje je pokazal, da francoska vlada komaj čaka na trenutek, ko bo lahko pretrgala vsako zvezo z Vatikanom. Posebno pomenljiv je govor ministrskega predsednika, ki je izjavil, da mora Francija še tako dolgo gojiti zvezo z Vatikanom, dokler se razmere ne spremenijo. Znana radikalca Brisson in Goblet sta izdelala nov društveni zakon, ki se ima predložiti zbornici v začetku januarja. S tem zakonom namerava vlada uničiti in zatreti cerkvene redove v Franciji.340

Francosko ministrsko je sklenilo odpoklicati sedanjega diplomatskega zastopnika Lefevra de Behain v Vatikanu in ga nadomestiti z bivšim policijskim načelnikom Poubelleom. Papežev državni tajnik je opozoril Francijo, da to ne bi bilo umestno, ker francoski diplomatski zastopnik zavzema prvo mesto in bi se zastopniki drugih katoliških oblasti čutili ponižane, ko bi bivši policijski uradnik imel prednost pred njimi.341

Precej časa je že minulo, odkar je odzval francoski predsednik Faure najodličnejšega poslanika pri Vatikanu, in vendar mu ni hotel imenovati naslednika, nameravajoč popolno pretrgati zvezo z Vatikanom.342

Sredi avgusta 1897 je »Slovenec« poročal, da je sv. Oče v avdienci sprejel tisoč tristo francoskih delavcev, razvrščenih po škofijah z društvenimi zastavami. Popotnike je vodil sloveči francoski delavcev Hermel, ki je v svojem in imenu delavcev v daljšem govoru

336 »Krvava praska med francoskimi in italijanskimi delavci«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 158.

(Ljubljana, 8. julija 1895). – str. 3. 337

»Francozi in Italijani«. Slovenec, letnik XXIII, št. 155. (Ljubljana, 10. julija 1895). – str. 3. 338

»Italija in Francija«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 19. (Ljubljana, 24. januarja 1896). – str. 2. 339

»Italija in Francija«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 53. (Ljubljana, 4. marca 1896). – str. 1. 340

»Razmerje med Vatikanom in francosko vlado«. Slovenec, letnik XXIII, št. 298. (Ljubljana, 28. decembra 1895). – str. 3. 341

»Razmerje med Vatikanom in Francijo«. Slovenec, letnik XXIX, št. 77. (Ljubljana, 3. aprila 1896). – str. 2. 342

»Francija in Vatikan«. Slovenec, letnik XXIV, št. 119. (Ljubljana, 26. maja 1896). – str. 2.

51

pozdravil delavskega papeža, kakor se sme imenovati Leon XIII. Na Harmelov nagovor je sv. Oče odgovoril nekako takole: »Neizmerno nas veseli, da nas obdaja danes četa francoskih podanikov, ki ste zapustili domovino, da se pod vodstvom za vse dobro in blagi vnetih mož poklonite namestniku Kristusovemu in sprejmete njegov blagoslov«.343

Razmere med Italijo in Francijo so se izboljšale. To se je pokazalo tudi pri slavju obletnice bitke pri Solferinu. V parlamentu se je spomnil te bitke Imbriani s toplimi besedami, v Solferinu pa se je vršila v prisotnosti francoskega konzula iz Milana in mnogih drugih odličnih Francozov velika slavnost. Pri banketu je konzul dejal, da mora slediti italijanskemu zedinjenju, za katero je toliko Francozov prelilo svojo kri. Tudi na Francoskem so slavili to obletnico, in predsednik italijansko francoske lige je poslal predsedniku italijanske zbornice brzojavko, v kateri govori o trajnem edinstvu obeh »latinskih sester«.344

Francosko italijanski konflikt se utegne razviti v Tunisu. Dekret o nadzorovanju tujcev je razburil tamkajšnje nefrancoske prebivalce. Francoska policija zahteva, da se mora vsak tujec najnatančneje izkazati o vseh svojih rodbinskih razmerah, če hoče dobiti dovoljenje, da prebiva tam. Proti temu je protestirala italijanska kolonija, in konzul Carletti ji je obljubil, da se bo zavzel za stvar, ker je italijansko-francoski dogovor od aprila leta 1896 zajamčil Italijanom, da se smejo prosto nastaniti, obrtovati in pridobivati zemljišča.345

Petnajst let je tega, kar se je začel trgovinski in carinski boj med bogato Francijo in med siromašno Italijo. Ta boj je povzročila zunanja politika Crispijeva, posebno tajna, proti Franciji naperjena zveza med Italijo in Nemčijo. Crispijevo potovanje v Friedrichsruhe je Franciji razkrilo to tajno zvezo, iz katere se je potem rodila trojna zveza, in Francija je takoj izvajala iz vsega tega vse posledice ter zadela Italijo v srce s trgovinskim bojem. Italija si je bila z zvezo z Nemčijo naložila velikanskih bremen v vojaške namene, a s tem, da je Francija njenim pridelkom zaprla meje, izgubila je najvažnejši vir svojih dohodkov. Italija je izgubila glavni trg za svoje pridelke, zlasti za vino, katerega je prej prodala vsako leto tri milijone hektolitrov na Francosko in zaradi tega je nastala ta agrarna kriza.346

Po večtedenskih pogajanjih med francosko in italijansko vlado glede trgovinske pogodbe se je doseglo sporazumljenje in se sklene pogodba, zaradi katere se konča dolgoletni trgovinski in carinski boj.347

Italijanski listi so zadovoljni, da se je Luzzatiju in grofu Tornielliju, poslaniku v Parizu, posrečilo skleniti ugodno trgovinsko pogodbo s Francijo. Carina se je zelo znižala za vino (iz 20 na 12 lir), za limone, oranže (iz 8 na 5 lir), za sir, jajca, olje, olive (iz 15 na 10 lir) in razno sadje. Izvoz italijanskega vina v Francijo se bo sedaj zelo povečal. Tudi francoski časopisi so zadovoljni z novo trgovinsko pogodbo, ker se nadejajo tudi na političnem polju boljšega razmerja z Italijo.348

343 »Francoski delavci pri svetem Očetu«. Slovenec, letnik XXV, št. 183. (Ljubljana, 13. avgusta 1897). –

str. 3. 344

»Razmerje med Italijo in Francijo«. Slovenski narod, letnik XXX, št. 150. (Ljubljana, 6. junija 1897). – str. 2. 345

»Francosko-italijanski konflikt«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 164. (Ljubljana, 22. julija 1898). – str. 2. 346

»Italija in Francija«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 269. (Ljubljana, 23. novembra 1898). – str. 1-2. 347

Prav tam. 348

»Trgovska pogodba Francije z Italijo«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 271. (Ljubljana, 25. novembra 1898). – str. 2.

52

3.2 ITALIJA IN NEMČIJA

Nemški cesar je ob novemu letu čestital papežu in izrazil željo, da bi ga Bog še dolgo ohranil. Sveti oče je v odgovoru na cesarjevo čestitko izrazil upanje, da se vedno ohranijo dobri odnosi med Vatikanom in Nemčijo. Papež želi cesarju tudi uspeh v njegovem boju proti socializmu.349

Cesar Viljem je čestital kralju Humbertu za srečno rešitev ministrske krize, kajti nova vlada je porok, da se ohrani trodržavna zveza. Kralja bo v Berlin spremljal novi minister zunanjih stvari, Brin.350

Glasilo nemškega kanclerja, »Nordd. Allg. Zeitung«, se je te dni navduševalo za italijansko vojsko, češ, kolikor je večja, toliko bolj je zagotovljen mir. Italijanski listi niso tega članka nič kaj veseli. Sodijo, da je hotela nemška vlada na ta način preprečiti znižanje italijanske vojske.351

Nemški zastopnik pri Vatikanu Schlözer je odstopil in na njegovo mesto najbrž ne bo imenovan noben drugi. Odnosi med Nemčijo in Vatikanom so se zadnji čas nekoliko zmanjšali in zaradi tega misli nemška vlada, da njej zastopnika ni več treba.352

Schlözer je bil zelo nadarjen diplomat in zgodovinar. Bivanje v Rimu mu je bilo posebno prijetno, ker se je v tem mestu lahko ukvarjal s svojimi zgodovinskimi študijami.353

Zadnji čas tudi v Vatikanu niso posebno zadovoljni z vodjami katoliške stranke v Nemčiji. Vsaj »Moniteur de Rome«, ki ima zveze z Vatikanom, precej ostro obsoja barona Schorlemerja, ki se je preočitno izjavil za zvezo z Italijo.354

Po poročanju časnika Slovenec je novi poslanik za Vatikan že imenovan. Novi poslanik Oton pl. Bülow pripada k najboljšim diplomatom. Veliko let je služil v uradu za zunanje stvari v Berlinu, potem pa je bil poslanik v Stuttgartu. Zadnjih deset let je zastopal Nemčijo v Švici. Bil je zelo priljubljen v švicarskih in nemških krogih. Bülow je bil zelo priljubljen pri pokojnem cesarju Vilijemu in ga je spremljal na potovanjih in v toplicah. Od 1890. leta je tajni svetnik.355

Italijanski kralj in kraljica mislita obiskati nemškega cesarja v Berlinu. Ali bo imel ta obisk političen namen, ali bo povsem prijateljski, še se ne ve. Velikega pomena bo vsekakor, kot nov dokaz nemško-italijanske politične intimnosti.356

Nemški cesar bo baje prihodnjo pomlad obiskal italijanskega kralja v Rimu. Dne 22. aprila praznuje italijanska kraljeva dvojica srebrno poroko in k tej slavnosti pride tudi nemški cesar.357

349 »Papež in Nemčija«. Slovenec, letnik XX, št. 4. (Ljubljana, 7. januarja 1892). – str. 2.

350 »Italija in Nemčija«. Slovenec, letnik XX, št. 115. (Ljubljana, 20. maja 1892). – str. 2-3.

351 »Nemčija in Italija«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 116. (Ljubljana, 21. maja 1892). – str. 3.

352 »Nemčija in Vatikan«. Slovenec, letnik XX, št. 155. (Ljubljana, 11. julija 1892). – str. 2.

353 Prav tam.

354 Prav tam.

355 »Vatikan in Nemčija«. Slovenec, letnik XX, št. 162. (Ljubljana, 19. julija 1892). – str. 2-3.

356 »Rim in Berolin«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 113. (Ljubljana, 18. maja 1892). – str. 2.

357 »Nemčija in Vatikan«. Slovenec, letnik XX, št. 178. (Ljubljana, 6. avgusta 1892). – str. 2.

53

»Slovenski narod« poroča, da se te dni peljeta cesar Viljem in cesarica Avgusta v starodavni Rim, da prisostvujeta srebrni poroki italijanske kraljeve dvojice. Čeprav prideta na posebno povabilo italijanskega kralja Umberta, ima njuno potovanje gotovo političen pomen. Govori se tudi, da obiščeta tudi sv. Očeta, kar ne ugaja radikalnim listom.358

Kakor znano, potoval je cesar Viljem II. samo zato k srebrni poroki italijanske kraljevske dvojice, da bi pri tej priliki obiskal tudi papeža in ga pregovoril, naj pritiska na nemški centrum, da glasuje za vojaško predlogo. Da bi se v Vatikanu prikupil, izustil je Viljem napram kralju Umbertu krilate besede: »Spor med Vatikanom in Kvirinalom je trojni zvezi v največjo škodo«.359

Papež ni storil po želji cesarja. Vojaška predloga je propadla in v tem hipu je tudi cesar Viljem spet spremenil svoje nazore in pisal škofu Flecku rezko pismo, ker je ta rekel, da je papež jetnik v Vatikanu. V tem pismu pravi cesar, da je tako govorjenje kaznivo žaljenje zaveznika Nemčije, kralja italijanskega, da sicer ne bo ničesar storil, da kaznuje škofa Flecka, da pa želi, naj se nemški prelati ne vtikajo v politiko.360

Razmerje med Vatikanom in nemškim cesarjem je postalo v zadnjem času precej napeto. Povod temu je nagovor sv. Očeta na francoske delavce – romarje in pa brezmejna pohlepnost nemškega cesarja po pokroviteljstvu nad kristjani v sveti deželi.361

Cesar Viljem je odpoklical zastopnika Nemčije pri Vatikanu Bülowa iz Rima, da tako demonstrira proti nagovoru svetega Očeta na francoske podanike. Trajno sicer cesar Viljem ne misli pretrgati zveze med Vatikanom in Nemčijo, ker se boji predvsem domačega katoliškega odziva in sploh katoliških mož, toda zamenjati Bülowa, ki ni mogel preprečiti za cesarjeve nakane tako nevarnega nagovora, z drugo močjo, ki bo znala bolj odločno zastopati koristi Nemčije.362

»Slovenec« poroča o prizadevanju sv. Stolice, kako bi se spravila z užaljeno Nemčijo. Pravijo namreč, da je papež k sebi pozval minulo sredo škofa Koruma iz Trierja in v četrtek nadškofa Stablovskega na Poznanskem, s katerima je dlje časa govoril. V petek pa se je kardinal Rompolla sestal s pruskim poslanikom Bülowom ter pri tem oddal izjavo, ki je naredila v nemških krogih zelo dober vtis.363

Po poročanje časnika »Slovenec« je nemška vlada že določila naslednika dosedanjemu zastopniku pri Vatikanu Bülowu v osebi barona Rotenhahna, ki je do sedaj zastopal interese nemškega cesarstva v Bernu. Novi član je mož neke protestantske plemiške rodbine na Bavarskem in je bil za čas Schlözerjevega ministrovanja že pruski poslanik pri Vatikanu, potem pa je služboval zaporedoma v Parizu, Buenos Airesu, kot državni

358 »Italija in Nemčija«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 62. (Ljubljana, 16. marca 1893). – str. 3.

359 »Viljem II. in Vatikan«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 109. (Ljubljana, 13. maja 1893). – str. 3.

360 Prav tam.

361 »Razmerje med Vatikanom in nemškim cesarjem«. Slovenec, letnik XXVI, št. 233. (Ljubljana, 11.

oktobra 1898). – str. 2. 362

Prav tam. 363

»Vatikan in Nemčija«. Slovenec, letnik XXVI, št. 239. (Ljubljana, 18. oktobra 1898). – str. 2.

54

podtajnik v zunanjem ministrstvu pod Marschallom ter sedaj v glavnem mestu švicarske republike.364

V Florenciji je v tamkajšnjih tovarnah mnogo nemških delavcev, kateri pa se s svojimi laškimi tovariši nič prav ne razumejo. Te dni je neki laški delavec umoril nemškega mojstra, kateri ga je ob razne načine priganjal in ga hotel spraviti ob kruh. Ko so hoteli orožniki morilca aretirati, potegnili so se laški delavci za tega in nastala je krvava bitka. Laški delavci so silno razdraženi in javlja se, da so začeli zoper nemške delavce pravo vojno. Kjer se prikaže kak nemški delavec, ga napadejo z noži, krvavi poboji so na dnevnem redu.365

3.3 ITALIJA IN RUSIJA

V »Slovencu« so objavili poročilo peterburškega »Sveta« povodom prihoda italijanskega kraljeviča v Moskvo: »Veseli nas, da bomo pozdravili v zidovih Kremlja visokega gosta in da se bo bodoči vrhovni poglavar italijanskemu kraljestvu seznanil na svojem potovanji z Rusijo in ruskim narodom. Mladi kraljevič se bo na svoje lastne oči prepričal o naši državi, o kateri se trosijo po svetu še zmeraj napačni nazori in pojmi. Vsekakor bo prihod italijanskega kraljeviča služil za približevanje Italije k Rusiji. Umrli car Aleksander II. je prvi izmed evropskih vladarjev priznal edinost italijanskih državic pod geslom Savoyske hiše«.366

V Vatikanu niso nič kaj veseli, da so se odnosi med Italijo in Rusijo izboljšali zaradi pohoda italijanskega prestolonaslednika v Peterburg. Vatikan je italijanske diplomatske uspehe hotel prekrižati s tem, da bi se naredila redna diplomatska zveza med Rusijo in rimsko kurijo.367

Ruska vlada je začela pogajanja s Francijo in Italijo, da bi dovolili z ugodnejšimi pogoji uvažati rusko žito. Rusija bi potem znižala carino za italijanske in francoske pridelke. Če se Rusija sporazumi z Italijo in Francijo, bo to hud udarec za Nemčijo. Nemški obrtni izdelki ne bodo več mogli tekmovati s francoskimi na evropskem vzhodu, ker od poslednjih ne bo treba plačevati tako visoke carine.368

»Slovenski narod« je 15. oktobra 1891 poročal, da je italijanski ministrski predsednik Rudini obiskal ruskega ministra zunanjih zadev Giersa in potem sta se oba državnika odpeljala v Monzo. Kmalu ju je sprejel kralj Umberto v avdienci ter ju povabil na »dejeneur«, katerega se je udeležila tudi kraljica Margharita. Popoldne vrnil se je Giers v Milan. Iz verodostojne strani se sliši, da se na tem shodu ni govorilo o politiki, kvečjemu, da je Giers zagotovil kralju Umbertu ruskega carja prijateljstvo in miroljubnost za Italijo.369

364 »Novi zastopnik Nemčije pri Vatikanu«. Slovenec, letnik XXVI, št. 243. (Ljubljana, 22. oktobra 1898). –

str. 4. 365

»Nemški in laški delavci«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 69. (Ljubljana, 24. marca 1896). – str. 4. 366

»Rusija in Italija«. Slovenec, letnik XVIII. št. 121. (Ljubljana, 29. maja 1890). – str. 2. 367

»Vatikan in Rusija«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 281. (Ljubljana, 6. junija 1890). – str. 2. 368

»Rusija, Francija in Italija«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 205. (Ljubljana, 13. septembra 1890). – str. 2. 369

»Giers in Rudini«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 235. (Ljubljana, 15. oktobra 1891). – str. 2.

55

Nekateri italijanski listi poročajo, da je Rudini izročil Giersu prepis pogodbe med Italijo, Nemčijo in Avstrijo. Drugi listi temu zelo odločno ugovarjajo. Z druge strani se govori, da so bili vzroki Giersovega prihoda sicer zanimivi toda nepomembni – pričakuje se namreč ženitev princa Neapolskega s hčerjo velike kneginje Vjere.370

V Vatikanu niso z Rusijo nič kaj zadovoljni. Kljub temu, da se Rusija že dalj časa pogaja z Vatikanom glede razmer ruskih katolikov, deluje Rusija še vedno proti svojim katoliškim podanikom. Posebno pa se je zamerilo v Vatikanu, da je veliki knez Pavel, brat carjev, ki se je mudil te dni v Rimu, pozdravil samo italijanskega kralja, da pa se ni prišel v Vatikan poklonit sv. Očetu, kakor je to navada tudi pri nekatoliških članih vladarskih rodovin.371

Da je papež imenoval kardinala Ledichovskega za generalnega prefekta propagande, je v Peterburgu vzbudilo precejšnjo nezadovoljstvo. Rusi se bojijo, da bo tako odlikovanje poljskega kardinala med katoliškimi Poljaki vzbudilo še bolj narodno in versko zavest, češ, da tudi v Rimu še niso pozabili na poljski narod. Seveda papež ni iz političnih nagibov počastil kardinala, kakor mu podtikajo ruski listi, temveč le zaradi njegovih zaslug za cerkev.372

Dne 29. minulega meseca so bili pod vodstvom prevzvišenega gosp. metropolita Sembratoviča in dveh škofov ruski romarji v avdienci pri sv. očetu. Romarjev je bilo kakih 150, med njimi 50 duhovnikov in mnogo kmetov. Skoraj vsi laiki so bili v narodni obleki. Metropolit je prebral latinsko adreso, v kateri se omenja, da stopajo pred papežev prestol ruski verniki, s tristoletnim mučeništvom cerkve, katera je po dolgih bojih z razkolom in po mnogem prelitju krvi našla varstvo pod milim žezlom avstrijskega cesarja. Ker jo razsvetljujejo žarki božje resnice in objema ljubezen sv. Stola, ni odšla le žalostni usodi mnogih škofij, ki so prišle pod rusko gospodarstvo, temveč je živahno delovala v večni in častni blagor naroda.373

V »Slovenskem narodu« so objavili poročilo znanega lista Münchener Allg. Zeitung, ki potrjuje vest glede tajne pogodbe med Italijo in Rusijo ter pravi: »Ta pogodba jamči Italiji za primer konflikta s Francijo prijateljstvo in podporo Rusije, medtem je Italija vezana podpirati rusko politiko na Balkanu. Italija se je odločila za to pogodbo, ker je sprevidela, da v primeru vojne s Francijo ne more računati na izdatno in pravočasno pomoč Anglije«.374

Iz Rima se oporeka novici o zvezi med Rusijo in Italijo. To oporekanje je vsekakor bilo pričakovati. Če je Italija Avstriji in Nemčiji za hrbtom sklenila zvezo z Rusijo, tega ne bo naravnost povedala.375

Nekateri ruski listi sedaj goreče priporočajo gospodarsko zbližanje Rusije in Italije. Italija ima svilo, vino, železo, stroje in kemične proizvode, katere Rusi potrebujejo. Rusija pa mora gledati, da dobi v Italiji trg za svoje surovine in manufakturno blago. Ker

370 »Giers in Rudini«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 239. (Ljubljana, 20. oktobra 1891). – str. 2.

371 »Rusija in Vatikan«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 1. (Ljubljana, 2. januarja 1891). – str. 2.

372 »Rusija in Vatikan«. Slovenec, letnik XX, št. 32. (Ljubljana, 10. februarja 1892). – str. 2.

373 »Rusini pri papežu«. Slovenec, letnik XXI, št. 127. (Ljubljana, 6. junija 1893). – str. 1.

374 »Italija in Rusija«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 180. (Ljubljana, 8. avgusta 1893). – str. 2.

375 »Rusija in Italija«. Slovenec, letnik XXI, št. 185. (Ljubljana, 14. avgusta 1893). – str. 2.

56

gospodarsko zbližanje nekoliko vpliva tudi na politiko, smemo sklepati, da odnosi med Rusijo in Italijo niso najslabši.376

V »Slovenskem narodu« so objavili poročilo angleškega »Times-a«, ki piše po nalogu italijanske vlade, da so vse trditve neresnične. Pravi, da je Italiji največ do tega, da se strinja s politiko Anglije, kar se tiče Sredozemskega morja, in da bi, če se ta solidarnost zajamči s posebno pogodbo, izstopila tudi iz trozveze, česar pa Anglija ne želi. Italija ni sovražna Rusiji, pa tudi nima k temu vzroka. Ohranitev sedanjih razmer v Sredozemskem morju je smoter italijansko-angleškega prijateljstva in temu smotru je vse podrejeno, ne izvzemši trozveze.377

Po daljših pogajanjih med Rusijo in Vatikanom je ruska vlada dovolila, da se pred nekaj tedni izdana papeževa enciklika vroči poljskim škofom. Vlada se je temu doslej ustavljala, ker je enciklika naslovljena na poljske škofe sploh, ne glede na to, ali so ruski, nemški ali avstrijski podaniki, prav kakor da še obstaja kraljevina Poljska.378

V »Slovenskem narodu« so 12. junija 1894 poročali, da se že kažejo posledice doseženega sporazumljenja med Rusijo in Vatikanom. Ruska vlada je baje obljubila, da odslej ne bo zapirala katoliških samostanov, razen da bi to bilo iz državnih razlogov nujno potrebno. Tudi v drugih primerih bo ruska vlada postopala kar najbolj obzirno. Za sedaj je razveljavila prepoved, da ruski škofje brez vladnega dovoljenja ne smejo potovati v Rim.379

V ruskih vladnih krogih se že pojavlja vprašanje, da bi se zopet osnovalo stalno zastopstvo pri Vatikanu. Rusija je ob svojem času imela pri Vatikanu svojega zastopnika, pa ga je odpoklicala, ker se je papež Pij IX. preveč potegoval za Poljake, ko so se malo poprej bili spuntali. Zadnja leta so pa v Rimu spoznali, da Poljakom ni vsega verjeti in zaradi tega je bilo mogoče doseči boljših odnosov z Rusijo.380

Abesinska deputacija v Peterburgu je močno razdražila italijanske državnike. Italijanski listi so sovražno pisali proti Rusiji, ki se je mislila zvezati z abesinskim kraljem proti Italiji. Tudi v zbornici je minister vnanjih stvari ostro govoril. Pojasnil je razmere v Afriki in med drugim povedal, da so skoraj vse evropske države priznale italijanski protektorat nad Abesinijo, le Rusija ima zadržke. Minister je končal s tem, da nima nobena država pravice posredovati med Italijo in Abesinijo.381

Avgusta 1896 je časnik »Slovenec« poročal, da se je sedaj pokazala Rudinijeva Rusom prijazna politika. Te dni ga je obiskal Leontjew, vodja ruske ekspedicije v Srednji Afriki, se z njim dalje časa pogovarjal in včasih celo pri njem obedoval. Govori se po Rimu, da prihaja Leontjew od neguša Menelika ter ima nalog posredovati, da se doseže za obe stranki ugodna pogodba.382

376 Prav tam.

377 »Vnanja politika italijanska«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 259. (Ljubljana, 11. novembra 1893). –

str. 2. 378

»Rusija in Vatikan«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 115. (Ljubljana, 22. maja 1894). – str. 2. 379

»Rusija in Vatikan«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 132. (Ljubljana, 12. junija 1894). – str. 2. 380

»Rusija in Vatikan«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 62. (Ljubljana, 15. marca 1895). – str. 2. 381

»Rusija in Italija«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 171. (Ljubljana, 27. julija 1895). – str. 2-3. 382

»Italija in Rusija«. Slovenec, letnik XXIV, št. 190. (Ljubljana, 20. avgusta 1896). – str. 2.

57

Poleg Francije je Abesince najbolj podpirala Rusija. Kralj Menelik ji je odstopil eno pristanišče in nekaj zemlje ob Rdečem morju. Ta pridobitev je za Rusijo zelo pomembna v političnem smislu, ker skozi Rdeče morje plujejo ladje v Vzhodno Azijo.383

3. aprila 1896 je »Slovenec« poročal, da sta v decembru leta 1882 Rusija in sv. Stol sklenila pogodbo, ki obsega tri točke: 1. upravo razpuščenih škofij, 2. semenišča, 3. cerkveno akademijo v Peterburgu. Glede druge točke je bilo dogovorjeno v pogodbi, da škofijska semenišča ostanejo pod vodstvom škofovskim, škof imenuje ravnatelja, nadzornika in profesorje, kakor doslej, dogovorno z vlado. Škof pa more iz opravičenih vzrokov odstraniti ravnatelja, nadzornika in profesorje ter jih nadomestiti z drugimi osebami. Če takoj ne imenuje namestnika, mora o tem obvestiti vlado. Semeniške statute glede uredbe, učnega načrta, pravic in dolžnosti osebja določa škof; pouk ruskega jezika, zgodovine in slovstva pa škof uravnava sporazumno z vlado in učitelje teh predmetov imenuje z odobritvijo vlade. Škofu pa ostane prosto vodstvo učnih tečajev, pouka in notranje discipline. S to pogodbo, katero sta podpisala Jacobini in Butenjev, se je zopet obnovila diplomatska zveza med Vatikanom in rusko vlado in za silo uredile razmere katoliške cerkve v Rusiji. V označeni pogodbi pa ni nobenega govora o državnem nadzorstvu pri izpitih iz ruskega jezika, zgodovine in slovstva, za katere škof imenuje učitelje z odobritvijo vlade.384

Dne 15. maja leta 1895 je izšel ukaz, da sme država nadzorovati izpite iz naštetih predmetov v katoliških semeniščih na Poljskem. Ta ukaz nasprotuje pogodbi iz leta 1882, ki glede pouka prepušča škofom polno prostost. Naravno, da je ta ukaz vzbudil v Vatikanu neprijetno začudenje, kajti ruski uradniki bi si s časom skušali pridobiti ves vpliv tudi na cerkveno vzgojo katoliških duhovnikov. Mnogi listi zatrjujejo, da je zaradi tega ruski zastopnik pri Vatikanu, Izwolsky, potoval v Peterburg ter carju osebno sporočil pomisleke Leona XIII. Izwolsky se je vrnil na svoje mesto ter sv. očetu izročil lastnoročno pismo carja Nikolaja II., ki je sv. očeta zelo razveselilo. Pismo obsega pojasnila. Čudno pri tem pa je vendar, da ukaz z dne 15. maja leta 1895 še vedno ni preklican. Iz tega postopanja smemo le sklepati, da hoče ruska vlada polagoma dobiti v roke nadzorstvo vsega poduka v katoliških semeniščih.385

»Slovenec« je povzel po »Pol. Corr.« poročilo, v katerem se trdi, da se v Vatikanu marljivo posvetujejo o predlogih ruskega ministrskega rezidenta Izwolskega glede nekaterih izpraznjenih škofovskih mest v Rusiji.386

Dosedanji ruski diplomatični agent v Sofiji, Čerikov, je imenovan za ruskega zastopnika pri Vatikanu. Čerikov je jako učen mož in izurjen diplomat. Njegova glavna naloga bo, dobiti v Vatikanu potrjenje za reforme, katere namerava Rusija vpeljati v šolah na Poljskem. Predvsem se nekje misli vpeljati pouk verouka v ruščini. Rusija bi take reforme tudi mogla vpeljati brez dovoljenja Vatikana, a vendar se ji je v tem primeru bati nemirov.387

383 »Rusija in Abesinija«. Slovenski narod, letnik XXIX št. 285. (Ljubljana, 11. decembra 1896). – str. 2.

384 »Rusija in Vatikan«. Slovenec, letnik XXIV, št. 77. (Ljubljana, 3. aprila 1896). – str. 1.

385 Prav tam.

386 »Vatikan in Rusija«. Slovenec, letnik XXIV, št. 239. (Ljubljana, 17. oktobra 1896). – str. 2.

387 »Rusija ni Vatikan«. Slovenski narod, letnik XXX, št. 56. (Ljubljana, 10. marca 1897). – str. 2.

58

3.4 ITALIJA IN AVSTRIJA

Italijanski zunanjepolitični odnosi s sosednjo Avstro-Ogrsko so bili najpogostejši na treh področjih: v zvezi z iredentizmom, trojno zvezo ter trgovsko pogodbo, podpisano leta 1892. Iredentizem sem predstavila v poglavju 2.3., trojno zvezo v poglavju 3.13, v tem poglavju predstavljam trgovinsko pogodbo in odnos med papežem in Ogrsko, o katerih sta poročala časnika Slovenec in Slovenski narod.

Začele so se obravnave o novih trgovinskih pogodbah, katere naj bi tudi na narodno- gospodarskem polju okrepile vezi, ki spajajo na političnem polju države trojne zveze in katere popolnoma osamujejo Francijo in Rusijo.388

Italija izvaža na leto v tuje države 1 milijon hektolitrov vina, za kar dobi 34 milijonov lir, v letu 1887 znašal je izvoz 187 milijonov lir. Znaten je nje izvoz olja 338.000 kvintalov v vrednosti 45 milijonov lir, a Avstrija ga dobi na leto 36.825 kvintalov. Znaten je izvoz Italije v konopljini, in sicer v množini 368.804 kvintale ter v vrednosti 25.816.020 lir ter prihaja v avstrijsko državo na leto 39.295 kvint. surove konopljine ter precej pletenin konopljinskih. Pavole dobi avstrijska država od Italije 6333 kvintalov, svile blizu 3000 kvintalov. Italija izvaža na leto in skupi za svilo in svilnate tkanine vrednosti za več kot 200 milijonov lir.389

Italija izvaža na leto 54.818 kvintalov grozdja v vrednosti 1.590.000 lir, od katere množine pa gre v Avstrijo le 364 kvintalov, v Švico 36.423 kvintalov, v Nemčijo 15.000 kvintalov. Italija izvaža blizu 1 milijon hektolitrov vina, od teh odpade na Avstrijo doslej le 17.608 hektolitrov, največ italijanskega vina gre v Nemčijo – 100.000 hektolitrov, v Francijo 19.583 hektolitrov, v Švico 273.955 hektolitrov, v Argentino 164.000 hektolitrov, v Anglijo 22.825 hektolitrov. V pogodbenih dogovorih je sprejeta tudi točka, da v primeru, če Italija zniža svojo carino na vina na 5 fr. in 77 cent., bo morala Avstrija znižati sedanjo carino od 20 gld. na 3 gld. 20 kr., s tem pa bo tako rekoč odprta pot italijanskim vinom v avstrijsko državo, kar bo hud udarec avstrijskemu vinarstvu, zlasti v Dalmaciji in v Primorju. Za avstrijske primorske in vipavske kmetovalce je slabo, da bo vrtnina, zelenjava iz Italije povsem prosta carine, ker je skoraj nemogoče tekmovati z italijanskimi kmetovalci, ki imajo toplejše podnebje in hitreje pridejo s svojimi pridelki na trg, tudi ceneje pridelujejo. Italija letno kupi 74.642 ton surovo obtesanega lesa v vrednosti 37 milijonov lir, od česar odpade na avstrijsko državo 56.917 ton, torej več kakor 70 procentov. Dalje Italija dobiva iz raznih držav 417.273 ton stavbnega lesa v vrednosti 27 milijonov lir in od tega odpade na avstrijski les največ, 349.199 ton, torej čez 30 procentov. V statistiki italijanske lesne potrebščine je zanimivo, da Italija dobi tanki les za žveplenke iz Nemčije, in sicer v množini 10.650 ton, a iz Avstrije le 1393 ton. Italija vzame precej avstrijskega izdelanega pohištva, in sicer 4848 kvintalov, ter od drugih držav le še 280 kvintalov. Tudi parketov dobi največ avstrijskih, in sicer 547 kvintalov, od drugod le 299 kvintalov, ter je znižana carina za tako blago od 6 na 4 lire. Znižana je tudi carina za pohištvo iz prostega lesa od 30 na 7 ½ lir. Znatno znižana je carina na čevlje, in sicer od 200 na 100 lir za 100 parov. Zelo znižana je carina na avstrijsko pivo, in sicer od 12 lir na 3 lire. Veliko piva gre iz Avstrije v Italijo, in sicer

388 »Nove trgovske pogodbe in trojna zveza«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 5. (Ljubljana, 8. januarja

1892). – str. 1. 389

»Trgovinske pogodbe«. Slovenec, letnik XX, št. 6. (ljubljana, 9. januarja 1892). – str. 1-2.

59

77.354 hektolitrov, ker večina italijanskega piva je avstrijskega proizvoda, ter le iz Nemčije še dobi 12.500 hektolitrov.390

Zastopniki avstrijskih vinorodnih okrajev so močno grajali določbe končnega zapisnika italijanske pogodbe, ki njihovi državi nalaga dolžnost, znižati carine italijanskega vina od 20 gld. na 3 gld. 20 kr., kakor hitro Italija zniža svojo carino na 5 lir 77 centezimov. Priporočali so torej predlog manjšinskega carinskega odseka, ki vladi vrača italijansko pogodbo ter ji naklada dolžnost, da se še enkrat pogaja z italijansko vlado v ta namen, da odpravi omenjeno končno določbo in vinsko carino uredi tako, da je primerna koristim obeh držav.391

V Italijanski zbornici se je te dni začela generalna debata o trgovinskih pogodbah. Velika večina se je izrekla zanje; med opozicionalci je omeniti zlasti Pantana, ki je govoril tudi o politični strani teh pogodb. Pantano sodi, da bo ta pogodba na veliko škodo italijanski trgovini in obrti in da bo od nje v prvi vrsti imela korist Avstrija. Trgovinske in politične zveze naj bodo posledica potrebe ali edinosti interesov, to pa glede novih pogodb ni moč trditi, zakaj zaradi nasprotja, ki je zavladalo med Francijo in Italijo, se italijanskega blaga izvaža še vedno dosti več na Francosko, kakor v katerokoli drugo državo.392

Dne 1. februarja so stopile v veljavo nove trgovinske pogodbe in hkrati so prizadete države menjale ratifikacije teh pogodb. Državni zakonik je objavil pogodbe in cesar je podelil trgovinskemu ministru Bacquehemu veliki križec Leopoldovega reda v priznanje za hitro in ugodno rešitev trgovinskih pogodb.393

Avstrijsko-italijanska pogodba zaradi pravice ribariti ob dalmatinski obali je za dalmatinske ribiče zelo škodljiva. Zaradi tega je bila tudi že večkrat povod hudim praskam med dalmatinskimi in hrvaškimi ribiči. Pred kratkim so dalmatinski ribiči pregnali svoje konkurente.394

V veljavo je stopila znižana carina na italijanska vina, ki se izvažajo v sodih. Kakor je znano, je določba, po kateri se mora italijanskim vinom carina znižati, nespremenjena vzeta iz prejšnje trgovske pogodbe. Tedaj, ko se je sklepala ta pogodba, se pa še ni vino prevažalo v posebnih za to narejenih vagonih brez soda. V tak vagon se kar vino nalije in se pelje v drugi kraj. Tako prevažanje pride mnogo ceneje. Italijanska vlada bi rada, da bi se na ta način vpeljanemu vinu tudi dovolila znižana carina, ali avstrijska vlada se pa brani, ker je v pogodbi odločno povedano, da nižja carina velja le za vino, ki se uvaža v sodih.395

Vsi italijanski listi pišejo proti Avstriji, ker ne pusti dovažati italijanskega vina k nam v posebnih vagonih brez sodov. Očitajo Avstriji, da se ne drži duha pogodbe.396

Zagrebški »Obzor« je te dni priobčil dopis iz Rima, v katerem se razsvetljuje razmerje med Vatikanom in Avstro-Ogrsko monarhijo. V Vatikanu poznajo cerkvene razmere v

390 »Trgovinske pogodbe. Slovenec, letnik XX, št. 7. (Ljubljana, 11. januarja 1892). – str. 1-2.

391 »Trgovinske pogodbe«. Slovenec, letnik XX, št. 9. (Ljubljana, 13. januarja 1892). – str. 2.

392 »Trgovinske pogodbe v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 13. (Ljubljana, 18. januarja 1892). – str.

2. 393

»Trgovinske pogodbe«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 26. (Ljubljana, 3. februarja 1892). – str. 2. 394

»Italijanska zbornica«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 75. (Ljubljana, 2. aprila 1892). – str. 3. 395

»Avstrija in Italija«. Slovenec, letnik XX, št. 196. (Ljubljana, 29. avgusta 1892). – str. 2. 396

»Avstrija in Italija«. Slovenec, letnik XX, št. 198. (Ljubljana, 31. avgusta 1892). – str. 6.

60

marijanskem kraljestvu in od tod izvira nezaupnost proti vsemu, kar pride iz Ogrske. V Rimu vedo, da se na Ogrskem pri imenovanju škofov gleda bolj na politične, kakor na verske zasluge. Škofija je nagrada in jamstvo za politična dela. To je povzročilo, da se kurija noče prenagliti in zato še vedno ni imenovan zagrebški nadškof. Zanikrne razmere, v katerih je pokojni kardinal-nadškof Mihajlović po dvajsetletnem pastirovanju zapustil nadškofijo, katero je bil dobri pastir Haulik vzorno uredil, so splošno znane in prav zato želi sv. oče, da dobi ta nadškofija vladiko, ki je duhovnik z dušo in srcem in ki pozna svojo čredo. Iz zgoraj navedenih vzrokov želi rimska kurija, da bo bodoči zagrebški nadškof rojen Hrvat, zato je gotovo, da bodo Hrvatje mogli biti zadovoljni, naj zasede škofijski prestol kdor koli od tistih, med katerimi bo papežu izbrati moža.397

Glede imenovanja zagrebškega nadškofa beremo v »Munch. Allg. Ztg.«, da je papež doslej odklonil vse kandidate ogrske vlade, zahtevajoč, da naj bo nadškof rojen Hrvat. Papež je izjavil, da se čuti moralno vezanega in ne mara imenovati nehrvatskega nadškofa. On sodi, da po svojem dostojanstvu se ne more umakniti od tega stališča in ne more Hrvatom poslati dušnega pastirja, ki bi bil le orožje v rokah madžarske vlade.398

Madžarski politiki dobro vedo, da je vpliv škofa Strossmayera pri Vatikanu jako velik in da je prav Strossmayer preprečil že marsikatero namero madžarske vlade. Sedaj javljajo židovski listi, da pojema Strossmayerov vpliv in da se hoče Vatikan glede Ogrske postaviti na drugo stališče. Verjetno to pač ni, kajti Strossmayer je eden najuglednejših škofov na svetu in sedanji papež Lev ga posebno ceni. Sicer pa se bo v kratkem pokazalo, ali je omenjena vest utemeljena. Doslej še ni bil imenovan zagrebški nadškof, ker je Strossmayer preprečil imenovanje madžarskega duhovnika, ako je torej res Strossmayer izgubil svoj vpliv, se bo to najprej videlo v tem slučaju.399

V ogrskih vladnih krogih niso nič kaj zadovoljni s papeževo encikliko. Posvetovali so se že, da bi jo prepovedali brati po cerkvah. To misel so pa opustili, ker bi s tako prepovedjo svojega namena ne dosegli, kajti razglasila bi se vendar po časopisih. Posebno je ogrske liberalce razkačilo, da se v encikliki omenja, da bo katolike podpiral vladar. To bi namreč utegnilo ogrskim katolikom dati pogum, da se uprejo proticerkvenim predlogam. Znano je že dolgo, da vladar ne odobrava proticerkvene politike in ne mara dati dovoljenja, da se zbornici predloži predloga o civilnem zakonu.400

Papež je v konzistoriju izrekel svoje obžalovanje, da se vzlic vsemu upiranju škofov in katoliškega ljudstva na Ogrskem le uvede civilni zakon. V tej svoji izjavi izraža željo, da bi tisti, ki imajo moč v rokah, spoznali, kako škodljivo in nepravično je, katolikom vsiljevati zakon v obliki, kakor ga je cerkev že stokrat obsodila. Država ima pač pravico urejati državljanske zadeve zakona, a o zakonu samem pa ima odločevati samo cerkev.401

397 »Hrvatska in Vatikan«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 223. (Ljubljana, 30. septembra 1892). – str. 3.

398 »Ogerska in Vatikan«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 226. (Ljubljana, 4. oktobra 1892). – str. 1-2.

399 »Vatikan in Ogerska«. Slovenski narod, letik XXVI, št. 64. (Ljubljana, 18. marca 1893). – str. 3.

400 »Papeževa enciklika in ogerska država«. Slovenec, letnik XXI, št. 207. (Ljubljana, 11. septembra 1893). –

str. 2. 401

»Papeževa izjava o civilnem zakonu«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 67. (Ljubljana, 22. marca 1895). – str. 2.

61

3.5 ITALIJA IN ANGLIJA

Avgusta 1890 je »Slovenec« poročal, da je končano angleško-italijansko pogajanje z ozirom na afriška ozemlja. Vsa italijanska posestva je angleška vlada priznala za 90 let. To sporazumljenje italijanski vladi zelo ugaja.402

Ministrski predsednik Rudini in lord Dufferin sta podpisala zapisnik, v katerem se določuje mejna črta, na katere smeta vplivati Italija in Anglija v vzhodni Afriki. Etiopija s Kaffo in deželami, ki jima pripadajo na jugu ostaneta pod vplivom Italijanov. Glede postaje Kismayu se je določilo, da imajo italijanski podložniki enake pravice kot Angleži.403

V »Slovenskem narodu« so objavili poročilo pariškega lista Le Journal, ki javlja, da sta Angleška in Italija sklenili pogodbo glede solidarnega postopanja v Afriki. Po tej pogodbi bi uprizorili skupno akcijo v Sudanu. Angleška bi plačala stroške, Italija bi dala potrebno vojsko. Italija bi za to dobila Hartum in bi smela okupirati Tripolis. Glede Maroka sta se Italija in Angleška sporazumeli, da prevzame Italija protektorat, a če bi se Maroko ustavljal, bi jih pokorili na silo. Za to vojno bi morala Italija postaviti 25.000 mož, dobila bi vso Maroško, samo Tanger bi prešel v last Angleške.404

Bivši minister, baron Blanc, je v italijanskem parlamentu izjavil, da se niso vršila nobena pogajanja med Angleško in Italijo glede Afrike.405

Avdienca, v kateri je sv. oče sprejel vojvodo Cambridgskega, sorodnika angleške kraljice Viktorije, je vzbudila veliko pozornost v političnih krogih. Vojvoda je prišel v Rim, da obišče Nj. Svetost Leona XIII., ki je tudi sprejel vojvodo z vsem dostojanstvom in se mu kazal zelo naklonjenega. Med pogovorom je papež poudarjal, kako potrebno bi bilo preurediti ljudske učilnice na pravi krščanski podlagi, in vojvoda mu je pritrjeval. V avdienci je vojvoda predstavil sv. očetu častnike, katere je imel v svojem spremstvu. Ti so vsi poljubili papežu roko, četudi so protestantje. Sv. oče jih je osebno peljal po svojih dvoranah ter jim kazal slikoviti razgled rimskega mesta. Dan pozneje so obiskali vojvodo Cambridgskega mnogi italijanski dostojanstveniki, med katerimi je bilo tudi več častnikov. Pri tej priložnosti je vojvoda odkritosrčno povedal svoje mnenje, da je Italija storila veliko napak, ko je sv. očetu odvzela njegovo samovladarstvo; zakaj, ko bi italijanska vlada pustila sv. očetu njegovo samovladarstvo, bi vsekakor stala na trdnejših nogah.406

Papež je naročil westminstrskemu nadškofu, da naj Gladstonu zagotovi, da ga bo cerkev podpirala pri reševanju irskega vprašanja. Hkrati pa naj tudi izreče željo, da se obnovijo diplomatski odnosi med Anglijo in Vatikanom, kar bo novi angleški vladi le v korist.407

Kakor se poroča iz Londona, se ni nadejati, da bi prizadevanja Italije glede tesnejše zveze Anglije in Italije in kakih formalnih pozitivnih obljub za slučaj, da bi Francija napadla Italijo, imele ugodnejši uspeh kot leta 1887. Takrat si je v tem smislu prizadeval že Crispi

402 »Anglija in Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 187. (Ljubljana, 16. avgusta 1890). – str. 2.

403 »Italija in Anglija«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 68. (Ljubljana, 26. marca 1891). – str. 2.

404 »Italija in Angleška«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 292. (Ljubljana, 21. decembra 1894). – str. 2.

405 »Angleška in Italija«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 293. (Ljubljana, 22. decembra 1894). – str. 2.

406 »Rim in Anglija«. Slovenec, letnik XIX, št. 27. (Ljubljana, 4. februarja 1891). – str. 2.

407 »Anglija in Vatikan«. Slovenec, letnik XX, št. 199. (Ljubljana, 1. septembra 1892). – str. 6.

62

in skušal pridobiti Salisburyja, kateri pa mu je odgovoril, da noben angleški minister ne more dati zagotovil glede vojaške akcije brez dovoljenja parlamenta. Angleški parlament pa bi brez dvoma odklonil, da želi naložiti tako zavezo.408

Kralj in kraljica italijanska bila sta slovesno sprejeta v Benetkah na krov angleške ladje Brambow. Kralj je nazdravil na zdravje angleške kraljice in na uspeh velikega britanskega naroda, zvestega prijatelja Italije v slabih in v dobrih časih, in na njega mogočno, slavno mornarico, za katero bijejo srca vsega italijanskega naroda. Poveljnik angleškega brodovja se je po naročilu angleške kraljice zahvalil za prijazne besede in je v imenu kraljice in mornarice izrekel upanje ter rekel, da bodo razmere med Italijo in Angleško obstale tudi nadalje take, kakor so sedaj.409

»Slovenski narod« je poročal, da angleško brodovje obišče nekatere italijanske pristane. Govori se, da je ta obisk angleškega brodovja povzročila italijanska vlada, boječ se posledic rusko-francoske zveze in stalnega ruskega brodovja v Sredozemskem morju, katero bo v prvi vrsti podpiralo francosko mornarico. Italijanska vlada je zaradi tega opozorila angleško vlado, da bi bilo dobro, uprizoriti tako demonstracijo, obenem pa se je obrnila tudi na nemško in na avstrijsko vlado, da bi tudi poslali vsaj po eno ladjo. Namen te demonstracije je seveda ta, pokazati svetu, da stoji Anglija na strani trozveze – vsaj v miru.410

Angleško brodovje se mudi še vedno v Tarantskem pristanu, a zanje se nihče več ne zmeni. Italijani in Angleži so nameravali prirediti protidemonstracije zoper rusko- francoske slavnosti, a obneslo se jim je slabo; sijaj francoskih prireditev jim je zaprl sapo.411

3.6 ITALIJA IN ŠVICA

Italijanski vladni parlamentarni krogi imajo malo upanja, da bi se s Švico sklenila trgovska pogodba. Če se Švicarji ne bodo hoteli vdati, hočejo Italijani na meji storiti odločne naredbe, da preprečijo vsako tihotapstvo. S tem, da se ta pogodba ne sklene, dobi srednjeevropska gospodarska državna zveza precejšnjo luknjo v veliko veselje Rusov in Francozov.412

Švicarji se boje, da bi se v primeru vojne skušali Italijani združiti z velikim krilom nemške vojske ter v to svrho prestopili švicarsko mejo in krenili po Ronski dolini. Da bi to preprečili, nameravajo Švicarji utrditi St. Maurice in Martinigny v kantonu Wallis. Načelnik vojaškemu departamentu, svetnik Frey, se sedaj tam mudi, da se natanko pouči o teritorialnih razmerah in da izdela načrt stroškov. S to namero švicarskega zveznega sveta italijanski listi niso nič zadovoljni.413

408 »Angleška in trojna zveza«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 139. (Ljubljana, 22. junija 1891). – str. 2.

409 »Italija in Angleška«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 155. (Ljubljana, 11. julija 1891). – str. 2.

410 »Obisk angleškega brodovja v italijanskih pristanih«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 217. (Ljubljana,

22. septembra 18913). – str. 2. 411

»Angleži v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 246. (Ljubljana, 26. oktobra 1893). – str. 3. 412

»Italija in Švica«. Slovenec, letnik XX, št. 36. (Ljubljana, 15. februarja 1892). – str. 3. 413

»Italija in Švica«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 102. (Ljubljana, 5. maja 1891). – str. 3.

63

»Slovenski narod« poroča, da se je mnogim zdelo čudno, da so Švicarji v Zürichu napadli Italijane. Kdor pozna tamkajšnje razmere, ve, da se tudi surovo postopanje züriških Nemcev ne more hvaliti. Okrog Züricha je bilo vedno kakih 6000 italijanskih delavcev. Med temi ljudmi je bilo mnogo tatov in roparjev. Italijanske gostilne so bile shajališča raznovrstnih malopridnežev in hudodelcev. Krčmarji so tržili z ukradenim in naropanim blagom. Domače prebivalstvo je bilo že dolgo jezno na Italijane in treba je bilo le majhnega povoda, pa se je začelo pobijanje.414

Sicer listi grajajo vlado in policijo, da ob izgredih nista storili svoje dolžnosti. Italijanski zastopnik pa od švicarske vlade ni zahteval nobenega zadoščenja, temveč je le izrekel željo, da se v bodoče varujejo italijanski podložniki.415

V kantonu Tessin je zbirališče radikalnih elementov v Švici živečih Italijanov. Tu se zbirajo begunci iz Italije. Švicarska vlada uvideva nevarnost zbiranja, zato bo izgnala vse begunce. Na meji pa je vojaštvo, ki bode vse begunce zaprlo, in s tem bo dosežen mir.416

Po poročanju časnika Slovenski narod so politične in gospodarske razmere v Švici za druga ljudstva dokaj mikavna. Leta 1850 je bilo v Švici samo 71.000 priseljencev. Leta 1870 je njihovo število naraslo na 150.000. V letu 1880 jih je bilo 211.000 in osem let kasneje 230.000. Od teh je bilo 115.000 Nemcev, 54.000 Francozov, 42.000 Italijanov in pa 14.000 Avstrijcev. Sedaj je v Švici 244.434 priseljencev. V Zürichu, Baselu, Genevi in St. Gallenu je med prebivalstvom 40 odstotkov priseljencev.417

3.7 ITALIJA IN PORTUGALSKA

Liberalni listi so v nebesa kovali portugalskega kralja, ko se je trdilo, da bo v Rimu v Kvirinalu obiskal Humberta. Toda kralj je svoje potovanje odložil in liberalni listi so ostali na cedilu. Kakor so ga prej poveličevali, tako ga sedaj zaničujejo kot papeževega slugo. Framasonska »Tribuna« kar divja: »Naj portugalski kralj pride ali ne, Italijo nič ne briga«; toda vzroki, zakaj ga ne bo v Kvirinal, so za Italijo zelo resni. Vatikan se je zopet pokazal v svojem bistvu. Italija pa ne sme prenašati, da bi Vatikan tako očitno preziral njeno edinost.418

Nekoliko so Italijani sami krivi, da portugalski kralj ne pride v Rim. Ko se je izvedelo, da misli priti, so vsi vladni listi to z veseljem objavili in pisali, kot bi ta prihod bil demonstracija proti Vatikanu. Portugalski kralj in vlada pa niso želeli služiti italijanski vladi za politične namene. V rimskih vladnih krogih vlada veliko nezadovoljstvo proti Portugalski. Vlada je sklenila, da bo s portugalskim poslanikom v Rimu občevala le toliko, kot bo neobhodno potrebno, ravno tako je pa tudi naročila svojemu zastopniku v Lizboni, naj ne občuje s portugalsko vlado več, kot je neobhodno potrebno. Vatikan je šele potem pretil Portugalcem, da odpokliče svojega nuncija, če pride kralj v Rim, ko so italijanski listi začeli v politične namene izkoriščati napovedani prihod.419

414 »Švicarji in Italijani«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 176. (Ljubljana, 3. avgusta 1896). – str. 2.

415 Prav tam.

416 »Italijani v Švici«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 111. (Ljubljana, 17. maja 1898). – str. 1.

417 »Inozemci v Švici«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 215. (Ljubljana, 20. septembra 1899). – str. 2.

418 »Portugalska in Italija«. Slovenec, letnik XXIII, št. 243. (Ljubljana, 22. oktobra 1895). – str. 1-2.

419 »Italija in Portugalska«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 247. (Ljubljana, 25. oktobra 1895). – str. 2.

64

Razmere med Italijo in Portugalsko, ki so v zadnjem času precej napete, ker je portugalski kralj don Carlos odrekel svoj obisk kralju Umbertu v Rimu, se morda v najbližjem času vendarle poravnajo. To je posneti iz raznih poročil iz Rima, ki se opirajo na nastopna dejstva. Kralj don Carlos kot bližnji sorodnik italijanske vladarske hiše bi se zelo rad udeležil poroke prestolonaslednika v Rimu. To se pa seveda ne more zgoditi prej, dokler se ne odstranijo ovire, ki vladajo med obema vladarskima hišama. V tem oziru se vršijo pogajanja med Rimom in Lizbono, vendar pa to še ni vse, kar ovira udeležitev portugalskega kralja pri prinčevi poroki. Kralj don Carlos se mora spraviti tudi z Vatikanom glede točk, na katere se mora ozirati, če hoče obiskati kraljev dvor.420

3.8 ITALIJA IN TUNIS

»Slovenec« je 10. julija 1895 poročal, da v letu 1896 poteče pogodba med Italijo in Tunisom. Če se v septembru 1895 ne odpove, se podaljša za nadaljnjih 25 let. To pa ni po volji zastopnikom južnih francoskih departamentov. Ti namreč silijo vlado, da odpove pogodbo, ker imajo Italijani enake pravice v Tunisu, kakor francoski trgovci in naseljenci. Ta odpoved bi pa bila za Italijo zelo velikega pomena, ker bi to škodilo tamkajšnjemu italijanskemu ribištvu, s katerim se ukvarja okoli 60.000 Italijanov in imajo nad tisoč bark.421

Italijansko-tuniška trgovinska pogodba povzroča mnogovrstna razpravljanja v italijanskem časopisju. »Italia« poudarja, da ni misliti na kakšno sovraštvo od tuniške strani zaradi odpovedi trgovinske pogodbe; prej bi se to smelo trditi o Franciji, ko bi ne bilo zadostno znano, da se tu gre samo za materialne koristi. Imenovani dnevnik pa dalje izraža upanje, da bo Francija kmalu čutila potrebo nove trgovinske pogodbe, katera pa bi se ne ozirala samo na trgovino v Tunisu, ampak na celo trgovinsko okrožje med Italijo in Francijo. Na tem deluje že tudi italijanski poslanik v Parizu.422

Po dolgotrajnih, burnih pogajanjih, so končno le podpisali to pomembno pogodbo. Kakor vsaka, sloni tudi ta pogodba na obojestranskih pogojih. Radikalno francoski politiki se jezijo, da se po tej pogodbi niso popolnoma zbrisali vsi sledovi italijanskih naprav v vladarstvu, ki se nahajajo še od trenutka, ko je te kraje dobila v svojo pest Turčija. Toda vlada je že morala vedeti, kje jo čevelj žuli, in navaja samo veliko pomembnost te pogodbe za Italijo, ker je s tem omogočeno prijateljstvo s Francijo, kar bi baje imelo za Italijo zelo srečne posledice.423

420 »Razmere mej Portugalom in Italijo«. Slovenec, letnik XXIV, št. 209. (Ljubljana, 12. septembra 1896). –

str. 2. 421

»Pogodba med Italijo in Tunisom«. Slovenec, letnik XXIII, št. 155. (Ljubljana, 10. julija 1895). – str. 3. 422

»Italijansko – tuneška trgovinska pogodba«. Slovenec, letnik XXIII, št. 192. (Ljubljana, 23. avgusta 1895). – str. 2. 423

»Italijansko – tuneška trgovinska pogodba«. Slovenec, letnik XXIV, št. 228. (Ljubljana, 5. oktobra 1896). – str. 2.

65

3.9 ITALIJA IN ZDRUŽENE DRŽAVE

Onstran oceana je naseljenih že precejšnje število italijanskih državljanov delavskega stanu, katerim domača rodna zemlja ne preskrbi potrebnega kruha. Ker je pa tudi drugod dovolj takih ljudi, ki se preživljajo le z delom svojih rok, je umevno, da bi priseljenci ne dobili potrebnega dela, ko bi ne konkurirali z domačini. Sestradani delavci prevzemajo delo pod vsakim pogojem, da si le toliko prislužijo, da morajo ustavljati se preteči lakoti. S tem pa škodijo domačim delavcem, ki sprejemajo dela le proti določeni plači. To je dalo povod že raznovrstnim praskam.424

Pred nekaj meseci je bil umorjen policijski direktor New Orleanski, Henesey, kakor se je govorilo, na povelje neke tajne družbe »Maffia«,425 katere člani so Siciljanci, naseljeni v New Orlenasu. Ta umor je povzročil strašno razburjenost proti vsem Italijanom. Mnogo je bilo zaradi umora zaprtih in obtoženih. Ko pa so porotniki oprostili šest obtožencev, o treh pa se niso mogli zediniti o obsodbi, zbudilo je to grozno nevoljo med prebivalstvom, katero je mislilo, da so obtoženci krivi. Napadla je na tisočeglava množica ječo, streljala jetniške celice, dokler ni v krvi ležalo deset Italijanov. Dva so izvlekli in obesili na svetilnicah ter potem streljali v njuna trupla. V mestu je bila grozna razburjenost in slišalo se je: »Smrt vsem Italijanom«. Med izgredniki je bilo mnogo odličnih oseb, odvetnikov, zdravnikov, trgovcev, uradnikov itd. Vsega skupaj je bilo umorjenih 12 v jetnišnici zaprtih Italijanov. Italijanski konzul je vložil pritožbo pri guvernerju ter zahteval, da se kaznujejo tisti, ki so zakrivili to klanje oproščenih italijanskih obtožencev.426

Vlada severnoameriških združenih držav je zaradi dogodkov v New Orleansu v veliki zadregi. Italiji bi rada pokazala vsaj dobro voljo in kaj storila, na drugi strani pa ne more ničesar opraviti, ker so v pravnih zadevah posamične državne avtonomne. V tej zadevi torej nima veliko vpliva na državo Louisiana, v kateri so se grozovitosti zgodile.427

Društvo »Maffia« v New Orleansu je poslalo odvetniku Parkersonu, ki je bil vodja množice, ki je »linčala« Italijane, grozilno pismo s podpisom Maffia. V tem pismu mu grozijo, da ga bodo umorili, njegovo rodbino pa zastrupili. Guverner je dobil ukaz kaznovati vse, ki so se udeležili groznih dejanj. Nad 700 Italijanov je zapustilo mesto.428

424 »Italijanski naselniki v Združenih državah«. Slovenec, letnik XXIV, št. 286. (Ljubljana, 12. decembra

1896). – str. 3-4. 425

Mafija je mednarodna tajna organizacija s koreninami na Siciliji. Nekdanji člani zasebnih vojska aristokratov so pogosto organizirali tolpe razbojnikov, zotraj katerih se je razvil njihov samosvoj sistem pravil in pravičnosti, čeprav so delovale zunaj veljavnih zakonov. Do leta 1860 so prevzele nadzor nad številnimi policijskimi in vladnimi uradniki na Siciliji in čeprav jih je novi kralj Viktor Emanuel II. skušal uničiti, mu to ni uspelo. 20 let pozneje, ko je veliko siciljanskih družin emigriralo v ZDA, se je mafija organizirala v New Yorku in Chicagu. Njeno članstvo se je še povečalo v 20. letih prejšnjega stoletja, ko so se njeni voditelji izognili poskusom italijanske fašistične vlade, da jim sodi. Mafija, ki je organizirana v obliki »družin« s poveljniško strukturo, podobno fevdalni vojski, je bila dejavna v času ameriške prohibicije. V ZDA in Italiji, kjer so nekatere poslovneže in politike večkrat obtožili sodelovanja z mafijo, njenega vpliva kljub občasnim medijsko razvpitim sodnim procesom niso uspeli zatreti. Armstrong Karen: Velika družinska enciklopedija zgodovine: dogodki, imena in datumi, ki so oblikovali svet. (Ljubljana: Mladinska knjiga, 2006). – str. 353-354 426

»O krvavi samosodbi v New Orleansu«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 65. (Ljubljana, 20. marca 1891). – str. 2. 427

»Vlada severnoameriških zjedinjenih držav«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 65. (Ljubljana, 20. marca 1891). – str. 2. 428

»Društvo Maffia v New Orleansu«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 65. (Ljubljana, 20. marca 1891). – str. 2.

66

V raznih krajih, kakor v Brooklynu, Jersey City in Troyu so imeli Italijani te dni shode, na katerih so protestirali proti »linčanju« njihovih rojakov v New Orleansu. V Troyu so Američani napadli poslopje, kjer je bil shod, in pregnali Italijane s streljanjem. Več oseb je bilo ranjenih.429

Italijanski poslanik v Washingtonu baron Fava je naznanil tajniku Blaine z noto, da bo odpotoval z motiviranim odpustom, če se ne ustreže zahtevam, katere je v imenu svoje vlade postavil glede v New Orleansu umorjenih italijanskih podložnikov. Italija zahteva, da naj vlada Združenih držav zajamči, da se bo pravilno postopalo proti krivcem in naj prizna, da se ima plačati odškodnina ostalim sorodnikom umorjenih. Če ne bo ugodnega odgovora, bo Fava v osmih dneh zapustil Washington.430

Po poročilih iz Washingtona je Blaine izrazil italijanskemu poslaniku baronu Fava svoje obžalovanje, da hoče odpotovati, ter se izjavil, da je vlada pripravljena dovoliti odškodovanje sorodnikom umorjenih, kakor hitro bo preiskava končana. Kaznovanja krivcev pa vlada ne more vnaprej obljubiti, saj bi posegla v sodno preiskavo, ki se vrši.431

Italijani, katere so pobili v Novem Orelansu, so bili baje že vsi državljani Združenih držav in so pri zadnjih mestnih volitvah tudi volili. Če je to res, se Italija nima nobenega vzroka pritoževati, in je pričakovati, da se diplomatski prepir kmalu poravna.432

Prepir med Italijo in Združenimi državami se bo kmalu poravnal. Predsednik je že storil potrebne korake, da se kaznujejo morilci Italijanov. Preiskava proti njim se kmalu prične. Italijanski zastopnik ostane torej v Washingtonu in ne priganja, da bi se mu izročili potni listi. Prebivalstvo v Novem Orleansu pa je precej razburjeno, zaradi tega, da se ta preiskava začne.433

Upanje, da se bo spor med Italijo in severno Ameriko zaradi dogodkov v New Orleansu poravnal, se je zopet zmanjšalo zaradi odgovora tajnika Blaine-ja na zadnjo noto Rudinijevo, v katerem stvar zavija na vse mogoče načine in tako rekoč izreka, da zvezna vlada nima dolžnosti o tej zadevi kaj storiti in ustreči zahtevam Italije.434

Kakor se poroča iz Rima, bo italijanska vlada glede dogodkov v New Orelansu počakala na postopanja zvezne vlade, preden bo kaj storila v tej zadevi. Italijanskega poslanca pri zvezni vladi, ki je takoj po svojem prihodu v Rim imel pogovor z markezom Rudinijem, bo sprejel kralj Umberto, da mu bo neposredno poročal o dogodkih.435

Še zdaj se med Italijo in Združenimi državami ni doseglo nobeno sporazumljenje zaradi dogodkov v Novem Orleansu. Ameriške oblasti nočejo dati nobene odškodnine, še več, novo orleanski župan se je obrnil do višjih oblasti, da se italijanskemu konzulu odtegne eksekvatura, ker policiji ni hotel dati zahtevanih pojasnil o osebah, ki so umorile policijskega načelnika.436

429 »Italijani v Ameriki«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 68. (Ljubljana, 26. marca 1891). – str. 2.

430 »Italijanski poslanik«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 74. (Ljubljana, 3. aprila 1891). – str. 2.

431 »Spor mej Italijo in Severno Ameriko«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 75. (Ljubljana, 4. aprila 1891).

– str. 2. 432

Prav tam. 433

»Italija in Zjedinjene države«. Slovenec, letnik XIX, št. 76. (Ljubljana, 6. aprila 1891). – str. 3. 434

»Razpor Italije z Ameriko«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 87. (Ljubljana, 18. aprila 1891). – str. 3. 435

»Italija in Amerika«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 93. (Ljubljana, 25. aprila 1891). – str. 2. 436

»Italija in Zjedinjene države«. Slovenec, letnik XIX, št. 114. (Ljubljana, 22. maja 1891). – str. 3.

67

Zaradi krvavih dogodkov v New Orleansu in diplomatskega boja med Ameriko in Italijo, ki je nastal potem, je stališče Italijanov skoraj neznosno. Proti njim se je osnovala popolna zarota, da so prisiljeni drug za drugim zapuščati mesto in deželo. Zdaj je župan New Orleansa nastopil še proti italijanskemu konzulu Corti-ju ter zahteva, da guverner Luiziane odvzame imenovanemu konzulu eksekvaturo.437

V Severni Ameriki se začenja vedno bolj odločno poudarjati Monrojeva doktrina »Ameriko Američanom«. Najbolj to čutijo razne parobrodne družbe, ki dovažajo izseljence. Ne mine dan, da se ne bi preprečilo raznim priseljencem stopiti na suho. Kot vzroki se navajajo, da so bolni, nečedni, ali pa zločinci. Ti izseljenci morajo takoj nazaj na ladjo in družbe morajo biti njihov porok. Večina takih priseljencev so Italijani, na katere imajo menda najbolj piko. Parobrodne družbe jih za zdaj izkrcujejo drugod in potem pošiljajo po železnicah v Združene države, ter se tako izogibajo natančnemu preiskovanju.438

V zadnjih štirih mesecih je po poročanju ameriškega konzula v Gibraltarju prišlo v Gibraltar 31 parobrodov, na katerih je bilo nad 20.000 italijanskih izseljencev za Ameriko. Tudi ameriški konzul v Neaplju je sporočil svoji vladi, da se Italijani v velikem številu selijo v Ameriko. Vsak v Ameriko odhajajoči parobrod je prenapolnjen. V mnogih okrajih spodnje Italije se opaža, da se je število moških prebivalcev znatno znižalo.439

Državni tajnik Blaine je v imenu Unije izročil italijanskemu poslanskemu namestniku vsoto 125.000 frankov, da se razdeli med dediče umorjenih, zaradi česar se je spet začelo diplomatsko sodelovanje. Tudi italijanska vlada je izjavila, da smatra plačano odškodnino za zadostno zadoščenje in želi, da se dobre razmere med Italijo in Unijo ne bodo nikoli več prekinile. Dediči v Novem Orleansu umorjenih se branijo sprejeti to od Unije plačano odškodnino, ker rednim pravnim potom skušajo dobiti odškodnine od toženih samih.440

V Trentonu v novoyorški državi je bil hud boj med domačini in italijanskimi delavci, ker poslednji delajo za nižjo plačo. Kakih 2000 delavcev se je udeležilo pretepa. Razburjeni Američani so planili na italijanske delavce in največja nesreča bi bila zadela naseljence, ko bi ne posegla vmes mestna policija. Ranjenih je bilo mnogo udeležencev na obeh straneh. Vlada že razmišlja, da italijanskim delavcem prepove prihod v Ameriko.441

Zbornica poslancev Združenih držav je sprejela zakon, da se ne sme nobenemu pustiti, da bi se preselil v Ameriko, ki ne zna brati in pisati v angleščini, ali pa v jeziku dežele, v kateri je rojen. Celo tedaj se ženam ne sme pustiti v Ameriko, če brati in pisati ne znajo, četudi bi se tudi njihovim možem priseljevanje dovolilo. Senat je omenjeni predlog v toliko spremenil, da zadošča, da mora znati posameznik brati in pisati v enem jeziku, in da se žene smejo priseliti z možmi, četudi ne znajo brati in pisati, če se je možem dovolilo priseljevanje.442

437 »Italijani v New Orleansu«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 115. (Ljubljana, 23. maja 1891). – str. 3.

438 »Zjedinjene države«. Slovenec, letnik XIX, št. 93. (Ljubljana, 25. aprila 1891). – str. 3.

439 »Izseljevanje iz Italije v Ameriko«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 117. (Ljubljana, 26. maja 1891). –

str. 2. 440

»Italija in Unija«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 87. (Ljubljana, 16. aprila 1892). – str. 4. 441

»Italija in Zjedinjene države«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 285. (Ljubljana, 11. decembra 1896). – str. 2. 442

»Izseljevanje v Ameriko«. Slovenski narod, letnik XXX, št. 32. (Ljubljana, 10. februarja 1897). – str. 3.

68

3.10 ITALIJA IN BRAZILIJA

Znano je, da je brazilska vlada izdala dekret, da se vsi tujci v Braziliji priznajo za brazilske državljane, če v določenem obroku temu ne bodo ugovarjali. Ta odredba brazilske vlade je vzbudila veliko pozornost v Evropi, zlasti v Italiji. Mnogo italijanskih delavcev je v Braziliji, in ti bi naenkrat vsi izgubili italijansko državljanstvo. Evropske vlade so se torej pritožile temu dekretu. Te pritožbe so imele toliko uspeha, da je brazilska vlada izjavila, da tujci ne izgubijo prejšnjega državljanstva, če se mu sami izrecno ne odrečejo.443

Malo je manjkalo, da ni prišlo do razpora med Brazilijo in Italijo, ker so brazilski carinski uradniki surovo postopali proti italijanskim mornarjem. Italija je zahtevala zadoščenja. Brazilski poslanik v Rimu je naznanil te dni italijanski vladi, da so dva uradnika, ki sta bila kriva, odstranili. Italijanska vlada je bila s tem pojasnilom zadovoljna. Ne ve pa se, če bo zadovoljno domače brazilsko prebivalstvo, če ne bo tolmačilo vladnega postopanja za slabost.444

Med Italijani in Brazilci vlada zadnje čase velika napetost. V več mestih, posebno v San Paolo, so se vršile v zadnjih dneh krvave rabuke med domačini in italijanskimi priseljenci. Prirejajo se mnogovrstne poulične demonstracije, katerih se tudi ženske številno udeležujejo. Hkrati se je na raznih mestih vršilo več shodov, na katerih so se ostro prijemali Italijani ter se s somišljeniki navduševali k uporu.445

Povod vsem tem razburjenostim je dal načrt pogodbe, katerega je predložila italijanska vlada brazilski zbornici in kateri določa, da mora rešiti vsa sporna vprašanja, ki so nastala med Italijo in Brazilijo med zadnjo meščansko vojsko, predsednik severnoameriške zveze in da se morata njegovi razsodbi uklanjati obe stranki. To poniževalno pogodbo je brazilska zbornica na zadnji seji soglasno zavrgla, obenem pa je vest o tej zadevi povzročila razburjenost med prebivalstvom. Ko je italijanska vlada zvedela o teh prepirih, je takoj naročila, naj odplujejo tri vojne ladje k brazilskemu obrežju.446

Brzojavke iz Brazilije poročajo, da so se v San Paolu primerili veliki izgredi, naperjeni zoper Italijane. Dijaki so sežgali italijansko zastavo, potem pa so ljudje napadli Italijane in mnoge izmed njih ubili ter oplenili 40 laških hiš in trgovin.447

Po poročanju časnika Slovenski narod sta obe vstaji v Braziliji tamkajšnjim italijanskim podložnikom naredili veliko škode. Italijanska vlada je zahtevala, da se škoda povrne. Ker se brazilska in italijanska vlada nista mogli sporazumeti, sta se dogovorili, da se vsaka stvar predloži predsedniku severnoameriških združenih držav v presojo. Temu pa se je uprl brazilski parlament. Ker so časopisi prinesli nekaj ostrih člankov proti Italijanom, so ljudje po mestih začeli napadati Italijane, trgati in sežigati italijanske zastave. Italija sedaj zahteva zadoščenja, a je veliko vprašanje, če ga dobi.448

443 »Italija in Brazilija«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 129. (Ljubljana, 9. junija 1890). – str. 2.

444 »Brazilija in Italija«. Slovenec, letnik XX, št. 156. (Ljubljana, 12. julija 1892). – str. 2.

445 »Med Italijani in Braziljani«. Slovenec, letnik XXIV, št. 196. (Ljubljana, 27. avgusta 1896). – str. 2.

446 Prav tam.

447 »Milan«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 197. (Ljubljana, 28. avgusta 1896). – str. 2.

448 »Italijani v Braziliji«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 199. (Ljubljana, 31. avgusta 1896). – str. 2.

69

Brazilska vlada je obljubila Italiji, da bo poiskala tiste, ki so žalili italijansko zastavo ali napadali Italijane. Seveda je še vedno zelo dvomljivo, če bo vlada kaj storila. Brazilska policija in sodišča sta preveč nezanesljiva, da bi mogli pričakovati Italijani zares kakega zadoščenja. Italijansko vlado je brazilska le spravila iz velike zadrege. Čast Italije je zahtevala, da od Brazilije zahteva zadoščenja, in to zadoščenje je sedaj formalno dobila. Italijanska vlada je ob tem prepovedala izseljevanje v Brazilijo.449

»Agenzia Stefani« je objavila vest, da vlada v Braziliji, posebno pa v San Paolu popolni mir, ker je med Italijani in Brazilci posredoval tamkajšnji državi predsednik. To poročilo je bilo popolnoma neosnovano, kajti po novejših poročilih so se obnovili boji med obema strankama. Vojaštvo, katero je odposlal predsednik, je postopalo z Italijani ravno tako, kakor turški krvoločneži z Armenci. Z nahujskano drhaljo vred so padli vojaki na hiše italijanskih naseljencev. Ranjenih je štirideset oseb. V italijanski koloniji vlada velika obupanost in se pričakujejo poročila iz Italije o ukrepih vlade glede prve pomoči zatiranim podanikom. Vlada je že odposlala nekaj ladij na brazilsko obrežje in naročila bivšemu poslaniku v Braziliji, De Matino, naj posredujejo v tej sporni zadevi.450

Razmere med Italijo in Brazilijo so še vedno zelo napete. Zadnja številka »Italie« priobčuje v tem oziru nekaj opazk. V prvi vrsti omenja nemire v San Paolo dne 22. avgusta, v katerih je padlo sedem Italijanov, ranjenih pa je bilo okoli 150. Vendar tudi Brazilci niso ostali brez izgub, kajti izgubili so 13 mož in več kot 250 ranjencev. Izmed 70.000 Italijanov, ki žive v tej pokrajini, jih je komaj 20.000, o katerih bi se moglo trditi, da so prijeli za orožje. Velika večina teh izseljencev je vojaških beguncev, za katere se italijanska vlada ne more potegovati z orožjem v roki, kajti nihče ne ve, v kake spletke bi jo privedla eventualna vojska. Za storjeno sedaj zahteva italijanska vlada zadoščenje, v bodoče pa se ne namerava spuščati v boj zaradi dveh milijonov izseljencev. Vlada naj varuje samo one podanike, ki pred izselitvijo izjavijo, da hočejo ohraniti državljansko pravo, in plačujejo med odsotnostjo letni davek.451

»Agenzia Stefani« poroča iz Rio de Janeira: »V državi Bahia je četa roparjev, ki se je pred nekaj leti že bila z vladnimi četami, napadla več farm, v katerih prebivajo Italijani, in zažgala poslopja. Škoda je velikanska. Na prošnjo podkonzula v Fernambuco je poslala zvezna vlada nekaj pomožnih čet.«452

Brazilija in Italija sta se končno sporazumeli. Brazilska vlada je obljubila, da plača Brazilija Italijanom odškodnino, ki so imeli škodo zaradi nemirov v Braziliji. Italijanska vlada pa odpokliče svojega konzula iz Sant Pavla, ker je vodil neko demonstracijo proti brazilski vladi.453

Razpor med Italijo in Brazilijo po kmalu popolnoma poravnan. Brazilska zbornica je že odobrila odškodnino, ki se ima plačati Italijanom, ki so imeli škodo ob nemirih. Senat se pač tudi ne bo ustavljal. Brazilski postavodajalci so prišli do prepričanja, da je v državnem interesu, če dajo Italijanom odškodnino. 454

449 »Brazilija in Italija«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 201. (Ljubljana, 2. septembra 1896). – str. 2.

450 »Italijani v Braziliji«. Slovenec, letnik XXIV, št. 202. (Ljubljana, 3. septembra 1896). – str. 2.

451 »Razmere med Italijo in Brazilijo«. Slovenec, letnik XXIV, št. 225. (Ljubljana, 1. oktobra 1896). – str. 2.

452 »Rim«. Slovenec, letnik XXIV,št. 247. (Ljubljana, 17. oktobra 1896). – str. 2-3.

453 »Brazilija Italija«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 267. (Ljubljana, 19. novembra 1896). – str. 2.

454 »Brazilija in Italija«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 277. (Ljubljana, 1. decembra 1896). – str. 2.

70

V Braziliji je že blizu 2 milijona Italijanov. Če bi se ti izselili, bi nastalo veliko pomanjkanje delavcev. Poleg tega je pa pomisliti, da se s tem red v deželi ne pospešuje, če se daje prav tistim, ki so požigali, ropali in pobijali. Če se bi Italijanom odrekla odškodnina, bi se s tem pospešili le novi nemiri. To je povod, da je Brazilija odnehala.455

Italijanskim priseljencem v Braziliji se ne godi posebno dobro, ker jih v obilni meri črnijo tamkajšnji domačini. Poslednje dni je »Agenzia Stefani« objavila vest iz Rio de Janeira, katera poroča o novem napadu na italijanske priseljence. Iz državice Minas Geraes je prišla v Espiritu Santo tolpa štiridesetih oseb, ki je stikala po vsej državi za Italijani ter končno napadla malo italijansko naselbino. V boju je bilo šest Italijanov ubitih in več ranjenih. Napad se je izvršil tem lažje, ker manjka javne straže, ki bi prijela zločince. Italijanski konzul je zaradi tega pri tamkajšnji vladi zahteval vojaško pomoč. Hkrati pa je o tem dogodku obvestil osrednjo vlado, od katere je zahteval, naj ukrene vse potrebno, da se ti dogodki ne bodo več ponavljali.456

3.11 ITALIJA IN KITAJSKA

Po vzgledu drugih držav se je začela v zadnjem času tudi Italija zanimati za kitajsko obrežje in polastila se je je nepremagljiva želja, čim prej priti v posest kakega važnega kraja na kitajskem obrežju. Poslala je v tem smislu noto na kitajsko vlado, v kateri je izrazila najbrž ne posebno vljudno željo, naj se pričnejo pogajanja glede odstopa zaliva San Mun. Kitajska vlada pa ni hotela odgovoriti na to noto, ker ni bila sestavljena tako, kakor se je po mnenju olikanih Kitajcev zdelo pravilno.457

Rimska vlada je zaradi tega zelo ogorčena. Ker pa noče osramotiti samo sebe, izjavlja v svet, da je noto sestavil poslanik v Pekingu De Martino, katerega so zaradi tega pozvali takoj domov in poverili začasno zastopstvo italijanskih interesov v Pekingu angleškemu poslaniku. Na drugo noto so Kitajci sicer odgovorili, toda iz odgovora je razvidno, da se niso voljni pogajati z Italijo, ker se boje, da jih bo ravno tako osleparila, kakor druge države, katerim so pomolili prst, a so zagrabile za celo roko.458

V italijanskem senatu sta se izrekla senatorja Odescalchi in Pierantoni proti namenu vlade, ki hoče vzeti za 99 let »v najem« luko San Mun. Tudi javno mnenje ni navdušeno za to, da si nakopava Italija nove stroške. Listi trdijo, da bi Italija koristila le Angležem, če bi se polastila omenjene luke. Angleži posredujejo imenom italijanske vlade v Pekingu in angleški poslanik Macdonald vodi sedaj vso akcijo, ker je postopal italijanski poslanik Canevaro tako nerodno, da ga je morala vlada poklicati domov.459

Doslej so vzele za 99 let »v najem« kose Kitajske sledeče države: Anglija, Rusija, Nemčija in Francija. Pridružiti se jim hoče še Italija in baje tudi Avstro-Ogrska. Veleoblasti v Evropi so torej že vse zastopane. »Morning Post« sedaj poroča, da je angleški poslanik v Peterburgu ruski vladi naravnost predlagal, naj se razdeli vsa Kitajska

455 Prav tam.

456 »Italijanskim priseljencem v Braziliji«. Slovenec, letnik XXV, št. 257. (Ljubljana, 10. novembra 1897). –

str. 3. 457

»Italija in Kitaj«. Slovenec, letnik XXVII, št. 61. (Ljubljana, 15. marca 1899). – str. 2. 458

Prav tam. 459

»Italija na Kitajskem«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 66. (Ljubljana, 21. marca 1899). – str. 2.

71

med evropske veleoblasti ter je v to svrho predlagal, naj se skliče evropski kongres, na katerem bodo zastopane Anglija, Rusija, Francija, Nemčija in Italija. Grof Muravjev je baje izjavil, da Rusija nikdar ne dovoli, da bi se Kitajska razdelila, ter da se bo takemu naklepu Anglije z vso močjo uprla.460

V zadnjem času so nekako potihnili glasovi o akciji italijanske vlade na orijentu in marsikdo bi mislil, da se Italijani nič več ne zanimajo za Sanmunski zaliv. Toda ravno nasprotno. Ne samo to, da se marljivo nadaljujejo pogajanja glede odstopa imenovanega zaliva, marveč vršijo se že priprave, da se čim prej in bolje uredi nova kolonija na Kitajskem. Za parniško zvezo je baje že poskrbljeno; s pridobljenim zalivom bodo povezane Benetke ali pa Genova. Tudi za stalne posadke je poskrbljeno, le naseljencev še niso pripeljali na novo zemljo, ker ne smejo tega storiti, dokler zadeva ni uradno končana.461

»Slovenski narod« je 23. maja 1899 poročal, da je kitajski ministrski svet sklenil, da prepusti Italiji za 99 let v najem Sanmunbai. Še pred kratkim so se hoteli Kitajci z vojsko upreti, da bi preprečili Italijanom polastiti se te luke in njene okolice. Sedaj pa se poroča, da je za Italijo posredovala Anglija.462

Z vsakim dnem se množe glasovi, ki svetujejo italijanski vladi, naj ne poskuša svoje sreče na Kitajskem. Sedaj se je oglasila tudi »Gazzeta del popolo« z dopisom iz Shanghai-a, v katerem neki tamkajšnji zdravnik z vsemi mogočimi argumenti nasprotuje zasedbi sanmunskega zaliva. »Kaj neki išče Italija na Kitajskem? V Shanghai-u, kamor pride vsak dan večje število parnikov vseh narodov, še nismo videli niti enega italijanskega parnika, in le vsakih pet ali šest let se prikaže kaka navadna manjša ladja. Med tamkajšnji trgovci je ena sama trgovina, ki je nje lastnik slučajno Lah. Vse, tudi najmanjše narodnosti in države, imajo v Shanghai-u in drugih večjih kitajskih mestih svoje glavne in navadne konzulate, le Italija se zadovoljuje z navadnim trgovskim konzulom, ki je nastavljen pri neki večji angleški trgovski tvrdki in kot tak niti misliti ne more na zastopstvo italijanskih interesov. Treba je torej najprej na tem polju večje akcije strani vlade, potem je šele možno misliti na osvojitev obrežja.«463

Italijanska akcija na Kitajskem bržkone ne bo obrodila uspeha. Res je sicer, da se italijanski poslanik v Pekingu sem in tja še pogovarja z zastopnikom kitajske vlade o Sanmunskem zalivu, ter o korakih, ki jih stori v tem primeru njegova vlada, toda to je tudi vse, kar se na tem polju zgodi. V Rimu za to ne kažejo prav nobenega poguma. Deloma se bojijo Kitajcev, ker bi jim morda povzročali večje preglavice, kakor so jih jim Abesinci v Afriki, končno pa pravijo, da bi jim pridobitev ne koristila toliko, kolikor bi jim povzročila stroškov.464

460 »Razdelitev Kitajske«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 74. (Ljubljana, 31. marca 1899). – str. 1-2.

461 »Italija v Vzhodni Aziji«. Slovenec, letnik XXVII, št. 96. (Ljubljana, 27. aprila 1899). – str. 2.

462 »Italija na Kitajskem«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 116. (Ljubljana, 23. maja 1899). – str. 2.

463 »Italija na Kitajskem«. Slovenec, letnik XXVII, št. 124. (Ljubljana, 2. junija 1899). – str. 2-3.

464 »Italijanska akcija na Kitajskem«. Slovenec, letnik XXVII, št. 182. (Ljubljana, 10. avgusta 1899). – str. 2.

72

3.12 ITALIJA IN ETIOPIJA

Marca 1889 se je šoanski vodja »Menelik II.«,465 ki je osvojil Tigre in Amharo, z italijansko pomočjo oklical za neguša negastije Etiopije. Dva meseca kasneje, 2. maja 1889, je z Italijo podpisal sporazum o prijateljstvu. Sporazum je v zameno za Menelikovo vladanje navidezno dal Italiji nadzor nad Eritrejo in obalo Rdečega morja na severovzhodu Etiopije.466

Učalska pogodba, ki je določala preobrat v odnosih med tema dvema državama, je vsebovala ugodnosti za obe. V njej je Menelik priznal italijansko suverenost nad večjim delom etiopske visoke planote, vključno z Asmaro, medtem ko je Italija Menelika priznala za kralja ter mu obljubila, da bo lahko uvažal orožje in strelivo čez italijanski teritorij.467

Italijani so vsled pogodbe z Menelikom zasedli severni kos njegovega kraljestva, pokrajino Tigre, utrdili Asmaro, napravili več manjših trdnjavic in smatrali deželo popolnoma kot svojo lastnino. Novi poveljnik Baldissera, ki je prišel že leta 1887 v Eritrejo, kakor so Italijani novo naselbino začeli poimenovati, je bil energičen organizator in že se je v kolonijo naselilo mnogo laških izseljencev. Pokrajine po abesinskih gorah so bile Lahom toliko ljubše, ker je podnebje zaradi nadmorske višine okoli 2000 m za Evropejce zelo ugodno, in že spočetka so pošiljali obolele italijanske vojake zdravit se v Abesinijo.468

Kralj Humbert je z dekretom odredil, da se bodo vse italijanske posesti ob Rdečem morju imenovale s skupnim imenom Eritreja ter dobile samostojno upravo. Gubernator bo v civilnih zadevah podvržen neposredno italijanskemu ministru zunanjih zadev, v vojaških vprašanjih pa mornaričnemu ministru. Notranje zadeve bodo prevzeli trije svetniki, ki bodo na enaki stopnji s prefekti.469

Ker je Italija naredila red v Masavi, se sedaj pripravlja, da tam organizira civilno upravo. Poslalo se je že več civilnih uradnikov v Afriko. Na čelu uprave bo pa še nekaj časa ostal general Gandolfi, ki je obenem civilni in vojaški guverner, ker sedaj še ne kaže imenovati posebnega civilnega guvernerja.470

Odnosi med abesinskim kraljem Menelikom in Italijo niso več najboljši. Kralj že preti Italijanom z vojno. Krivo temu, da so se razmere poostrile, je to, da se tekst pogodbe, ki jo je sklenil z Italijo, ne ujema v abesinskem izvirniku in italijanskem prevodu.471

465 Menelik II. (1844-1913), etiopski cesar (1889-1913). Bil je vladar Šoe (1863-1889), z italijansko

pomočjo pa je po smrti cesarja Ivana IV. zasedel etiopski prestol. Državo je posodobil, uvedel je javno šolstvo, poskušal odpraviti suženjstvo in podelil Franciji koncesijo za graditev železnice od Džibutija, s čimer se je začela razvijati trgovina. Oxfordova enciklopedija zgodovine: od 19. stoletja do danes. (Ljubljana, DZS, 1993). –str. 174. 466

General History of Africa VII, Africa under colonial domination 1880-1935. (Oxford: Heinemann, 1985). – str. 268. 467

Prav tam. 468

»Italijani v Afriki«. Slovenec, letnik XXIV, št. 53. (Ljubljana, 4. marca 1896). – str. 3. 469

»Eritreja«. Slovenec, letnik XVIII, št. 6. (Ljubljana, 9. januarja 1890). – str. 2. 470

»Italijanska kolonija v Afriki«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 122. (Ljubljana, 30. maja 1890). – str. 2. 471

»Abesinija in Italija«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 288. (Ljubljana, 16. decembra 1890). – str. 2.

73

Najpomembnejši del učalske pogodbe je bil člen XVII, zaradi katerega so se kmalu začeli prepirati. Spor je izhajal iz dejstva, da je bila pogodba zapisana v dveh jezikih, v amharščini in v italijanščini. Smisel XVII. člena se je bistveno razlikoval v obeh verzijah. Amharska različica je navajala le, da lahko Menelik naveže stike s tujimi silami in spremlja zunanje zadeve prek Italije, če tako želi. Po italijanski različici je Italija dobila protektorat nad Etiopijo, kar je kmalu ugotovil Menelik.472

Neguš Menelik, kralj Šoanski, se zdaj brani potrditi pogodbo alijance z Italijo, katero je sklenil njegov poslanec Makonen v Rimu. Grof Antonelli, ki je imel nalogo predložiti to pogodbo v potrjenje, ni ničesar opravil.473

»Slovenski narod« je povzel po »Tribuni«, da se je kralj Menelik sovražno postavil proti Italijanom in grofu Antonelliju, ter jih prisilil, da so morali nagloma zapustiti njegovo deželo. Vsi Italijani so se morali izseliti iz Harrarja.474

Iz mnogih pisem neguša Menelika na kralja Umberta, kakor tudi iz poročil Antonellija in Salimbenija je razvidno, da je Menelik izjavil kot nepravilno prevedeno 17. točko pogodbe in delal težave zaradi odločitve italijanske meje. Končno sta se Menelik in Antonelli zedinila, da ostane ta točka v obeh jezikih nespremenjena, in podpisala v tem smislu neko pismo. Pozneje je Antonelli zvedel, da se je pristavila neka beseda, ki označuje točko 17 za neveljavno. Raztrgal je po Meneliku spremenjeno pismo in odpotoval z vsemi italijanskimi zastopniki.475

V debati o afriški kolonialni politiki izrekel je Rudini, da se je do zdaj izdalo v Afriki 114 milijonov lir. Tekoči stroški znašajo 19 milijonov, ki se bodo pa v bodočem letu dali znižati na 10 milijonov.476

Kakor poroča Agenzia Stefani iz Masave, je vložil tamkajšnji italijanski guverner svojo ostavko, ker ne odobrava najnovejših vojaških odredb, katerim je glaven namen varčevati.477

V zadnji seji italijanskega senata bila je v razpravi kolonialna politika. Ministrski predsednik Rudini je opravičeval kolonialno politiko v afriških posestvih Italije. Ko je nastopila sedanja vlada, bilo je občevanje z Menelikom pretrgano. Vlada se bo držala pogodbe sklenjene v Uccillio, ker ve, katere meje morajo imeti italijanska posestva, ki se opirajo na trikot Masava-Asmara-Kerem. Masavi se Italija ne more odreči. Ogibati se je treba samo brezuspešnih in nepotrebnih bojev. S kraljem Menelikom je treba gojiti prijateljske odnose.478

472 . General History of Africa VII, Africa under colonial domination 1880-1935. (Oxford: Heinemann,

1985). – str. 268-269. 473

»Italijani v Afriki«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 67. (Ljubljana, 24. marca 1891). – str. 2. 474

»Kralj Menelik in Italijani«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 68. (Ljubljana, 26. marca 1891). – str. 2. 475

»Zelena knjiga o Abesiniji«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 88. (Ljubljana, 20. aprila 1891). – str. 2. 476

»Italijani v Afriki«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 103. (Ljubljana, 8. maja 1891). – str. 2. 477

»Italijanska kolonija v Afriki«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 112. (Ljubljana, 20. maja 1891). – str. 2. 478

»Italijanska kolonialna politika«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 136. (Ljubljana, 18. junija 1891). – str. 2.

74

Iz Masave se poroča, da je četa Abesincev prekoračila italijansko ozemlje in udrla do Magalla, kjer je zadela na italijansko vojsko. Sedem Italijanov je mrtvih, 20 pa ranjenih.479

V italijanski zbornici izjavil se je ministrski predsednik marki Rudini slabo o italijanski kolonialni politiki in izrekel odkrito, da afriške kolonije ne bodo nikdar prinašale Italiji toliko političnih in trgovinskih koristi, kolikor jih je pričakovala in kakor bi bile potrebne v primeri z ogromnimi žrtvami.480

Italijanska vojska v Afriki pod poveljstvom generala Baratierija je premagala Mahdiste in zavzela Kasalo in si s tem pridobila važno pozicijo v Sudanu. Mahdijeva vojska še ni pokončana, pač pa bo Italija morala pomnožiti svojo posadko in žrtvovati nove vsote za obrambo pridobljenega teritorija.481

Ko je italijanska vojska v Afriki zavzela Kasalo, je Crispi ta hipni uspeh kaj srečno izkoristil, da potolaži italijansko prebivalstvo za izgubo politične svobode in za preteči bankrot. Kar pa dela celo zmago naravnost smešno, je to, da Italija ne sme Kasale priklopiti svoji posesti v Afriki. Po pogodbi z Angleško iz leta 1891 mora namreč Italija odstopiti Kasalo tisti hip, kakor to zahteva Egipt oziroma Angleška.482

Italijani v Afriki bodo imeli še velike težave. Sudancem so začeli pomagati Abesinci, katerim ni ljubo, da se evropske vlade utrjujejo ob njenih mejah. Bilo je že nekaj bojev, v kateri so Italijani srečno odbili napade. Sicer pa je to le še začetek in se ne ve, kaj še vse pride. Bojevanje v teh krajih je težavo. Koliko stane samo preskrbovanje vojakov z živežem in strelivom. Govori pa se, da so Francozi Abesince nahujskali proti Italijanom. Francija sama hrepeni po Sudanu. V Parizu so že mnogo premišljevali o tem, da bi Sudan z železnico preko saharske puščave zvezali z Algierom.483

Poročila o zmagah generala Baratierija so bila močno pretirana. Kakor se je pokazalo, je bilo vse zlagano. General Baratieri vrnil se je v Masavo, ne da bi bil sklenil kak mir, najbrž ker se mu ni zdelo varno daleč od obrežja. V kakem položaju je sedaj italijanska pokrajina v Afriki, nihče ne ve.484

Oddelek Italijanov v Afriki so naenkrat napadli Abesinci in ga obkolili. General Arimondo je takoj odšel z močnim oddelkom napadalcev na pomoč, a tudi njega je sovražnik napadel in nazaj porinil. En oddelek Italijanov je izgubljen. Abesinci so imeli na bojišču 20.000 mož, 50.000 jih pa baje še pričakujejo. Italijani pa imajo v Afriki le 12.000 mož.485

Te dni so odšle nove vojaške čete v Afriko. Italija ima sedaj do 25.000 vojakov in ker se hoče maščevati za svoj poraz, utegne tam nastati še večja vojska.486

479 »Praska med Italijani in Abesinci«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 195. (Ljubljana, 28. avgusta 1891).

– str. 2. 480

»Italijani v Afriki«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 77. (Ljubljana, 5. aprila 1892). – str. 3. 481

»Italijani v Afriki«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 165. (Ljubljana, 21. julija 1894). – str. 2. 482

»Italijani v Afriki«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 170. (Ljubljana, 27. julija 1894). – str. 2. 483

»Italijani v Afriki«. Slovenec, letnik XXIII, št. 16. (Ljubljana, 19. januarja 1895). – str. 4. 484

»Italijani v Afriki«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 256. (Ljubljana, 6. novembra 1895). – str. 2. 485

»Poraz Italijanov v Afriki«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 288. (Ljubljana, 13. decembra 1895). – str. 2. 486

»Italija«. Slovenec, letnik XXIII, št. 289. (Ljubljana, 16. decembra 1895). – str. 2.

75

Dolgo časa je Crispi svoje verne slepil s sijajnimi zmagami v Afriki, dokler se ni pokazalo, da laški vojskovodje nič ne poznajo svojega bojnega stališča v Afriki, sicer bi ne bilo mogoče, da bi jim sovražnik kar v eni bitki pokončal nad 3000 vojakov. Italija bi seveda rada zbrisala ta madež, zato je nemudoma poslala mnogo vojaštva v Afriko in zahteva za vojaške namene 20 milijonov izrednega kredita.487

Italijanom v Afriki se po zadnjem poročilu generala Baratierja ne godi še posebno slabo. Dne 4. tega meseca je Baratieri odposlal vojaški oddelek iz Adigrata proti jugovzhodu do Sinkatu, ki pa ni zasledil nobene nevarnosti in o sovražniku ni bilo niti sluha. Enako poroča poveljnik v Makali, da je tam položaj zelo ugoden.488

Italijanski vladni časopisi poročajo o veliki zmagi v Afriki. Abesinci so namreč napadli trdnjavo Makale in po celodnevnem boju so jih Italijani odbili. Abesinci imajo po vladnem poročilu velike izgube. Opozicijski listi pa sodijo, da italijanska zmaga ni tako sijajna. Abesinci niso te trdnjave niti mislili zavzeti. Ta napad so menda le povzročili, da so Italijane preslepili, da niso vedeli, kje se pomika glavna abesinska vojska. Baratieri je sedaj že dobil prve podkrepitve iz Evrope, a ne ve se, če bo mogel z njimi še kaj opraviti. Abesinci so tudi v tem času zbrali že mnogo številnejšo vojsko. Abesinci so odlašali zaradi tega, ker so čakali novih podkrepitev.489

Po italijanskih poročilih so imeli Abesinci v bojih velike izgube in je med drugimi padel tudi Ras Mangaša, kar jih je posebno potrlo. Italijani v Makalle so pa tudi v veliki stiski. Sovražniki so dobili v roke vse vodnjake pri trdnjavi. Sedaj v trdnjavi primanjkuje vode. Italijani so se nadejali, da jim bo mnogo pomagalo to, da bi dobili v roke tri abesinske prince, izmed katerih ima eden pravico do prestola. Princi so študirali v Švici, a jih je neki italijanski zdravnik, ker je eden nekaj bolan, zvabil v Italijo, kjer so jih prijeli in poslali kot talce italijanskemu poveljniku v Afriki. Kakor se pa kaže, se Abesinci za to prav nič ne brigajo, da so ti trije princi v sovražnikovih rokah.490

General Baratieri potrjuje vest, da vlada v okolici trdnjave veliko pomanjkanje vode in da je dal izgnati iz trdnjave vso živino, da se na ta način zmanjša število žejnih. Poleg žeje pa napada italijanske vojake tudi sovražnik, ki neprestano preži na trdnjavico. Šoanci ovirajo predvsem dovoz živeža v Makalle.491

Neguš Menelik je povabil generala Baratiera na dogovor glede premirja. O tem dogovoru se poroča, da je Baratieri izjavil, da je predvsem potreba prenehati z nadaljnjimi napadi, ker je šele potem mogoče uspešen dogovor. Menelik je baje s to izjavo zadovoljen.492

Sobotni brzojav je poročal, da je podpolkovnik Galliano s svojimi četami predal trdnjavico Makale, katero so od vseh strani obkoljevali Abesinci. Italijanskim vojakom se je v poslednjih dneh godilo zelo slabo, ker jim je začelo primanjkovati živeža, posebno pa pitne vode. Edini studenec, ki se nahaja v bližini, so abesinski vojaki deloma zasuli, deloma pa neprestano stražili, tako da Italijanom ni bilo mogoče priti do vode. Galliano je

487 »Bojaželjna Italija«. Slovenec, letnik XXIII, št. 292. (Ljubljana, 19. decembra 1895). – str. 2.

488 »Italijanom v Afriki«. Slovenec, letnik XXIV, št. 5. (Ljubljana, 8. januarja 1896). – str. 2.

489 »Italijanska zmaga v Afriki«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 9. (Ljubljana, 13. januarja 1896). – str. 2.

490 »Italijani v Afriki«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 11. (Ljubljana, 15. januarja 1896). – str. 2.

491 »Položaj v Afriki«. Slovenec, letnik XXIV, št. 16. (Ljubljana, 21. januarja 1896). – str. 2.

492 »Italijanom v Afriki«. Slovenec, letnik XXIV, št. 18. (Ljubljana, 23. januarja 1896). – str. 2.

76

vsled tega uvidel, da je nadaljnje bivanje v trdnjavici onemogočeno, in se je začel pogajati z Menelikom zaradi odhoda italijanskih čet iz Makale. Poslednji se je dal pregovoriti in dovolil v Gallianovo zahtevo. Takoj nato so odšle italijanske čete ter vzele s seboj vse vojne potrebščine.493

Vojaški listi neugodno pišejo o odhodu podpolkovnika iz Makale. Po njih mnenju je to izguba za Italijo. Če se mu je dovolilo oditi z orožjem, je rešena vojaška čast, ne pa čast Italije kot veleoblasti. S tem, da so Abesinci dobili Makale, se je njihova upornost znatno povečala in bodo lahko uspešnejše nadaljevali bojevanje. Italija mora napeti vse sile, da ne bo premagana. Miru sedaj ne sme sklepati, ker to bi bil zanjo sramoten mir.494

Blizu 60.000 mož številčna Menelikova armada je na potu iz Hansena proti jugu; z njo vred v isti črti korakajo italijanski vojaki, od vseh strani obkoljeni od šoanskih čet, zvestih zaveznikov Menelikove armade.495

Abesinci niso pustili italijanskega podpolkovnika kar brezpogojno oditi iz trdnjave Makale, zato so Italijani morali Abesincem izročiti tri abesinske prince, katere so Italijani dobili z zvijačo v svoje roke.496 .

V noči med 3. in 4. tega meseca so zasedli Šoanci dve znameniti in utrjeni mesti Aksum in Aduo, ki ležita nekako v sredi med Makalle in Masavo, ne daleč od Asigrata, koder ima general Baratieri samo nekaj nad 19.000 oboroženih vojakov. 497

Kljub temu, da italijanski uradni listi v vsaki številki poudarjajo, da je položaj italijanskih vojakov zelo ugoden in da se jim ni treba bati boja z sovražniki, pošilja vlada neprestano nove moči proti Masavi. Dne 6. tega meseca je pod poveljstvom obrista Pittalug odpotoval 21. bataljon z veliko zalogo orožja, streliva in živeža. Poleg tega bo odposlal vojni minister še nekaj gorskih baterij s tovorno živino. Na ta način se bo pomnožila armada v Afriki zopet za 4.500 mož, kateri morajo zasesti trdnjavo Assab. Iz drugih virov se poroča, da morajo prodreti te pomožne čete do Hausse, koder potrebuje pomoči zoper Šoance z Italijani zvezni sultan. Glavna šoanska četa se še vedno nahaja blizu Adue, kralj Menelik pa biva v Aksumu.498

Abesincem je zopet neka francoska ladja pripeljala orožja, kakor poročajo italijanski listi. V Rimu so zaradi tega nevoljni in časniki pišejo, da se vojna ne sme prej nehati, dokler se popolnoma ne uniči samostojnost Abesinije ali se ji vsaj vzamejo kraji ob morju, da ne bo mogla dobivati orožja.499

General Baratieri je preložil svoj glavni tabor iz Adigrata v bližino mesta Asmare. Baratieri je namreč uvidel, da je zanj neugoden korak, katerega so storili pred nekaj dnevi Šoanci, ko so zasedli trdnjavo Aduo in Aksum ter mu na ta način zaprli pot v Asmaro. Abesinci so dosegli zopet precejšen uspeh, ker so potisnili svoje nasprotnike za nekaj kilometrov proti srednjemu morju.500

493 »Italijani v Afriki«. Slovenec, letnik XXIV, št. 21. (Ljubljana, 27. januarja 1896). – str. 2.

494 »Italijani v Afriki«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 24. (Ljubljana, 30. januarja 1896). – str. 2.

495 »Položaj v Abesiniji«. Slovenec, letnik XXIV, št. 26. (Ljubljana, 1. februarja 1896). – str. 3.

496 »Italijani v Afriki«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 27. (Ljubljana, 3. februarja 1896). – str. 2.

497 »Italijani v Afriki«. Slovenec, letnik XXIV, št. 30. (Ljubljana, 6. februarja 1896). – str. 2.

498 »Italijani v Afriki«. Slovenec, letnik XXIV, št. 32. (Ljubljana, 8. februarja 1896). – str. 3.

499 »Italijani v Afriki«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 32. (Ljubljana, 8. februarja 1896). – str. 2.

500 »Položaj v Afriki«. Slovenec, letnik XXIV, št. 34. (Ljubljana, 11. februarja 1896). – str. 2- 3.

77

Pred nedavnim so morali v Rimu priznati, da vojaki v Eritreji nimajo potrebnih vojnih sredstev, da bi mogli nadaljevati svojo akcijo. Na bojnem polju je premalo vojnih moči in general Baratieri potrebuje še najmanj 8.000 mož, če hoče nasprotovati Menelikovi armadi, ki šteje nad 75.000 dobro oboroženih vojakov. Po poročilu raznih italijanskih listov ima Baratieri na razpolago 31.000 oboroženih vojakov in 130 topov. Ta vojna moč je pa zelo raztresena, tako da nima na nobenem mestu tolikega števila vojakov, da bi se mogli uspešno meriti s sovražniki. Poleg tega so pa Šoanci zaprli vse važnejše poti in torej pomožnim četam nikakor ni mogoče pravočasno priti na pomoč glavni armadi.501

Opozicijske stranke so začele veliko agitacijo proti vladni afriški politiki in zahtevajo, da se odpokliče večina vojske iz Afrike, kakor hitro bo to le mogoče. Pokrajina, katero imajo Italijani v Afriki, nima nobene narodnogospodarske vrednosti. Sedanji abesinski kralj Menelik ne misli priznati nobenega tujega protektorata, kakor bi Italija rada.502

Z največjo silo so si Italijani v Afriki pridobili postojanko na Alequa predoru. Izgubili so več častnikov in blizu 70 vojakov. Abesinci so odločno vztrajali na svojih postojankah med Aduo in Farras-Mai. Porušili so tudi vse brzojavne zveze med Masavo in Aduo in krepko odbijajo vse napade od italijanske strani.503

O teku zadnjih bojev med Italijani in Abesinci so prišla iz Masave natančnejša poročila. Poveljnik italijanske posadke v Adigratu je imel na razpolago samo 100 mož, katere je odposlal v dveh oddelkih na predora Seeta in Alequa. Prvi oddelek so Abesinci takoj pobili, drugi se je pa deloma rešil iz nastavljenih zank. V zadnjem trenutku je prihitel na pomoč stotnik Moccagatte s 140 možmi. Ko je pa iz daljave kakih 500 korakov videl, da so možje v italijanskih uniformah v taboru in menil, da ni nobene nevarnosti, je krenil s svojimi vojaki na drugo stran, saj ni vedel, da so to abesinski vojaki v italijanski uniformi, katero so pobrali od padlih sovražnikov. Le z največjo silo in, ker sta mu prihitele na pomoč dve stotniji šestega bataljona, je stotnik Moccagatta rešil svoje življenje. Od 140 vojakov mu je ostalo samo še 15 mož. Tako so Abesinci v enem dnevu pobili blizu 200 Italijanov.504

Italijanska vlada je sklenila, kolikor možno pomnožiti armado v Eritreji, tako da bodo tam šteli nahajajoči se bataljoni po 700 mož. Glavno poveljstvo se bo odvzelo generalu Baratieriju ter izročilo bivšemu vojnemu ministru Pelloux-u ali pa generalu Baldisseru. Do sedaj se je potrošilo za armado v Afriki okroglih 35 milijonov lir.505

Šoanske čete so zasedle pokrajine med Amba, Debra in Maco, en del se pa nahaja v Saussi. Glavni tabor Abesincev je v nižavi blizu Adue, od koder se na vse strani razpošiljajo večje straže. Pristanišče Adiugri so zasedli Italijani z 2000 možmi in na črti proti Asmari je razpostavljenih šest bataljonov.506

General Baldissera je imenovan za vrhovnega poveljnika v Eritreji. Baldissera je že v letu 1888 opravljal službo guvernerja v Masavi in so mu torej dobro znane tamkajšnje

501 »Italijani v Afriki«. Slovenec, letnik XXIV, št. 35. (Ljubljana, 12. februarja 1896). – str. 3.

502 »Italija«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 40. (Ljubljana, 18. februarja 1896). – str. 2.

503 »Italijani v Afriki«. Slovenec, letnik XXIV, št. 44. (Ljubljana, 22. februarja 1896). – str. 3.

504 »Poraz Italijanov v Afriki«. Slovenec, letnik XXIV, št. 45. (Ljubljana, 24. februarja 1896). – str. 2.

505 »Italijani v Afriki«. Slovenec, letnik XXIV, št. 48. (Ljubljana, 27. februarja 1896). – str. 3.

506 Prav tam.

78

razmere. Na bojnem polju bo imel zbranih z novimi četami 42.125 mož in 106 topov; vendar pa ni upanja, da bi mogel organizirati vse čete pred koncem tega meseca. Takoj po dovršeni organizaciji namerava Baldissera izvršiti odločilen napad na Abesince in torej pred nastopom deževnega vremena rešiti težko nalogo.507

General Baratieri je s približno 15.000 možmi in 60 topovi napadel šoanske čete, ki so pa napad odločno odbile in sovražnika zapodile v beg. Napad in ob enem poraz se je vršil v bližini mesta Adue. Po zadnjem poročilu generala Baratieri so prodrli Italijani že do Albe Garime, ki leži nekako 10 km na zahodu od Adue. Sedaj je pa znano, da so morali bežati do Belese, ki je oddaljena nad 60 km od Adue. Torej so morale poražene italijanske čete še isti dan premeriti nad 50 km dolgo pot.508

Z bojišča še vedno ni natančnih poročil. Gotovo je le, da je italijanska armada razkropljena, da je general Ellena težko ranjen in je general Baratieri z osmimi bataljoni zdrav prišel iz Addi-Kaje, na polovici pota med Aduo in Massavo. Pod vtisom tega poraza je Crispijeva vlada kralju predložila svojo ostavko, toda kralj je ne sprejme.509

Uradna poročila že priznavajo, da imajo Italijani kakih 5000 mrtvih. Italijanska vojska je popolnoma razpršena in tri brigade so se izgubile s svojimi poveljniki vred.510

Še sedaj ni točnih poročil o izgubah Italijanov v Afriki. General Baratieri je poslal uradno poročilo, ki pa seveda ni popolnoma resnično, ker general skuša le sebe oprati. Topništvo niti ni moglo začeti boja, ker se je balo, da bi streljalo na razpršene Italijane, ki so bežali na vse strani. Italijani so izgubili 60 topov in 10.000 pušk, kakor priznavajo vladna poročila. Poročila o izgubah mrtvih, ranjenih in ujetih so zelo različna. Nekatera zasebna poročila trdijo, da znašajo izgube Italijanov 12.000 mož. Italijani so izgubili tudi vse vozove, konje in mule za prenašanje. 511

Sedaj se je nekoliko pojasnilo, zakaj se je Baratieri spustil v boj. Vlada ga je na eni strani silila, na drugi strani je pa imel upanje, da bo zmagal. Osleparili so ga ogleduhi, katere je najbrž Menelik ali kdo njegovih poveljnikov podkupil. Poročali so mu, da je kralj Menelik v Axumu zaradi kronanja in se zatorej Šoanci sedaj le zabavajo in niso pripravljeni na boj. Baratieri se je posvetoval še z drugimi generali, naj začno boj. Bili so za to, da napadejo Šoance, dokler trajajo slavnosti povodom kronanja. Ko se je pa začel boj, se je pa pokazalo, da je Menelik sam na bojišču in da so Šoanci za boj že pripravljeni. General Baratieri ni bežal. Skušala sta z generalom Arimondom z revolverjema zadržati bežeče vojake, a ni nič pomagalo. Šele, ko je Baratieri videl, da se nič ne da storiti, je pobegnil z bojišča.512

Kakor po navadi, Italijani poročajo, da so Abesinci izgubili še veliko več vojakov kakor oni sami. Po nekem poročilu iz Asmare je v boju pri Adui ubitih 4000 Abesincev, 6000 pa ranjenih. To je povsem neverjetno, ker Italijani so začeli prehitro teči, da bi pobili toliko sovražnikov.513

507 »General Baldissera«. Slovenec, letnik XXIV, št. 51. (Ljubljana, 2. marca 1896). – str. 2.

508 »Italijani v Afriki«. Slovenec, letnik XXIV, št. 53. (Ljubljana, 4. marca 1896). – str. 3.

509 »Italijani v Afriki«. Slovenec, letnik XXIV, št. 54. (Ljubljana, 5. marca 1896). – str. 1.

510 »Poraz Italijanov v Afriki«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 56. (Ljubljana, 7. marca 1896). – str. 2.

511 »Italijani v Afriki«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 57. (Ljubljana, 9. marca 1896). – str. 2.

512 Prav tam.

513 »Italijani v Afriki«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 61. (Ljubljana, 13. marca 1896). – str. 2.

79

Izguba v zadnji bitki ni tako neznatna, kakor poročajo vladni listi. Italijani so morali namreč predati pokrajine Tigre, Agame in Okule-Cusari, katere so si priborili v poslednjih dveh letih; na nasprotni strani pa je v njihovi lasti samo še Adigrat, katerega bi bili pa tudi že davno predali, ko bi ne bili obkoljeni od abesinskih čet. Na zahodni strani proti Sudanu je v laški oblasti še Keren, Agordat in Kasala, toda tudi te tri bi že sedaj radi prepustili, ko bi jim bilo mogoče. 514

Središče, okoli katerega se sedaj suče glavna italijanska posadka, je trdnjava Kasale, v kateri se nahaja precejšnja italijanska četa, ki pa se ne more gibati, ker so trdnjavo obkolili derviši, zvesti pristaši kralja Menelika. Trdi se sicer, da se italijanska posadka lahko brani mesec dni, ker je preskrbljena z živežem in vojnimi potrebščinami, toda ta trditev ni verjetna, ker je že general Baratieri tožil, da se mora celi februar boriti s pomanjkanjem živeža. General Baldissera je dal v poslednjih dneh zapreti vse ceste in pota, ki vodijo od juga v Asmaro, koder se nahaja drugi večji oddelek laške armade. Sem namerava zvabiti tudi abesinske bojevnike in jih napasti. 515

Po poročilih se Italijani pogajajo z Abesinci o predaji Adigrata. Radi bi menda, da bi jih pustili svobodno oditi, kakor so jih bili iz trdnjave Makale. Tudi nova italijanska vlada misli takoj začeti z abesinskim kraljem pogajanja za mir, če bo le Menelik pri volji, pa bodo sklenili mir.516

Poleg mnogoštevilne Menelikove armade pritiskajo na Italijane sudanski derviši. Blizu 5000 mož močna derviška četa je prisilila italijansko posadko v Kasali, da se je umaknila v gorovje in prepustila zmagovalcem bogati plen. Kmalu na to so pritisnili Šoanci na trdnjavo Asmaro, koder je bila sedaj največja italijanska četa, ter potisnili svoje nasprotnike na tisti kraj, od koder so bili prišli, v Masavo. Na ta način so morali Italijani predati poslednje najvažnejše postojanke in izgubili poslednjo moč.517

Po najnovejših poročilih je postavil Menelik naslednje pogoje: Italijanske čete se morajo umakniti v trikot Asmara-Keren-Masava, odpovedati se učalski pogodbi, plačati vojno odškodnino, odkupiti ujetnike, 600 mož in 50 častnikov, razdreti vse utrditve na mejnih trdnjavah in odposlati pooblaščenca kralja Umberta, da podpiše imenovano pogodbo.518

Najnovejša poročila javljajo, da zahteva neguš Menelik 25 milijonov lir vojne odškodnine, poleg tega pa se tudi strogo drži vseh prejšnjih zahtev. Italijanska vlada seveda noče privoliti v tako sramotne pogoje, ker še vedno upa, da bo zmagala Italija.519

General Baratieri, odslovljeni vrhovni poveljnik Italijanske armade v Afriki, se nahaja sedaj v Masavi na preiskavi, katero vodi vojno sodišče. Zagovarjati se mora zaradi svojega nepravilnega postopanja, katero je privedlo Italijane v popolni poraz pri Adui. Ker pri generalu Baratieriju ni moglo sodišče najti nobenega drugega povoda, izjavilo je, da je vsled preobilnega zaužitja alkoholne pijače postal slaboumen in nezmožen za vsako delovanje. Navedena izjava vojaškega sodišča pa ni ugodna samo za Baratierija, marveč

514 »Vojska v Abesiniji«. Slovenec, letnik XXIV, št. 59. (Ljubljana, 11. marca 1896). – str. 4.

515 Prav tam.

516 Prav tam.

517 »Vojska v Afriki«. Slovenec, letnik XXIV, št. 63. (Ljubljana, 16. marca 1896). – str. 4.

518 Prav tam.

519 »Vojska v Afriki«. Slovenec, letnik XXIV, št. 69. (Ljubljana, 24. marca 1896). – str. 3.

80

veliko bolj še za one prave državnike, ki so izročili vrhovno poveljstvo alkoholu vdanemu generalu. Na ta zviti način bo rešen Baratieri in z njim vred tudi stari lisjak Crispi, ki je največ zakrivil, da je doletel Italijo poraz.520

»Daily Chronicle« poroča iz Rima, da je abesinski neguš Menelik po posredovanju generala Baldissere opustil misel na vojno odškodnino in da zahteva le še odkupnino za italijanske ujetnike. Kakor znano, se nahaja v Menelikovem taboru 2000 italijanskih vojakov, med temi 50 častnikov. Za vsakega vojaka se zahteva 1000, in za častnika 10.000 frankov odkupnine, kar znaša skupno blizu dva in pol milijona frankov.521

»Oberst Stevani« poroča iz Masave, da je prejšnji dan popoldne nad 5000 dobro oboroženih dervišev napadlo šesti italijanski bataljon, ki je spremljal karavano z živežem v Kasalo. Vnel se je hud boj in šele po prihodu nekaterih pomožnih čet se je Italijanom posrečilo odbiti napad dervišev. Italijani so izgubili blizu 100 mož.522

Italijani v Afriki so staknili zopet nov poraz pri Kasali. Polkovniku Stevaniju se je sicer posrečilo, da je dovedel karavano z živežem v Kasalo in odvedel iz nje precejšnjo število nepotrebnih požeruhov, žensk, otrok, bolnikov in ranjencev, toda obenem je pa hotel preprečiti, da ne bi derviši zasedli imenovano trdnjavo, kar se mu je pa popolno ponesrečilo. Napadel je namreč derviške naprave pri Tukrufu. Vnel se je vroč boj, ki pa je imel slabe posledice za Italijane; izgubili so namreč 10 častnikov in 300 mož. Kasala je torej zopet iztrgana iz rok Italijanov in kmalu jo bodo zasedli derviši, ki se nahajajo v veliki večini v njeni bližini.523

Poročilo, sestavljeno po najnovejših in zanesljivih virih, nam podaje sliko italijanske armade po porazu pri Adui. Iz bitke se je vrnilo skupno 128 častnikov in 3634 vojakov od pehotnih polkov in 25 častnikov in 385 vojakov topničarjev. Potemtakem je padlo skoraj dve tretjini vojakov, če pomislimo, da je šlo v vojsko blizu 10.000 prostakov in 500 častnikov. Ellenova brigada je izgubila 67, Arimondijeva 57 in Dabormidova 36 odstotkov vojakov, topništvo pa celih 70 odstotkov. Orožja so rešili Italijani komaj polovico, topov pa nobenih.524

Iz Abesinije se poroča, da je odklonitev Menelikovega predloga glede sklepanja miru zelo razburila Abesince in Šoance ter komaj čakajo, da bi se jim zopet ponudila prilika, udariti se z Italijani. Menelik je to uvidel in dal takoj povelje, naj se pripravijo za boj vsi rezervniki in se snidejo na določenem mestu koncem meseca maja. Italijanski ujetniki, katerih je blizu 3000, so se premestili iz Adue v 700 milj od Masave oddaljeni trdnjavi Tam in Djema. V Menelikovem taboru se nahaja le nekaj višjih italijanskih častnikov.525

Italijane je zelo razburil najnovejši korak abesinskega neguša Menelika, ko je odklonil mirovne pogoje italijanske vlade in sicer, kakor poročajo vladni listi, na zelo žaljiv način. Menelik je zahteval od generala Baldissere vse pogajanja se tičoče akte ter s tem pokazal, da ne mara pritrditi v premirje, ki ne bi bilo častno za Abesinijo.526

520 »General Baratieri«. Slovenec, letnik XXIV, št. 76. (Ljubljana, 2. aprila 1896). – str. 2.

521 » Mirovna pogajanja z negušem Menelikom«. Slovenec, letnik XXIV, št. 76. (Ljubljana, 2. aprila 1896). –

str. 2. 522

»Z bojišča v Afriki«. Slovenec, letnik XXIV, št. 79. (Ljubljana, 7. aprila 1896). – str. 2. 523

»Italijani v Afriki«. Slovenec, letnik XXIV, št. 83. (Ljubljana, 11. aprila 1896). – str. 3. 524

»Izguba Italijanov pri Adui«. Slovenec, letnik XXIV, št. 84. (Ljubljana, 13. aprila 1896). – str. 2. 525

»Iz Abesinije«. Slovenec, letnik XXIV, št. 90. (Ljubljana, 20. aprila 1896). – str. 2. 526

»Italijane«. Slovenec, letnik XXIV, št. 95. (Ljubljana, 25. aprila 1896). – str. 3.

81

Zadnje dni se je pričelo zopet živahneje gibanje na abesinskem bojišču. General Baldissera je 2. t.m. z nekoliko četami zasedel Barakit, ki je štirideset kilometrov oddaljen od Adigrata. 527

Zvezo med Dongolo in Adigratom so italijanske čete popolnoma zasedle, Abesinci pa vso okolico na jugu od Adigrata. Posebno ogromne čete Menelikove vojne se nahajajo na bližjem gorovju, katerim načeluje Ras Mangaša. Na levi strani sta postavila večje čete Ras Sebath in Agostafari, tako, da se italijanska armada ne more umakniti nikamor drugam, kakor nazaj v Masavo.528

Italijani niso prišli v Adigrat s svojo močjo, temveč le zaradi dobrote Abesincev. General Baldissera je obljubil Ras Mangaši, da bodo Italijani kmalu zopet zapustili Adigrat in še plačali odškodnino za orožje, katero vzamejo seboj.529

Poroča se, da so se zopet pričela pogajanja z negušem Menelikom zaradi miru, katera po izjavi generala Baldissere prav dobro uspevajo. Končno se pa tudi trdi, da Menelik ne zahteva nobene odškodnine za italijanske ujetnike.530

Iz Masave se poroča, da bodo v kratkem osvobojeni vsi italijanski ujetniki. Tudi major Salza se je vrnil v Baldisserov tabor brez vsake odškodnine. Vlada bo porabila najbrž dovoljeni kredit za odkup ujetnikov.531

General Baratieri je priobčil neki spis v svojo obrambo. V tem spisu naglaša, da je preiskava zanj ugodno izpadla. To, da je on bežal z bojišča, je le obrekovanje, saj je bil eden zadnjih častnikov, ki se je umaknil. Boj je začel, ker bi se drugače moral umakniti. Mislil je zasesti neko ugodnejšo postojanko spredaj. Bil je prepričan, da zmaga, in vsi štirje generali in načelnik generalnega štaba so mu svetovali, naj začne boj.532

Italijanska vojna v Afriki je vendar končana; Italijani so zapustili Adigrat in se umaknili tako daleč nazaj, kakor so bili pred vojno z Abesinci. Poslednji so izpustili italijanske vojne ujetnike. General Baldissera se že pripravlja na odhod iz Afrike. Vojaki že odhajajo nazaj v Italijo. Za poraze v Afriki pa ne dobe nobene pokrajine.533

Čeprav je italijanska vlada za drag denar izposlovala pri Meneliku »brezplačno« izročitev večjega števila italijanskih ujetnikov, se nahaja vendar še precejšnje število ranjenih in onemoglih žrtev v oblasti afriških narodov. Ker italijanska vlada noče v tem oziru storiti odločilnega koraka in ker je še mnogo ujetnikov, katere je ugrabil sovražnik v bitki pri Abba Carima, za katere pa »izvrstni« italijanski vojskovodje niti ne vedo, se je sestavil po posredovanju grofa Wrszovec-Reya poseben odbor dobrosrčnih gospej, kateremu načeljuje soproga sedanjega zunanjega ministra in čigar naloga je, nabirati prostovoljnih doneskov, s katerimi bi se omogočilo odkupovanje ostalih ujetnikov.534

527 »Italijani v Afriki«. Slovenec, letnik XXIV, št. 103. (Ljubljana, 5. maja 1896). – str. 2.

528 »Bitka pri Adigratu«. Slovenec, letnik XXIV, št. 105. (Ljubljana, 7. maja 1896). – str. 3.

529 »Italijani v Afriki«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 107. (Ljubljana, 9. maja 1896). – str. 2-3.

530 »Italijani v Afriki«. Slovenec, letnik XXIV, št. 112. (Ljubljana, 16. maja 1896). – str. 3.

531 »Italijani v Afriki«. Slovenec, letnik XXIV, št. 115. (Ljubljana, 20. maja 1896). – str. 3.

532 »General Baratieru«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 118. (Ljubljana, 23. maja 1896). – str. 3.

533 »Italijanska vojna v Afriki«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 119. (Ljubljana, 26. maja 1896). – str. 2.

534 »Italijanski ujetniki v Abesiniji«. Slovenec, letnik XXIV, št. 124. (Ljubljana, 1. junija 1896). – str. 2.

82

Po poročilu italijanskih listov iz Masave se kaj uspešno vrši pokopavanje padlih vojakov na bojišču pri Adui. Dne 30. maja so pokopali 1072 Evropejcev in 39 zamorcev. Določitev identitete mrličev je zelo težavna, kajti telesa so večinoma tako razdejana, da jih ni možno prepoznati.535

Papež Leon XIII. je poslal duhovnika Makarija k abesinskemu kralju Meneliku s prošnjo, da bi izpustil ujete italijanske vojake.536

»Agencia Stefani« poroča iz Akmare: »Drugega tega meseca so pri Adui pokopali nadaljnih 393 Evropejcev in 207 zamorcev. Kakor se poroča, je kralj Menelik ukazal vsem vodjem, naj mu pošljejo vse italijanske ujetnike in naj lepo ravnajo z njimi, da pridejo zdravi v njegove roke.«537

Posredovanje sv. očeta v svrho izročitve italijanskih ujetnikov bo imelo, kakor je pričakovati in je razvidno iz dosedanjih poročil, najboljši uspeh. Poslaništvo grofa Werszowica, katero se je osnovalo po požrtvovalnosti plemenitih italijanskih gospej, je dal sveti oče na razpolago vsa mogoča sredstva. Ravno tako ugodno polje ime deputacija pod vodstvom duhovnika Makaria, ki je živel dalje časa med afriškimi rodovi in si pridobil splošno priljubljenost.538

Pet dni traja že obravnava proti italijanskemu generalu Baratieriju in vendar še ni razvidno, kakšna kazen ga bo doletela. Zaslišan je bil on in cela vrsta prič, višjih in nižjih častnikov, ki so bili v nesrečni vojski pri Amba Aladji. Zatoženi general izjavlja, da Crispijeva vlada v nobenem oziru ni pritiskala nanj in da je vse podjetje izviralo iz njegove lastne iniciative. Obtoženec zvrača vso krivdo nase, medtem ko ga zaslišane priče skoraj vse zagovarjajo.539

Vojaško sodišče je s predvčerajšnjim dnem zaključilo obravnavo proti bivšemu vrhovnemu poveljniku italijanske armade v Abesiniji. Baratieri se obdolžuje, da je dne 1. marca neopravičljivo napadel sovražno armado in sicer v takih odnosih, v katerih je bil poraz popolno zagotovljen. Drugi prestopek, ko je Baratieri prepustil armado usodi ter pobral kopita, se mu je vsled prošnje odpustil, vendar pa se obdolžuje brezbrižnosti za svoje vojake.540

Vojno sodišče je oprostilo brez vsake kazni bivšega poveljnika italijanske armade v Abesiniji. V izjavi predstojnika vojaškega sodišča se glasi, da Baratieri ni mogel biti neodgovoren za početje, za katero je imel premalo zmožnosti, dalje pa sodišču niso na razpolago zadostni dokazi za njegove prestopke.541

535 »Italijani v Afriki«. Slovenec, letnik XXIV, št. 127. (Ljubljana, 5. junija 1896). – str. 2.

536 »Italija«. Slovenec, letnik XXIV, št. 127. (Ljubljana, 5. junija 1896). – str. 2.

537 »Telegrami«. Slovenec, letnik XXIV, št. 127. (Ljubljana, 5. junija 1896). – str. 5.

538 »Posredovanje svetega Očeta v svrho izročitve italijanskih ujetnikov«. Slovenec, letnik XXIV, št. 128.

(Ljubljana, 6. junija 1896). – str.2-3. 539

»Baratieri pred vojnim sodiščem«. Slovenec, letnik XXIV, št. 132. (Ljubljana, 11. junija 1896). – str. 2. 540

»General Baratieri pred sodiščem«. Slovenec, letnik XXIV, št. 135. (Ljubljana, 15. junija 1896). – str. 2. 541

»Baratieri nedolžen«. Slovenec, letnik XXIV, št. 136. (Ljubljana, 16. junija 1896). – str. 2.

83

Obravnava proti generalu Baratieriju je pokazala, da je on bil vedno prvi v boju in se je šele zadnji umaknil. Pač se je pa pokazalo, da ta general ne razume voditi čet in zlasti ni znal voditi umikanja.542

Sedaj se govori, da hočejo Italijani prodati vsa svoja posestva v Afriki Francozem, Angležem in Nemcem.543

Papež s svojim posredovanjem pri Meneliku, da bi izpustil italijanske ujetnike, ni dosti opravil. Abesinski kralj je papeževega odposlanca prijazno sprejel. Rekel mu je pa, da brez odškodnine zlasti častnikov ne more izpustiti. Sicer se pa italijanskim ujetnikom ne godi posebno slabo. Kralj Menelik jih je celo prav vesel. Spoznal je, da so Italijani boljši zidarji kakor vojaki, zato jih pa sedaj uporablja, da mu zidajo grad. Jesti jim daje dosti in se mnogim bolje godi nego bi se jim doma godilo. Kadar dozidajo, kar kralj potrebuje, jih bodo pač izpustili.544

Iz Italije dohajajo v zadnje času razna poročila, v katerih se veliko govori o nadaljevanju vojske v Afriki, in sicer v veliko večji meri, kakor minulo pomlad. Povod temu je dal baje neguš Menelik sam, ki se je zvezal z derviši ter si naročil v inozemstvu veliko množino novega orožja. Govori se nadalje tudi, da zahteva abesinski kralj veliko odškodnino za ostale italijanske ujetnike.545

V zadnjih dneh so poročali listi, da se Kasala v najkrajšem času odstopi Angležem in da se pričetkom zime zopet prične vojska na abesinskih tleh. »Agencia Stefani« pojasnjuje, da vlada vsaj navidezno še noče slišati o kakem nadaljevanju vojske v Afriki. Vlada ne misli pomnožiti vojaštva niti zahtevati novih kreditov za nabavo vojnih potrebščin, posebno tovorne živine.546

Mir z Abesinijo bo Italija kmalu sklenila. Ta mir ne bo tako sramoten, kakor se je še nedavno bilo bati. Razmere so se za Italijo zboljšale. Rusija in Francija, ki sta do sedaj podpirali Menelika, bosta delovali na to, da Menelika pregovorita, da sklene povoljni mir in izpusti italijanske ujetnike. To je prva posledica, da se je kraljevič zaročil s črnogorsko princezinjo. Proti volji Rusije in Francije pa Menelik vojne ne bo nadaljeval. Ruski general Leontjev je prišel v Rim, da se z italijansko vlado dogovori glede mirovnih pogojev. Dela se na to, da se izpuste ujetnike ob poroki kraljeviča prestolonaslednika.547

Iz zanesljivih virov se poroča, da je dospel v Vatikan francoski guverner iz Džibuti-ja ter prinesel poročilo, da je neguš Menelik sprejel papeževega odposlanika Makarija ter mu že obljubil, da osvobodi najprej vse one ujetnike, katerih rojstni kraj leži v nekdanji cerkveni državi. Seveda odposlanstvo ne bo s tem zadovoljno in bo tako dolgo pritiskalo na Menelika, dokler ne ustreže želji sv. Očeta, da naj oprosti vse ujetnike brez izjeme.548

542 »Glede italijanskega posestva v Italiji«. Slovenec, letnik XXIV, št. 138. (Ljubljana, 18. junija 1896). – str.

3. 543

»Italijani v Afriki«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 143. (Ljubljana, 24. junija 1896). – str. 2. 544

»Italijanski ujetniki v Abesiniji«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 143. (Ljubljana, 24. junija 1896). – str. 2. 545

»Italija in neguš Menelik«. Slovenec, letnik XXIV, št. 185. (Ljubljana, 13. avgusta 1896). – str. 4. 546

»Italijani v Afriki«. Slovenec, letnik XXIV, št. 187. (Ljubljana, 17. avgusta 1896). – str. 2. 547

»Mir z Abesinijo«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 193. (Ljubljana, 24. avgusta 1896). – str. 2. 548

»Prvi uspeh papeževega poslanika pri Meneliku«. Slovenec, letnik XXIV, št. 195. (Ljubljana, 26. avgusta 1896). – str. 2.

84

Leontjev, ruski poslanik, ki se je mudil nedavno v Rimu, priobčuje sedaj v »Novoje Vremja« članek o teku dolgotrajnega pogajanja med generalom Baldissero in negušem Menelikom. »Menelik«, piše Leontjev v tem članku, »noče denarnih koristi od dobljenih zmag, marveč on je še celo voljan brezplačno oprostiti vse italijanske ujetnike, kakor hitro je podpisana in overovljena mirovna pogodba, v kateri se razveljavlja učalska pogodba ter prizna Abesiniji popolna politična neodvisnost. Poleg tega zahteva Menelik še, da mu Italija vrne vsa mala posestva, katera ji je odstopil Ras Mangaša, ker ni bil za to pooblaščen.549

Mir med Italijo in Abesinijo se je sklenil, če je angleški »Daily Chronicle« prav poučen. Menelik je zahteval dva milijona lir za preskrbovanje italijanskih ujetnikov in da se nekoliko pomanjša italijanska pokrajina Eritreja. Rusija je abesinske zahteve podpirala, ker se sedaj začne trgovina med Abesinijo in Rusijo.550

V velikem strahu so poslednji čas Italijani v Afriki. Ras Mangaša zbira večje vojne čete ob meji italijanske pokrajine. General Baldissera ga je vprašal, kaj namerava. Ras Mangaša mu je odgovoril, da hoče le pokoriti nekatere puntarje. Ker pa po drugih poročilih v deželi, v kateri namestnikuje ras Mangaša, ni nobene vstaje, se Italijani boje, da Abesinci napadejo italijansko pokrajino.551

Mir z Abesinijo še vedno ni sklenjen. Abesinski kralj je naznanil, da ne zahteva nobene odškodnine, temveč zahteva samo, da Italijani zapustijo Eritrejo.552

Iz Adi-Sebata prispelo poročilo javlja, da je dospel major Narantini 6. oktobra s 600 možmi v Adi-Sebata. Dan pozneje ga je sprejel neguš Menelik z veliko častjo ter sprejel potrdilno pismo. Takoj na to je pozval Menelik k sebi vse vplivne dostojanstvenike, da prisostvujejo pogajanju. Major Nerantini se nadeja, da doseže uspeh. Število ujetnikov pri Meneliku znaša približno 1300. Ravna se z njimi prav lepo in se jim ne krati osebna svoboda.553

Mir med Italijo in Abesinijo je končno vendarle sklenjen in 1300 italijanskih ujetnikov poroma po dolgem času zopet v domovino, kakor naglo se končajo formalne zadeve. Neguš Menelik je dosegel, kar je že spočetka zahteval. Pogodba, ki se je sklenila dne 28. oktobra med Menelikom in italijanskim pooblaščencem majorjem Nerazzinijem, obsega osem točk, ki določajo, da se sklene trajen mir in obnovi prijateljstvo, razveljavi učalska pogodba, prizna popolna neodvisnost Etiopije, v svrho pospeševanja trgovine in obrti se sklene nadaljnja pogodba, sedanja pogodba se naznani veleoblastem. Glede določitve meje se je določilo, da velja začasno meja Mareb-Belesa-Muns; ker se pa prava meja še ni mogla določiti, odpošljeta v teku enega leta obe vladi svoje delegate, da dokončajo razprave. Glede ujetnikov se je sklenilo, da jih Menelik takoj oprosti, ko dobi brzojavno poročilo o potrjenju te pogodbe, ki se mora izvršiti do 26. tega meseca. Stroške za vzdrževanje italijanskih vojakov povrne italijanska vlada. Neguš sicer ni določil nobene

549 »Italijansko-abesinska mirovna pogajanja«. Slovenec, letnik XXIV, št. 212. (Ljubljana, 16. september

1896). – str. 2. 550

»Italija in Abesinija«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 214. (Ljubljana, 18. septembra 1896). – str. 2. 551

»Italijani v Afriki«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 242. (Ljubljana, 21. oktobra 1896). – str. 2. 552

»Italijani v Afriki«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 248. (Ljubljana, 28. oktobra 1896). – str. 3. 553

»Rim«. Slovenec, letnik XXIV, št. 257. (Ljubljana, 7. novembra 1896). – str. 4.

85

vsote, računajoč na vestnost italijanske vlade. To so torej najvažneje določbe sklenjene pogodbe.554

Italijanski ministrski predsednik v zadnjem času ne more ničesar drugega delati, kakor sprejemati obilna voščila povodom premirja z Abesinijo. Sploh je prebivalstvo tako navdušeno, da so morali opozicijski listi udariti na milejšo struno. Vlada, ki že sedaj misli na trgovinsko pogodbo z Abesinijo, namerava imenovati novega civilnega guvernerja za Eritrejo in majorja Nerazzinija poslati nazaj k Meneliku kot italijanskega poslanika.555

Odškodnina, katero plača italijanska vlada Meneliku za ohranjanje italijanskih ujetnikov, znaša po uradnih poročilih 1.300.000 do 1.500.000 frankov, v resnici je pa ta vsota najbrž nekoliko večja.556

Angleški sebičneži niso nič kaj zadovoljni s pogodbo, katero sta sklenila italijanski zastopnik Narazzini in pa abesinski neguš Menelik. Najbolj jih bode v oči člen V. mirovne pogodbe, kateri prepoveduje italijanski vladi, odstopiti do sedaj pridobljeni svet na afriških tleh kaki drugi državi, in da mora italijanska vlada, če bi hotela iz lastnega nagiba opustiti sedanjo Eritrejo, prepustiti ta svet Etiopiji. Angleška vlada si je to stvar vse drugače predstavljala. Menila je namreč, da pripadejo svojedobno, kadar se jih Italija naveliča uporabljati, vse pokrajine, torej tudi Masava in Kasala, egipčanski pokrajini, kateri sta že spočetka pripadale.557

Poleg Francije je Rusija najbolj podpirala Abesince. Sedaj se je pokazalo zakaj. Kralj Menelik je odstopil eno pristanišče ob Rdečem morju Rusiji. Ta pridobitev Rusije je velike važnosti v političnem oziru, ker skozi Rdeče morje plujejo ladje v Vzhodno Azijo. Zaradi te pridobitve so posebno nevoljni Angleži, ki so mislili, da bodo sami gospodarili ob Rdečem morju, ko so se utrdili v Egiptu. Od Italije so si namreč nadejali pridobitve Masave, katera želja je jim splavala po vodi, ker Italija brez dovoljenja Abesinije ne sme Masave nikomur odstopiti.558

Italijanski listi objavljajo v zadnjih izdajah avtentično besedilo mirovne pogodbe, ki se je sklenila 26. oktobra minulega leta v Abdis-Abebi med Italijo in Menelikom. S to pogodbo niso rešene še vse točke. Odprto je še ostalo vprašanje glede določitve obojestranskih meja, kakor tudi glede odškodnine Abesiniji za oskrbovanje ujetnikov. Poslednja zadeva se je baje pozneje rešila potom posebne pogodbe, v kateri se govori o osvoboditvi ujetnikov in pa o odškodnini, katere vsoto pa mora določiti Italija. Meja se mora urediti v smislu pogodbe tekom enega leta; do tedaj pa mejijo Abesinijo od Eritreje reke Mareb, Belesa in Muni. To je ista črta, za katero se poteguje italijanska vlada in kateri je italijanska posadka tudi v resnici zasedla; neguš pa odločno zahteva, da se določi 50 km višje proti severu ležeča, v učalski pogodbi določena meja. Končno se pa nahaja na sklenjeni pogodbi še neka določba, ki sicer ni velike važnosti, a je vendar za Menelika nujno potrebna. Določa se namreč, da se ta pogodba sestavi v amharskem (abesinskem) in pa francoskem jeziku in sicer vsak v dvojnem izvirniku. Učalska pogodba je, kakor

554 »Mir med Italijo in Abesinijo«. Slovenec, letnik XXIV, št. 265. (Ljubljana, 17. novembra 1896). – str. 2.

555 »Italijanski ministerski predsednik«. Slovenec, letnik XXIV, št. 269. (Ljubljana, 21. novembra 1896). –

str. 3. 556

»Italija in Menelik«. Slovenec, letnik XXIV, št. 271. (Ljubljana, 27. novembra 1896). – str. 2. 557

»Italijansko-abesinska mirovna pogodba in Anglija«. Slovenec, letnik XXIV, št. 274. (Ljubljana, 27. novembra 1896). – str. 2. 558

»Rusija in Abesinija«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 285. (Ljubljana, 11. decembra 1896). – str. 2.

86

znano, sestavljena v amharskem in italijanskem jeziku, ki se pa ne ujema s prvim, in so ravno zaradi tega nastali med obema stranema pomisleki, ki so več ali manj povzročili zadnjo vojsko na abesinskih tleh.559

Menelikove predloge o ureditvi meje Abesinije in italijanske posesti v Afriki, katere je prinesel polkovnik Nerazzini, je sprejelo italijansko časopisje – razen »Tribune« - prav ugodno. Menelik prepušča Italiji znatna mesta ob morju in ne zahteva roka, do katerega se morajo sprejeti predlogi. Dotlej naj ostane status quo. Tudi načrt trgovinske pogodbe z Abesinijo je ugoden za Italijo.560

Kakor je razvidno iz najnovejših poročil, so se Italijani končno vendarle naveličali, vzdrževati vojno posadko v Kasali brez vsake koristi. Sklenili so torej odstopiti to mesto z okolico Angležem, ki bi jo bili itak gotovo zasedli, ako ne sedaj, gotovo pa v poznejši dobi, ker računajo pri tem na Menelikovo pomoč. V to svrho so se že pričela pogajanja med Italijani, Angleži in Egiptom, ki bodo pa v kratkem dovršena, kajti gre se le za neke formalnosti.561

Razmerje med Italijo in Abesinijo še do sedaj ni uravnano ter tudi še ni podpisana mirovna pogodba. Ta nejasnost v afriškem vprašanju je posebno v poslednjem času začela z vso silo razburjati italijanske kroge. Nekateri italijanski politiki so še vedno mnenja, ki morda ni napačno, da se neguš Menelik nekega lepega dne polasti še ostalega italijanskega sveta v Afriki in da zato ne mara podpisati mirovne pogodbe. Vlada skuša sicer pomiriti razburjene elemente ter pravi v svojih glasilih, da se mejno vprašanje le zaradi tega še ni rešilo, ker se je ta točka popolno prezrla v mirovnem zapisniku, ki sta ga sestavila major Nerazzini in neguš Menelik. Poslednji bi moral Italiji odstopiti kos dežele, kot nekako povračilo za zemljo, ki jo je morala odstopiti Abesincem. Menelik zahteva poprej, da mu Italijani odstopijo Raheito, zemljo, ki je Abesincem zelo pripravna za združitev z ostalim delom, toda v Rimu se odločno upirajo tej misli.562

3.13 ITALIJA IN TRODRŽAVNA ZVEZA

Trojna zveza je bila skrivna zveza, sklenjena med Nemčijo, Avstro-Ogrsko in Italijo, na pobudo nemškega kanclerja Otta von Bismarcka. Tri sile so sklenile, da se bodo v primeru vojne s Francijo in Rusijo medsebojno podpirale, bodisi vojaško bodisi z ohranjanjem nevtralnosti. Zveza ima svoje poreklo v dvozvezi, podpisani tri leta prej med Nemčijo in Avstro-Ogrsko. K temu obrambnemu paktu je 20. maja 1882 pristopila še Italija.563

Vsaka država je imela razloge za vstop v zvezo. Nemčija se je želela zaščiti pred Francijo, za katero se je bala, da načrtuje maščevanje svojega poraza v francosko-pruski vojni (1870-1871); Avstro-Ogrska je iskala podporo proti Rusiji, svoji tekmici na Balkanu, in

559 »Mirovna pogodba med Italijo in Abesinijo«. Slovenec, letnik XXV, št. 7. (Ljubljana, 11. januarja 1897).

– str. 2. 560

»Menelikove predloge«. Slovenski narod, letnik XXX, št. 183. (Ljubljana, 13. avgusta 1897). – str. 2. 561

»Italijani v Afriki«. Slovenec, letnik XXV, št. 227. (Ljubljana, 5. oktobra 1897). – str. 2. 562

»Razmerje med Italijo in Abesinijo«. Slovenec, letnik XXVII, št. 5. (Ljubljana, 7. januarja 1899). – str. 3. 563

Armstrong Karem: Velika družinska enciklopedija zgodovine.: dogodki, imena in datumi, ki so oblikovali svet. (Ljubljana: Mladinska knjiga, 2006). – str. 626-627.

87

Italija si je kljub strahu pred avstro-ogrskim širjenjem želela pomoč pri izvajanju svojih ozemeljskih teženj v severni Afriki. Zveza je ustvarila glavni srednjeevropski blok moči, zlasti potem, ko se ji je leta 1883 priključila še Romunija. Trojna zveza je razpadla maja 1915, ko je Italija napovedala vojno Avstro-Ogrski.564

V Rimu javno mnenje s tripelalijanco ni prav zadovoljno, Italijanom daje ta zveza premalo dobička. Tripelalijanca jim do sedaj ni prinesla drugega, kakor velika vojaška bremena, katerih posledica je slabšanje državnih financ.565

Širi se vest, da namerava Italija izstopiti iz trodržavne zveze zaradi neugodnih finančnih razmer. V tem tesnem položaju bi rada italijanska vlada dobila pomoči pri nemških kapitalistih, toda ti niso kaj pri volji, pomagati Italiji iz finančnih zadreg. Trodržavna zveza naklada mlademu italijanskemu kraljestvu pretežka bremena in v Rimu menijo politični krogi, da bi bila zveza Italije s Francijo mnogo ugodnejša, kakor sedanja trodržavna zveza. Italijanska vlada trpi mnogo vsled francoske carinske politike, katera je vsekakor posledica zveze italijanske z Nemčijo in Avstrijo. Govori se tudi, da bo Francija odpravila žitno carino in dala s tem italijanski vladi povod, izstopiti iz imenovane trodržavne zveze. Kaj je na tem resnice in kaj je sumnja, pokazalo se bo v prihodnje. Lahko pa se trdi, da se bo italijanska vnanja politika težko spremenila, dokler bo na čelu vlade ostal Crispi. Crispi gotovo ne bo trgal vezi, katero je tudi on sam pletel.566

Proti dopisniku Pariškega lista »Siecle« se je izrekel Crispi o svoji politiki takole: »Sedaj se bolj držim tripelalijance kakor kadarkoli. Ko je odstopil Bismarck, sem jaz najstarejši zaveznik in meni gre vodstvo te zveze. Zaradi tripelalijance je postala Italija velesila, brez katere se kamen ne premakne v Evropi. Nemci nam pošiljajo vsega, česar potrebujemo ceneje in z ugodnejšimi pogoji nego Francozi. Trdi se, da potrebujemo francoskega denarja, da si pomagamo iz zadrege, kar pa ni res, kajti Nemci nam posodijo toliko denarja, kolikor ga potrebujemo, in še za nizke obresti«.567

V dveh letih poteče obrok zvezi med Avstrijo in Italijo. Po raznih listih se že ugiba, ali se bo zveza obnovila. Govori se, da Italija drugače ne obnovi zveze, če se ji dovoli zasesti Tripolis za odškodnino, da so Francozi zasedli Tunis.568

Ministrski predsednik Rudini je izjavil, da nikakor nima namena, da bi razrušil trojno zvezo ali pa delal na to, da se spremeni stališče Italije. Vnanja politika Italije hoče mir v Evropi, v Afriki pa se želi okrepiti v svojih kolonijah.569

Kakor se poroča angleškim listom, je baje obnovitev trojne zveze že gotova stvar. Vendar se pogodba ne bo objavila, ker interesi Italije zahtevajo, da se molči kar najbolj mogoče o točkah, ki jo zadevajo.570

Nasproti angleškim poročilom, po katerih se je trojna zveza ponovila, se poroča, da z Italijo še ni bilo pogajanja glede obnovitve pogodbe, katera poteče šele koncem leta 1892.

564 Prav tam.

565 »V Ljubljani«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 75. (Ljubljana, 2. aprila 1890). – str. 1.

566 »Italija«. Slovenec, letnik XXIII, št. 131. (Ljubljana, 11. junija 1890). – str. 3.

567 »Tripelalijanca«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 139. (Ljubljana, 20. junija 1890). – str. 2.

568 »Tripelalijanca«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 230. (Ljubljana, 7. oktobra 1890). – str. 2.

569 »Italija in trojna zveza«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 55. (Ljubljana, 9. marca 1891). – str. 2.

570 »Obnovljenje trojne zveze«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 79. (Ljubljana, 9. aprila 1891). – str. 2.

88

Vendar se poroča, da namerava Cavalloti interpelirati v eni prihodnjih sej ministrskega predsednika Rudinija o tej zadevi.571

V Berlinu si močno prizadevajo, da bi dokazali, da papež ni nasprotnik trojni zvezi in da so članki rimskih listov izražali le osebno mnenje pisateljev. Dalje se oporeka vest, da je Vatikan poslal pruski vladi noto, v kateri odbija sum, da bi bil nasproten trojni zvezi.572

Zadnji čas se je mnogo pisalo o tem, da se je trodržavna zveza ponovila, ali da se ponovi. Italija ima vedno več pomislekov proti tripelalijanci. Zahteva, da bi v prihodnje imela le defenziven značaj. Posebno zaradi Francije mora Italija tudi nekoliko spremeniti zunanjo politiko. Denarja drugje ne dobi kot v Parizu in narodno-gospodarska borba s Francijo je v finančnem oziru Italiji zelo škodovala.573

Znani senator Waquet, ki biva v Rimu, je imel pogovor z ministrskim predsednikom Rudinijem, v katerem se je ta izrazil, da bo sicer obnovil trojno zvezo, a si bo prizadeval za njen manj agresiven značaj.574

Po poročilih iz Berlina so se avstrijska, nemška in italijanska vlada sporazumele o podaljšanju trodržavne zveze. Italija dolgo ni ničesar hotela slišati o podaljšanju, a ko bi prišlo do vojne med Nemčijo in Francijo, je Avstrija obljubila, da bo branila tudi italijanske koristi ob Sredozemskem morju, je italijanski ministrski predsednik izjavil, da je pripravljen privoliti v podaljšanje trodržavne zveze.575

V berlinskih diplomatskih krogih so trdili, da je tudi italijanska vlada podpisala pogodbo, s katero se podaljšuje trojna zveza. Po drugih poročilih pa ni gotovo, da bi bila italijanska vlada že res podpisala pogodbo.576

Radikalna stranka v Italiji hoče uprizoriti veliko agitacijo proti trojni zvezi. Odsek, katerega je volil v to svrho shod, ki je bil 16. junija v Rimu, sklenil je, da skliče v 130 mestih na isti dan ljudske shode. Agitacija pričela se bo v Rimu, kjer se bo izdal oklic na narod. Potem pa se bo razširila po vsej kraljevini.577

Iz Rima se poroča, da je minister notranjih zadev razposlal okrožnico vsem prefektom ter jim nalaga, da na podlagi 113. kazenskega zakonika prepovedo vsak javni shod, ki bi nameraval osnovati izjave glede trojne zveze. S tem hoče preprečiti že naznanjeno agitacijo radikalne stranke.578

Ker so shodi, na katerih bi se protestiralo proti trojni zvezi, prepovedani, hočejo italijanski radikalci svoj namen doseči na drug način. Ne bodo sklicevali ljudskih shodov, marveč kot poslanci bodo prepričevali svoje volivce. Člani skrajne levice so imeli nedavno posvetovanje in so razdelili vloge. Govorniška borba proti trojni zvezi se bo v kratkem

571 »Obnovljenje trojne zveze«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 83. (Ljubljana, 14. aprila 1891). – str. 2.

572 »Papež in trojna zveza«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 192. (Ljubljana, 25. avgusta 1891). – str. 2.

573 »Trodržavna zveza«. Slovenec, letnik XIX, št. 86. (Ljubljana, 16. aprila 1891). – str. 2.

574 »Rudini in trojna zveza«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 96. (Ljubljana, 29. aprila 1891). – str. 2.

575 »Trodržavna zveza«. Slovenec, letnik XIX, št. 115. (Ljubljana, 23. maja 1891). – str. 3.

576 »Podaljšanje trojne zveze«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 120. (Ljubljana, 30. maja 1891). – str. 3.

577 »Trojna zveza in radikalci v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 138. (Ljubljana, 20. junija 1891). –

str. 2. 578

»Italija in trojna zveza«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 141. (Ljubljana, 24. junija 1891). – str. 3.

89

pričela. Govorili bodo: Bovio v Rimu, Cavallotti v Milanu, Imbriani v Neaplju in v Baru, Colojanni v Palermu in v Catanji, Pantano v Mesini in Barzilai v Perugiji.579

Da v Italiji niso posebno vneti za trojno zvezo, pokazalo se je dne 28. junija v zbornici, ko je ministrski predsednik Rudini izjavil, da se vlada drži zveze z obema cesarstvoma. Vršili so se tem povodom prizori tako strastni in surovi, da kaj enakega menda še ni bilo v nobenem parlamentu. Poslanec Prampolini je kričal: »Taki svetohlinski svojati je dežele blaginja izročena! Vi avstrijski hlapci, ven s črno-žoltimi kokardami!«. Ko je Rudini izgovoril svojo izjavo o trojni zvezo, obsipala ga je opozicija z najhujšimi psovkami, potem pa je nastal med poslanci pretep. Cavalotti udaril je poslanca de Mario s pestjo v obraz, poslednji pa je Cavalottija vrgel po stopnicah. Nato se je pričela borba s pestmi.580

Ni dvoma, da se je trojna zveza zopet obnovila za nadaljnjih šest let. Cesar Viljem je v ponedeljek na parobrodu »Cobra« Nemce z veseljem obvestil, da se je pogodba v nedeljo zvečer podaljšala do konca leta 1897. Isti dan je italijanski ministrski predsednik Rudini v senatu dal skoraj enako izjavo. Pogodbo so podpisali italijanski kralj, ministrski predsednik Rudini in veleposlanika Avstro-Ogrske in Nemčije.581

Časnik »Slovenski narod« je povzemal po angleškem »Morning Post«, ki poroča, da se sedanja nova trojna zveza razlikuje od prejšnje v tem, da so se sklenile in podpisale tri posebne pogodbe, ne pa samo dve, kakor poprej. Nova pogodba je sklenjena med Avstrijo in Italijo. Medtem ko se bo nemško italijanska pogodba najbrž objavila, kakor zadnja avstrijsko-nemška pogodba, se dogovor med Avstrijo in Italijo za sedaj ne bo razkril marveč ostane tajnost.582

Iz Rima se poroča, da je po novih odredbah trojna zveza zares taka, da ima vsak deležnik pravice in tudi dolžnosti proti sozaveznikom. Posebno je baje tudi Italija prevzela gotove zaveze v primeru, da bi bila Avstrija zapletena v orientu. Odnosi Angleške proti zveznim velesilam so tako tesni in intimni, da se sme govoriti skoraj o četverozvezi.583

Rimsko časopisje v službi Vatikana je prav ostro pisalo proti trojni zvezi. Posledica časnikarskega boja je, da se je poslala iz Vatikana nota v Berlin in na Dunaj, v kateri se oporeka kot hudobna izmišljotina vest, da je Vatikan sovražen trojni zvezi.584

Bismarckovo hamburško glasilo opominja nemške vladne kroge, da naj ne silijo Italije, da bi morala preveč napenjati vojne sile zaradi trodržavne zveze. Za trodržavno zvezo ni tolike vrednosti, koliko vojakov postavi Italija na bojišče, kakor to, da se sploh ohrani prijateljstvo Italije.585

Pod Crispijem se je bilo, kakor je izvedel »Standard«, natančno določilo, da Avstrija in Nemčija jamčita za celokupnost Italije z Rimom vred. Vatikan si je že mnogo prizadeval, da bi Avstrijo pregovoril, da odstopi od te določbe kot katoliška država, pa je dobil

579 »Trojna zveza in italijanski radikalci«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 144. (Ljubljana, 27. junija 1891).

– str. 2. 580

»Trojna zveza v italijanski zbornici«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 147. (Ljubljana, 2. julija 1891). – str. 2. 581

»Trojna zveza«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 146. (Ljubljana, 1. julija 1891). – str. 2. 582

»O trojni zvezi«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 149. (Ljubljana, 4. julija 1891). – str. 2. 583

»Obnovljenje trojne zveze«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 156. (Ljubljana, 13. julija 1891). – str. 3. 584

»Trojna zveza in Vatikan«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 188. (Ljubljana, 20. avgusta 1891). – str. 2. 585

»Trodržavna zveza«. Slovenec, letnik XX, št. 116. (Ljubljana, 21. maja 1892). – str. 2.

90

odgovor, da se avstro-ogrska vlada o tej stvari ne more pogajati, ker se tiče le držav, ki so v trodržavni zvezi. Zvezna pogodba je tajna in so v Vatikanu zanjo izvedeli le po ovinkih.586

Slavnosti v Genovi vzbudile so znova simpatije za Francoze. Skoraj vsi listi so zopet začeli pobijati trojno zvezo, dolžeč jo, da je zakrivila velika bremena italijanskih davkoplačevalcev, demokratična društva pa sklicujejo shode, na katerih se dolži vlada, da bo s svojo protifrancosko politiko uničila gospodarstvo italijansko, spodkopala veljavo države in pomagala papežu do posvetne vlade.587

»Slovenski narod« povzema po londonskem »Standardu«, da ko je bil Crispi na krmilu, se je med Avstrijo in Italijo določilo jasno in nedvoumno, da je pod »integriteto Italije« razumeti tudi posest Rima. Vatikan se je trudil razveljaviti to določbo in se obrnil do Avstrije, naj mu ta naznani besedilo o trozvezni pogodbi. Avstrija je to odklonila in od tedaj je začel Vatikan boj proti trojni zvezi.588

Crispi je te dni nekemu francoskemu novinarju razložil, da je Rudini storil veliko napako, ko je obnovil trojno zvezo, ne da bi bil izposloval posebnih olajšav in koncesij za Italijo, katera omaguje pod bremeni, naloženimi ji po tej pogodbi.589

Rimska »Patria« prinaša članek, v katerem pozivajo italijansko vlado, naj izstopi iz trojne zveze ali pa naj vsaj odpove pogodbo, sklenjeno z Avstrijo in v to naj ji bo povod hujskanje avstrijskih klerikalcev.590

»Novoje Vremnja« piše: Nadute besede, katere je nemški državni kancler Caprivi o svojem času izustil glede Italije v nemškem državnem zboru, naredile so na apeninskem polotoku neugoden vtis, tako da so vprašanje o odpadu Italije od trojne zveze začeli obravnavati tudi listi, kateri so prej veljali kot posebni zagovorniki trojne zveze.591

Ko se je dognalo, da pride cesar Viljem k srebrni poroki kraljevske dvojice italijanske v Rim, izrekli so nekateri nemški listi mnenje, da je glavni namen cesarjevemu potovanju, da zgladi neprijetni vtis Caprivijevih besed. Tudi potovanje nadvojvode Rainerja kot zastopnika cesarja Franca Jožeta ima namen, vzdržati Italijo v trojni zvezi.592

Konec januarja 1896 je časnik Slovenec povzemal po poročilu »Gazzette de Popolo«, da je predlagala italijanska vlada v Berlinu in na Dunaju, naj se že koncem prihodnjega meseca pričnejo pogajanja glede obnovitve, oziroma podaljšanja trozveze med Italijo, Avstrijo in Nemčijo. Ker je sedanja pogodba veljavna še do konca prihodnjega leta, se bodo torej obnovila že eno leto pred določenim terminom. Kot vzrok za to navaja italijanska vlada v svojem vabilu sedanji, še vedno nejasni politični položaj v Evropi.593

586 »Trodržavna zveza«. Slovenec, letnik XX, 261. (Ljubljana, 15. novembra 1892). – str. 2.

587 »Italija in trojna zveza«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 224. (Ljubljana, 1. oktobra 1892). – str. 2.

588 »Trojna zveza«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 262. (Ljubljana, 16. novembra 1892). – str. 2.

589 »Crispi in trojna zveza«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 297. (Ljubljana, 29. decembra 1892). – str. 2.

590 »Italija in trojna zveza«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 46. (Ljubljana, 25. februarja 1893). – str. 3.

591 »Italija in Rusija«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 80. (Ljubljana, 10. aprila 1893). – str. 2.

592 Prav tam.

593 »Obnovitev trozveze«. Slovenec, letnik XXIV, št. 22. (Ljubljana, 28. januarja 1896). – str. 5.

91

Trodržavna zveza se je spet obnovila za šest let. Odpovedati bi se bila imela do dne 6. maja, ker se pa to ni zgodilo, velja za naslednjih šest let od maja prihodnjega leta.594

Bismarckovo hamburško glasilo je te dni prineslo članek o trodržavni zvezi, v katerem se trdi, da je zveza med Avstrijo in Nemčijo zelo trdna. Ne more pa se reči, da bi bila tako trdna zveza med Avstrijo in Italijo. Nasprotujejo ji iredentovci, ker bi radi dobili nekaj avstrijskega ozemlja, in radikalci, ki simpatizirajo s Francijo. Proti tej zvezi pa deluje tudi Francija.595

V Italiji se množijo nasprotniki trozveze. Doslej so ji bili nasprotujoči le radikalci in republikanci, toda sedaj so se tem pridružile še druge stranke, ki želijo, naj se spremeni zunanja politika Italije. Na čelu trozveznih nasprotnikov stoji glasilo nekdanjega kabinetnega šefa Rudinija, »Opinione«. Ta list piše, da trozveza Italiji ni prav nič koristila in da vnuki in pravnuki ne bodo veseli take dediščine, ki zahteva same žrtve.596

594 »Trodržavna zveza«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 128. (Ljubljana, 6. junija 1896). – str. 2.

595 »Trodržavna zveza«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 160. (Ljubljana, 15. julija 1896). – str. 2.

596 »Proti trozvezi«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 40. (Ljubljana, 18. februarja 1899). – str. 2.

92

4. VATIKAN 4.1 VATIKAN IN KRALJEVINA ITALIJA

Crispi brez prestanka nadaljuje boj zoper Vatikan in sploh cerkev. Vladni listi priznavajo, da »modus vivendi« med Vatikanom in Kvirinalom ni več mogoč. Tako zagrizenih sovražnikov, kakor je Crispi, zgodovina katoliške cerkve prav malo pozna. Neapoljskemu prefektu je došel iz Rima ukaz, da je prepovedano po cestah zvoniti, kadar gre duhovnik obhajat bolnika. Prefekt naj zgrabi vsakega duhovnika, ki bi se ustavljal tej naredbi. Obenem je vlada velevala, da morajo prefekti z javnih prostorov odpraviti vse slike in kipe svetnikov, ker je to »zloraba duhovništva in v prospeh vraž«.597

Kjer le more, nasprotuje italijanska vlada sv. cerkvi. Sv. Oče papež Leon XIII.598 je bil imenoval pred dvema letoma več škofov, a italijanska vlada še zdaj ni potrdila njihovo imenovanje, zaradi česar nimajo nobenih dohodkov svojih škofij. Vsled tega nasprotovanja italijanske vlade je sv. Oče sklenil, da naj se podajo imenovani škofje v svoje škofije in opravljajo službo, a v škofijski palači naj se ne nastanijo. Sv. Oče hoče prevzeti njih oskrbovanje, s svojimi denarji zalagati za to, kar noče storiti italijanska vlada.599

Kakor se poroča listom, sprejeta je bila postava o mestu Rimu. Stari nasprotnik sv. cerkvi, Crispi, ni miroval prej, dokler ni dobil vladi in mestu uprave pobožnih ustanov. V Rimu je kakih 144 blagotvoritelnih društev, živečih se z letno rento 1.299.398 lir. Večina njih pa bo zdaj razpuščena, kar meni Crispi, da molitev, sv. maše in večernice ne odgovarjajo več zahtevam sedanjega časa.600

Razmere med italijansko vlado in rimsko stolico se vedno bolj ostrijo in pereče rimsko vprašanje se mora rešiti kar prej mogoče, sicer se je bati da papež zapusti Rim. Zakon o dobrodelnih napravah in ustanovah, s katerim se polasti italijanska vlada ogromnih vsot, ki jih je v teku časov nabrala deloma krščanska ljubezen, potrjen je od kralja in Crispi gotovo poskrbi, da se bo kar najstrožje izvrševal. Brez uspeha so bili ugovori Leona XIII., skupno pismo vseh italijanskih škofov, zaman se je ustavljal rimski senat. Na eni strani torej vlada svoj meč zadira v srce katoliški cerkvi, na drugi strani pa v istem času zatrjuje, da v ugodnejših razmerah ne more živeti cerkev, kakor živi na italijanskem.601

Znamenit ostane v zgodovini rimske države 20. september 1870, tedaj so se zlasti italijanski prostozidarji polastili Rima, ne da bi se jim bilo treba bati kakega ugovora tujih držav. Pij IX. ni hotel prelivati krvi, le toliko je čakal, da so sovražniki pri Pijevih vratih predrli zid ter s tem pokazali, da si hočejo Rim s silo osvojiti; tedaj pa je precej zaplapolala v mestu bela zastava, v znamenje, da naj se naskok ustavi, ker papež želi pomirja, da se razgovarja s sovražnim poveljnikom. Kmalu so bili dogovori o pogojih

597 »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 6. (Ljubljana, 9. januarja 1890). – str. 2.

598 Leon XIII. (papež 1879-1903), pravo ime Vincenzo Gioacchino Pecci, rojen 2.3.1810 Carpineto, umrl

20.7.1903 v Rimu; iz obubožanega podeleželjskega plemstva; po naravi spravljiv in miroljuben si je prizadeval, da bi katoliško Cerkev uskladil s političnimi in socialnimi razmerami časa. Podpiral je znanost in kot osnovo za izobraževanje duhovnikov priporočil preučevanje Tomaža Akvinskega. Veliki splošni leksikon v osmih knjigah. (Ljubljana: DZS, 1997). – str. 2261. 599

»Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 111. (Ljubljana, 16. maja 1890). – str. 3. 600

»Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 164. (Ljubljana, 19. julija 1890). – str. 2. 601

»Rim in Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 204. (Ljubljana, 5. septembra 1890). – str. 1-2.

93

glede na predajo Rima gotovi; sklep se je izvršil in podpisal v »Villa Albani«. Ta pismeni dogovor je jako važen, ker je v sedanjih razmerah podlaga za državnopravno in mednarodno stališče sv. Očeta. Prva točka dogovora slove: »Mesto Rim (izvzemši Vatikanski grič, fort S. Angelo in Leoninski del mesta), vse njegovo orožje, zastave, skladišča za smodnik, vsa vladi pripadajoča posestva izročajo se armadi Nj. Veličanstva kralja italijanskega.« 602

Papež in italijanski kralj nista nikoli sklenila miru. Razvidno je iz tega, da je papež sicer prisiljen dejansko izročil mesto sovražniku, da si je pa svoje pravice do mesta ohranil. To je torej državno pravno in mednarodno stališče papeževo v sedanjih razmerah, on je tudi sedaj samostojni vladar rimske države, ker se ni nikoli odrekel svojim pravicam in je tudi samostojen »de facto«, dasi tudi le v Vatikanu. Papež je torej suveren v Vatikanu, kot tak ima na svojem dvoru zastopnike raznih držav, kot tak sprejema njih poslance, kot samostojen vladar sprejel je tudi nemškega cesarja.603

»Osservatore Romano« objavlja pod naslovom »Naš program« enajst točk o terjatvi katolikov na Italijanskem. Te terjatve so: 1. Da se postavi sv. oče v položaj, kakršnega zahteva njegova čast, dostojnost, svoboda in neodvisnost. 2. To se more pa le tedaj zgoditi, če postane sv. oče pravi državni vrhovni vladar. 3. Vrhovni vladar bi pa bil papež le takrat, če bi imel svoje lastno ozemlje, svoje podložnike in svojo vlado. 4. Kako pa bi se to izvršilo, naj določi papež sam kot postavni in kompetentni sodnik čez to, kar utegne biti sv. cerkvi in njeni prostosti potrebno in koristno. 5. Državno vrhovno vladarstvo papeževo naj bi se ujemalo s politično in državno upravo Italije. 6. Da se ohrani vse, kar je v sedanjem položaju pravičnega, dobrega in koristnega z ozirom na socialne potrebe, politične interese in narodne težnje. 7. Preosnoval naj bi se ljudski zastop tako, da bi bil postavno zastopstvo vseh družabnih slojev, kateri pomagajo narod voditi z onim dostojanstvom, katero izhaja od Boga ter je določeno in pripoznano po naravni in mednarodni pravici. 8. politične prostosti naj se spravijo v soglasje z vero, s političnimi narodnimi napravami in z mednarodnimi razmerami do drugih vlad in narodov. 9. Uvede naj se pravično razdeljeni davek. 10. Kolikor mogoča velika upravna avtonomija naj se določi za province in občine. 11. Ohranijo naj se dobre in prijateljske razmere do vseh drugih evropskih držav, da ne bomo iz diplomatskih ozirov osamljeni, vendar pa od vseh politično prosti in neodvisni.604

Sveti oče trdi v svoji zadnji okrožnici, da se v nobeni državi ne postopa tako sovražno proti katoliški cerkvi, kakor v Italiji. To izjavo potrjuje nedavno poročilo iz Neaplja. Pri neki tamkajšnji cesti je bila podoba Matere božje, pred katero se je neapolitansko ljudstvo rado v pobožni molitvi pomudilo. Te dni pa je oblast dala odstraniti podobo Matere božje, ker je pred njo klečeče ljudstvo oviralo promet na ulici.605

Četudi si je Crispi mnogo prizadejal, da bi preprečil kongres katolikov v Lodiji, se je vendarle vršil in udeležilo se ga je do tisoč vrlih mož. Lodijski škof msgr. Rota je govoril, da morajo ostati katoliki v tesni zvezi s papežem, v imenu, v veri in pod zastavo Kristusovo zavračati združenje s sovražniki sv. cerkve. Za njim je govoril odvetnik Padanuzzi, predsednik katoliških kongresov v Italiji. Ta je predlagal, da bi se katoliški kongresi vršili vsako leto. Ta predlog so navzoči enoglasno sprejeli. Temu kongresu je

602 »Rim in Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 209. (Ljubljana, 12. septembra 1890). – str. 2.

603 Prav tam.

604 »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 245. (Ljubljana, 24. oktobra 1890). – str. 3.

605 »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 248. (Ljubljana, 28. oktobra 1890). – str. 3.

94

pisal tudi papež. Meritorično se je ukvarjal kongres z naslednjimi vprašanji: 1. Krščansko- socialno gospodarstvo: Osnova katoliških društev; otroško in žensko delo; nedeljski počitek itd. 2. Vzgoja in pouk: Pri tem se je govorilo o organizaciji italijanskih katolikov, o slavnosti papeža Leona XIII., o volitvah, o razširjenju dobrih časnikov, o protisuženjskem delovanju v Italiji itd.606

Nedavno je Crispi zopet pokazal svoje sovraštvo do katoliške cerkve. Njegovo glasilo je nedavno besedičilo, da Vatikan zlorablja podeljeno mu carinsko svobodo ter prodaja različne umotvore v tujino.607

O organizaciji nameravanega katoliškega društva v Italiji poroča »Germania« tole: vsaka pokrajina voli dva zastopnika; vsega skupaj bo izvoljenih štirideset zastopnikov. Katoliško društvo bo kazalo italijanskemu narodu napake italijanskega parlamenta in zavračajo vladne napade na vero, nravnost in pravico italijanskih katolikov.608

Nova italijanska vlada nikakor ne misli tako strogo postopati s katoliško cerkvijo, kakor je Crispijeva. Tako je novi naučni minister podelil eksekvaturo 18 škofom, ki so bili imenovani brez dovoljenja italijanske vlade.609

Nobene sprave s cerkvijo noče italijanska vlada. Vsaj tako se da tolmačiti izjava italijanskega ministrskega predsednika v senatu. Sprožila se je misel, da bi vlada podpirala družbo v varstvo italijanskih misijonarjev. Rudini je odgovoril, da hoče država svoje pravice energično braniti, do skrajne meje varovati svojo kompetenco. Omenjene družbe ne more država podpirati, kar podpirajo se samo družbe, katere v svoje šole uvedno knjige, uvedene v italijanskih šolah, in sprejmejo italijanski protektorat.610

Italijanska zbornica še vedno razpravlja o rimskem vprašanju. Govoril je Rossi in zahteval, da se odpravi garancijski zakon in tisti člen ustave, kateri določa pravno razmerje med papežem in kraljevo rodbino. Govornik Bovio je naglašal, da je nove Italije misija širiti omiko in zagotoviti vsakemu, torej papežu, svobodo. Barazzuoli zagovarjal je garancijski zakon, a za njim oglasil se je Rudini in odgovoril, da je vprašanje o papežu posvetni vladi pokopano, zdaj se gre le še za razmerje med papežem in katolicizmom oziroma katoliškimi državami. Rudini izjavi, da je ves svet pripravljen priznati cerkveno suverenost sv. očeta in na podlagi tega sklenjen je bil tudi garancijski zakon.611

V Rimu se je osnovala zveza italijanskih katolikov, kateri je namen, pobijati vse politične naredbe, katere škodujejo cerkvi. Predsednik temu društvu je msgr. Fortini, glavni urednik katoliškega lista »Fiaccolo«. Zveza je že poslala učnemu ministrstvu protest proti razpravljanju Darwinove teorije v šolah. Po novih učnih redih je namreč dovoljeno v šoli razlagati to teorijo.612

Govor, s katerim je te dni papež Lev XIII. pozdravil beneške in lombardske romarje, je posebnega političnega pomena, ker je v njem papež brez zadržka in z vso odločnostjo

606 »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 260. (Ljubljana, 12. novembra 1890). – str. 2.

607 »Italija«. Slovenec, letnik XIX, št. 9. (Ljubljana, 13. januarja 1891). – str. 2.

608 »Rim«. Slovenec, letnik XIX, št. 23. (Ljubljana, 29. januarja 1891). – str. 3.

609 »Italija«. Slovenec, letnik XIX, št. 62. (Ljubljana, 17. marca 1891). – str. 3.

610 »Nobene sprave s cerkvijo«. Slovenec, letnik XIX, št. 135. (Ljubljana, 17. junija 1891). – str. 2.

611 »Italija«. Slovenec, letnik XIX, št. 280. (Ljubljana, 7. decembra 1891). – str. 2.

612 »Italija«. Slovenec, letnik XX, št. 13. (Ljubljana, 18. januarja 1892). – str. 2-3.

95

priznal, da je vsega njegovega stremljenja smoter obnovitev posvetnega svojega gospostva, obnovitev papeževe države. Lev XIII. potožil je najprej romarjem, da se v Italiji cerkvi in duhovščini verni katoliki predstavljajo svetu kot sovražniki miru, blagostanja in veljave domovine, potem pa rekel, da moli dan na dan, da bi se Italija ne odtujila stari veri, ki je bila nekoč nje sila in nje slava. Papeži so vsi in povsod negovali znanost, literaturo in umetnost, pomagali siromakom in podpirali znamenita dela. Dalje je priporočal papež vernikom, naj pri volitvah v občinska in okrajna zastopstva – volitev v parlament se klerikalci ne udeležujejo – postopajo odločno in složno, da bi vsaj v teh zastopih mogli negovati katoliške interese.613

Med papeževo in italijansko vlado se je po daljših pogajanjih dosegel sporazum glede dveh načeloma važnih zadev. Dne 5. tega meseca je izšel kraljev dekret, s katerim se imenuje kardinal Santo Beneškim pastrijarhom in se potrdijo razni škofje. Tisti dan je izšel tudi papeški breve, s katerim se naroča, naj Propaganda fide ustanovi eritrejsko prefekturo s sedežem v Kerunu, ki bo obsegala vse kraje v Afriki, katerih varstvo se je v svoj čas sklenjeni angleško-italijanski pogodbi izročilo Italiji. Zajedno je papež razveljavil vsako tujo jurisdikcijo v teh krajih. Doslej so tod največ vplivali francoski Lazaristi, sedaj pa pridejo na njih mesto zopet italijanski kapucini. Za Italijo je to velika pridobitev.614

Znani rimski list »L'Italie« pravi na podlagi verodostojnih informacij, da bi Crispi rad pridobil papeža za to, da bi se katoličani udeležili volitev in da bi preklical »Non expedit«.615

Vprašanje, ali in kdaj se sprijazni sv. Stol z italijansko vlado, oziroma kraljem, je v italijanskih časnikih na dnevnem redu. Vse stranke pa tudi več ali manj prikrito priznavajo, da so italijanske vlade od Cavourja sem z vso surovo silo pobijale veljavo in vpliv svetega Stola ter množile krivico na krivico proti Vatikanu. Odkar pa se vedno glasneje pojavljajo nemiri nezadovoljnega, stiskanega ljudstva, išče stari Crispi zaupanja in pomoči pri sv. očetu. Ker pa se bližajo nove volitve, stopa Rudini, sedaj najnevarnejši tekmec Crispijev, zopet na površje in si po časnikih pripravlja pot do vlade. V ta namen dela prijazen obraz nasproti sv. Stolu.616

»Vera ni in ne sme biti državno opravilo. V nobeni državi ni uživala katoliška cerkev tolike prostosti in tolikega postavnega spoštovanja, kakor v Italiji, katera daje v tem oziru najlepši vzgled vsem narodom in se je odrekla vsej moči v cerkvenih zadevah. Duhovno prostost papeževo smo vedno varovali in je ne pustimo napadati.«617

Drugod italijanska vlada in njeni privrženci ne kažejo toliko sovraštva do cerkve, kakor ravno v Rimu, kjer je sedaj središče in torišče tajnih rovarjev proti oltarju in prestolu. »Osvobajanje« Rima naj bi venčalo in dovršilo delo revolucije in kot tako naj bi živelo v spominu in zavesti prebivalstva. Razrušili so, kolikor so mogli, stari značaj mesta,

613 »Bojevit govor Leva XIII.«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 271. (Ljubljana, 25. novembra 1893). – str.

3. 614

»Vatikan in Kvirinal«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 207. (Ljubljana, 11. septembra 1894). –str. 2. 615

»Crispi in Vatikan«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 214. (Ljubljana, 19. septembra 1894). – str. 2. 616

»Vatikan in Kvirinal«. Slovenec, letnik XXIII, št. 53. (Ljubljana, 5. marca 1895). – str. 1. 617

»Crispi pri odkritju Garibaldijevega spomenika«. Slovenec, letnik XXIII, št. 218. (Ljubljana, 23. septembra 1895). – str. 2-3.

96

prekrstili malone vse ulice in trge ter povsod postavili spomenike na čast velikih in malih revolucijskih junakov.618

Nedavno se je poročalo, da bo papež prepovedal vernikom v Italiji udeleževati se občinskih volitev. Udeležiti se državnozborskih volitev je že itak prepovedano. Namen take nove prepovedi naj bi bil ta, da bi postali tudi občinski zastopi večinoma radikalni ali celo socialistični. Vladni krogi bi se potem morali sprijazniti z Vatikanom, ako ne bi hoteli, da postane vse žrtev socializma in radikalizma. Razpust mnogih katoliških društev in obsodbe raznih klerikalnih publicistov so napetost med Vatikanom in Kvirinalom sila poostrile. Ko pa je Rudini padel, se je ta napetost začela takoj polegati.619

4.2 PAPEŽEVE OKROŽNICE

Papež Leon XIII. je bil s svojim pretanjenim, odločnim in bistrim duhom, ki ga je bil dolgo posvečal sodobnim vprašanjem in vprašanju, kako bi katoliška filozofija dobila novo življenjsko silo, posebno primeren, da obrne »versko politiko« Svetega sedeža v novo smer. Njegova pastirska pisma so govorila, da je »Cerkev učinkovita razširjevalka resnične omike in resničnega napredka« in da nasprotuje samo napakam in zmedam, ki se lažnivo širijo pod plaščem teh velikih besed.620

Eden njegovih velikih snov je bila edinost vseh krščanskih veroizpovedi in v tem času se je za stvar zanimalo tudi veliko in mogočno rusko cesarstvo; medtem ko je Solovjev trdil, da velika večina ljudstva sploh ne ve za kak razkol, si je papež prizadeval, da bi začel pogajanja s carjem.621

Z isto mislijo pred očmi je papež pridruženim kristjanom vzhodnega obreda slovesno zagotovil, da bo rimska Cerkev štela njihove ustanove za nedotakljive (enciklika Orientalium, 1894); to je umirilo vernike armenske in kaldejske Cerkve ter omogočilo, da je nastalo nekaj manjših uniatskih skupin (Kopti).622

Na verskopolitičnem področju je stek okoliščin omogočil vedre, živahne enciklike. Ognile se niso nobenega izmed velikih vprašanj, ki so tako strastno razgibavale stoletje. Potegujejo se za vrednost in duhovno svobodo posameznika proti vsem oblikam prevladovanja države in zavračajo pretiran individualizem, zahtevajoč posameznikovo včlenitev v skupnost v službi njegovim soljudem. 623

Na področju družbenih vprašanj je bila enciklika »Rerum novarum« (1891), ki podaja doktrinalno stališče Cerkve, pravi dogodek. Med vsemi enciklikami Leona XIII. je morda ta tista, ki jo je papež najdalj pripravljal in ji pripisoval največji pomen. Cerkev, ki je v političnih zadevah vse bolj izgubljala tla, je z njo z večjo avtoriteto posegla na širše področje gospodarskih in družbenih vprašanj. Okrožnica zametuje socialistični sistem in

618 »Rimskega vprašanja prvi vzrok«. Slovenec, letnik XXIII, št. 256. (Ljubljana, 7. novembra 1895). – str.

1. 619

»Vatikan in Kvirinal«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 170. (Ljubljana, 29. julija 1898). – str. 2. 620

Moraze Charles: Zgodovina človeštva: razvoj kulture in znanosti. Devetnajsto stoletje: 1775-1905. (Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1976-1977). – str. 267 621

Prav tam, str. 269. 622

Prav tam, str. 269. 623

Prav tam, str. 270.

97

ponuja kot zdravila krščanskega duha, ki naj prinese v družbena razmerja sočutnost in pravico, neodvisna poklicna združenja in vpeljevanje državnih postav, ki naj v prid skupne blaginje dopolnjujejo in legalizirajo zasebne in zadružne akcije. 624

Papeževa enciklika o socialnem vprašanju je prevedena v štiri jezike: francoščino, angleščino, nemščino in italijanščino. Enciklika ima tri dele: zgodovinski, teoretični in praktični. V prvem delu papež ob kratkem razpravlja, kaj je krivo sedanjemu neugodnemu socialnemu stanju. Posebno se papež ozira na narodnogospodarske nauke. Glavni namen tega oddelka je napraviti edinstvo med katoliškimi politiki v narodnogospodarskih vprašanjih. V encikliki se jasno označujejo pravice države in posameznikov, pravice kapitala in dela. Sveti Oče enako ostro obsoja izgrede kapitalizma, ki le kopiči bogastva, in nepravične zahteve revolucionarnega socializma. Sveti Oče vidi rešitev socialnega vprašanja v razdelilni pravici, priznanju dolžnosti in pravic vseh socialnih faktorjev in v naukih sv. evangelija. Papež si resno prizadeva socialna nasprotja, ki ločijo stranke, združiti v višjem in sintetičnem nauku. Glede praktične uporabe papež priznava potrebo državnega posredovanja, ki pa mora biti primerno vsaki deželi. Predvsem bi morala država posredovati pri določevanju časa za delo in najmanjšega zaslužka, pri urejevanju dela žensk in pa zdravstvenih razmer v tovarnah. 625

Leon XIII. je napisal tudi več enciklik o krščanskem življenju: o evharistični pobožnosti, o dolžnosti katoličanov, o Devici Mariji, o sv. Jožefu in o svetem Duhu, s katerimi je opozarjal na vrednost kreposti, verskih zaobljub in duhovnega vodstva, ki ga daje Cerkev. Spodbujal je razvoj verskih redov, šolanje za duhovnike, velike katoliške kongrese po raznih deželah in mednarodne evharistične kongrese, katerih prvi je bil 1881. leta.626

Obseg okrožnice o dolžnostih katoličanov je strogo verskega značaja: Ljubezen do cerkve nad vse posvetne reči; pogumno in odkritosrčno priznavanje katoliške vere; vsakdo mora to vero v toliki meri razširjati in braniti, kolikor mu dopuščajo razmere in moči; popolna sloga med katoličani in brezpogojna pokorščina cerkvenim glavarjem; končno življenje sploh v smislu predpisov božje postave.627

Začetkom tekočega leta je bila objavljena okrožnica Leona XIII., namenjena francoskim katoličanom. Namen tej okrožnici je, katoličane na Francoskem združiti v eno celoto, katera naj na podlagi sedaj veljavne republikanske ustave deluje na to, da postane republika na Francoskem katoliška. Škofje in duhovniki naj skrbijo, da si ljudstvo samo osnuje vladarstvo, ki bo izraz narodovega mišljenja in bo kot tako tudi najboljše skrbelo za duševni in gmotni uspeh francoske države.628

Papež Leon XIII. je izdal posebno okrožnico na italijanske škofe, v kateri znova obsoja framasonstvo, trdeč, da je zakrivilo vsa zla naše dobe: civilni zakon, konfiskacije cerkvenega imetja, brezversko šolo, sovraštvo med narodi in med stanovi, socialno demokracijo in še nekaj drugih.629

624 Prav tam, str. 270.

625 »Papeževa enciklika o socialnem vprašanju«. Slovenec, letnik XIX, št. 102. (Ljubljana, 6. maja 1891). –

str. 2. 626

Moraze Charles: Zgodovina človeštva: razvoj kulture in znanosti. Devetnajsto stoletje: 1775-1905. (Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1976-1977). – str. 271. 627

»Rim«. Slovenec, letnik XVIII, št. 11. (Ljubljana, 15. januarja 1890). – str. 2. 628

»Leon XIII. in Francozi«. Slovenec, letnik XX, št. 62. (Ljubljana, 16. marca 1892). – str. 1. 629

»Papež proti Framasonom«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 288. (Ljubljana, 17. decembra 1892). – str. 3.

98

Papež je izdal posebno encikliko na poljske škofe. V njej omenja najprej slavno preteklost poljsko in vdanost poljskega naroda za katoliško cerkev, potem pa razlaga misijo papeštva, ki ničesar ne uči, kar bi bilo naperjeno zoper moč vladarjev in srečo narodov. Glede poljskih škofov na Ruskem pravi enciklika, da je papež leta 1882 sklenil dogovor, s katerim se je škofom zagotovilo neomejeno vodstvo semenišč, nadškofu Peterburškemu obsežna jurisdikcija in več drugih ugodnosti za duhovščino. To se je doseglo s posebno prošnjo na carja, čigar pravičnost slavi enciklika z iskrenimi besedami. Papež opominja potem poljske škofe na Ruskem, naj čuvajo pravice katoliške cerkve, a vplivajo naj tudi na vernike, da ne bodo žalili ruske vlade in se državi konvencije, sklenjene med Rusijo in Vatikanom.630

Iz Rima se javlja, da v kratkem izide nova enciklika. Enciklika poziva vse rodove, naj se združijo v veri. Rodove kristjanske vere opozarja papež na versko edinost. Orientalce poziva, naj priznajo papeža. Pravoslavne kristjane vabi, naj se združijo s katoliško cerkvijo in jim obeta, da se bodo spoštovali njihovi cerkveni običaji. Protestante opozarja papež, da nimajo gotovo norme v veri in nobene avtoritete, vsled česar so posamezniki med njimi že tajili, da je bil Kristus Bog, in se pogreznili v naturalizmu in v materializmu; mnogo razsodnih protestantov se je že povrnilo h katoliški veri. Katolikom naroča papež, naj se zbudijo iz svoje indolence in naj bodo pokorni cerkvi.631

Nedavno so se vsled poziva papeža Leona XIII. v Rimu pričela posvetovanja o združenju razkolnih kristjanov z rimsko stolico. Obravnav se udeležujejo kardinali Rampolla, Ledohovski, Vincencij Vannutelli, Galimberti, Langenieux in tajnik za iztočne zadeve pri propagandi, msgr. Veccia. K tem obravnavam so bili povabljeni patriarhi iztočnih obredov, katerih je pet: melhitski, sirski, kaldejski, maronitski in armenski. Vsi ti patrijarhi so zopet združeni z rimsko stolico, katera jim je dovolila staro liturgijo. Posvetovanja so tajna in listi ne vedo mnogo poročati. Prvi namen je gotova ta, da iztočni patriarhi dobijo večjo veljavo v javnosti, Pol. Cor. trdi, da so v razgovoru naslednje točke: Boljša organizacija iztočno-katoliške cerkve, ožje občevanje iztočnih patriarhov z rimsko stolico, ustanovitev novih semenišč za domače duhovnike, razširjanje jurisdikcije iztočnih patriarhov nad verniki, katerih je okoli 8 milijonov, raztresenih po Turčiji, Avstriji, Rusiji in Siciliji. Obrede ohranijo svoje.632

Prvega tega meseca je poslal sv. Oče škofom avstrijskim, nemškim in švicarskim pomenljivo okrožnico, v kateri obravnava z njemu lastno modrostjo in bistrostjo razmerje katoliške cerkve do vede, kažoč najprej, kako je katoliška cerkev vedno gojila in pospeševala vedo v vsem obsegu, torej tudi posvetno od dobe sv. mučencev in očetov pa skozi vsa stoletja, ne izvzemši burnih časov ljudskih preseljevanj in vojska, ko veda sploh ni bila spoštovana; v drugem delu okrožnice poudarja sv. Oče, kako je ob nekih časih Cerkev edina gojila vedo, slednjič pa opozarja na prevažno resnico, da le Cerkev in kdor njo posluša, goji vedo v pravem smislu, tako namreč, da je ne trga od božjega razodetja, temveč strinjajoč jo z nadnaravno vero, ker resnica je le ena. 633

630 »Vatikan in Poljaki«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 69. (Ljubljana, 27. marca 1894). – str. 2.

631 »Nova enciklika«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 141. (Ljubljana, 22. junija 1894). – str. 2.

632 »Poskus zjedinjenja iztočne cerkve z zapadno«. Slovenec, letnik XXII, št. 278. (Ljubljana, 4. decembra

1894). – str. 2. 633

»Papeževa okoržnica o tristoletnici smrti bl. Kanizija«. Slovenec, letnik XXV, št. 179. (Ljubljana, 9. avgusta 1897). – str. 2.

99

4.3 DVAJSETA OBLETNICA KRONANJA PAPEŽA

Bilo je dan 20. svečana leta 1878, ko so se po smrti nepozabljenega Pija IX. kardinali, 61 na številu, zbrali v konklavu, da so umrlemu papežu naslednika, sveti cerkvi pa vidnega poglavarja izvolili. Po nepričakovano kratkem zborovanju so s 44 glasovi izvolili iz svoje srede kardinala Joahima Pecija in pred njega so stopili trije najstarejši kardinali in ga vprašali, če sprejme to izvolitev v papeža. Z ganjenim in tresočim, pa vendar odločnim glasom je izvoljeni odgovoril, da se podvrže božji volji. Kardinal-vikar ga potem vpraša, kako ime si izbere kot papež, rekoč: »Quomodo vis vocari?« in izbral si je ime Leon XIII. V sikstinski kapeli je bila, kakor je sploh navada, pripravljena trojna papeževa obleka razne velikosti, da jo novoizvoljeni takoj po končani volitvi obleče. Leon XIII. se preobleče v njemu pripravno snežno belo obleko, natakne na prst ribiški prstan in se poda na stol svetega Petra, da od pričujočih kardinalov, ki so poprej njemu jednaki bili, sprejme slovesno izjavo popolne vdanosti. Zaporedoma so pred namestnikom Kristusovim poklekovali in sprejeli poljub miru in apostolski blagoslov.634

Obletnica kronanja se proslavlja z velikimi slavnostmi. Napovedana je bila za pol 11. uro, pa so že ob 9. uri bili napolnjeni vsi prostori. Navdušenost pa pride do vrhunca, ko se pri visokih vratih prve dvorane »Sala duncale« prikaže snežnobela podoba, katera se visoko nad glavami vriskajoče množice le počasi dalje pomika.635

Sv. Oče so, častitljivi starček, oblečeni z belim pluvijalom in široko z biseri preobloženo štolo, s trojno krono ali tiaro na glavi sedeč na nosilnem stolu, katero nosijo navajeni krepki nosači v rdeči obleki. Dolg je bil sprevod, ki se je med vriskajočo množico pomikal proti sikstinski kapeli. Po dva in dva so šli najprej razni dostojanstveniki vatikanskega dvorca; za njimi razni generali cerkvenih redov v navadni redovni obleki, potem tajni in častni komorniki, vatikanski kaplani in prelati, tajniki in uradniki papeževih uradov. Eden papeževih komornikov nese na blazini škofovo kapo ali mitro, za njim mogočno stopa knez Ruspoli v starošpanski noši. Skoraj vsi v Rimu navzoči kardinali z rdečo kapico na glavi in belim hermelinom čez ramo in v dolgi rdeči obleki stopajo, za njimi prestolni asistent, knez Marcantonio Colonna, najvišji dvorni maršal, najvišji dvorni poštar z redom papeževega velikega križa na prsih in zdaj – Leon XIII! Sivi starček, ki je dne 2. marca nastopil oseminosemdeseto leto, res že nekoliko težko nosi svoja leta, njegov prijazni duhovit obraz je skoraj bled, njegova glava se upogiba pod težko papeževo tiaro in dragimi biseri okrašeno krono, nad katero se vzdiguje majhna zemljina krogla z demantnim križcem, pa pri vsem tem je njegovo plavo oko čisto in polno življenja, iz njega žari očetovska ljubezen in svetla navdušenost. Okoli njega je ponosno stopala papeževa častna viteška garda in krdelo vatikanskih žandarjev z golimi meči in dva služabnika z velikima pahljačama.636

Mnogi so proti svetemu Očetu povzdigovali križe, rožne vence, svetinjice in druge nabožne stvari in papež jih je neprenehoma blagoslavljal in s tresočo roko delal znamenje svetega križa. Ko je sprevod dospel v sikstinsko kapelo, so sv. Oče stopili iz nosilnega stolca ter se usedli na papežev tron, ki je bil pod visokim baldahinom na levi strani oltarja;

634 »Dvajseta obletnica kronanja papeža Leona XIII.«. Slovenec, letnik XXV, št. 61. (Ljubljana, 16. marca

1897). – str. 1. 635

Prav tam. 636

»Dvajseta obletnica kronanja papeža Leona XIII.«. Slovenec, letnik XXV, št. 62. (Ljubljana, 17. marca 1897). – str. 1.

100

zamenjali so težko tiaro s škofovsko mitro in so tako asistirali sveti maši, katero je z obilno azistecijo opravil kardinal Mazzela.637

Razni časopisi so poročali povodom bisernice sv. Očeta, da je skupno dobil 3 milijone gld denarnih daril. Papež Pij IX. odklonil je tistih 3.225.000 lir, katere mu je laška vlada dne 8. majnika 1871 ponudila po garancijskem zakonu. Raje je živel od miloščine vernikov. Tako dela tudi sedaj vladajoči Leon XIII., ki je navezan le na mile darove vernih katoličanov. In od teh porabi za svojo osebo le malo. Pač pa vzdržuje svoj dvor in misijone, visoke šole, umetnosti služeče zavode in naprave, podpira uboge in stiskane.638

Zanimivo je omeniti, da je od 262 sedanjih papežev razen sedanjega le 11 papeževalo 20 let, namreč: Sv. Peter (34-67), Sv. Silvester (314-337), Leo I. (440-461), Hadrijan I. (771.795), Leon VIII. (795-816), Aleksander III. (1159-1181), Urban VIII. (1623-1644), Klemen XI. (1700-1721), Pij VI. (1775-1799), Pij VII. (1800-1823) in Pij IX. (1846- 1878).639

637 Prav tam.

638 »Cerkveni letopis«. Slovenec, letnik XXVI, št. 46. (Ljubljana, 26. februarja 1898). – str. 6.

639 »Dvajsetletnica kronanja Leona XIII.«. Slovenec, letnik XXVI, št. 50. (Ljubljana, 3. marca 1898). – str. 3.

101

5. VOJSKA

Italijanko pomorsko ministrstvo je zaukazalo, da se zgradi 16 novih torpedovk. Italijanska vlada čuti, da je njena mornarica preslaba, da bi mogla zadoščati nalogi svoji. Posebno ji primanjkuje manjših hitrih ladij. Ko je stopil novi kazenski zakon v veljavo, s katerim je odpravljena kazen dosmrtne ječe, zahteva 8000 ujetnikov, obsojenih v dosmrtno ječo, da se jim kazen premeni.640

Italijansko vojno ministrstvo je naročilo pri tvrdki Nobel 450 ton brezdimnega smodnika. Ko bo to naročilo gotovo, naročilo se bo še 350 ton. Kilogram tega smodnika stane 8.2 lire. Ko bo vojno ministrstvo pozneje ta smodnik samo delalo, moralo bo tvrdki Nobel plačevati za vsak kilogram 1.45 lire odškodnine.641

Ker so italijanske finance prišle v velik nered, hoče vlada hraniti tudi pri vojski. Kakih 9 milijonov lir hoče s tem prihraniti, da bo novince nekaj pozneje klicala v vojsko, starejše vojake pa nekaj mesecev prej puščala na dopust. 30 ali 40 milijonov, kakor je trdil Magliani, pa vlada pri vojski seveda ne more prihraniti.642

Italijanska armada se je zadnjih deset let pomnožila od 193.000 mož in 27.000 konj na 235.000 mož in 38.000 konj; brodovje od 252 častnikov in 8400 mož na 1244 častnikov in 20.300 mož.643

Francoski poslanec Gerville Reache primerjal je nedavno v francoski zbornici, kako so pomnožile evropske veleoblasti svoje vojno brodovje v zadnjih 20 letih. Rusija pomnožila je število vojnih ladij od 126 na 285, Angleška od 378 na 630, Italija od 74 na 271, Avstrija od 69 na 126, Nemčija od 47 na 288, Francoska od 405 na 432. Primerno najmanj je torej pomnožila število vojnih brodov Francoska.644

Komisija, sestavljena iz vseh italijanskih generalov, se je izjavila, da se vsekakor mora vojaška dolžnost podaljšati do 42. leta, aktivna služba naj pa ostane kakor doslej. Če parlament spremeni vojni zakon po nasvetih te komisije, bo Italija imela enako dolgo vojaško dolžnost kakor Avstrija in Nemčija, kjer tudi vojaška dolžnost sega do 42. leta, če se prišteva zavezanost v črno vojsko.645

Po najnovejših podatkih ima pet glavnih evropskih velesil toliko vojske v miru in v vojni. Stoječe vojske imajo: Nemčija 520.000 mož z 2.364 topovi, Avstro-Ogrska 355.000 mož z 780 topovi, Italija 262.000 mož z 828 topovi, Francija 547.000 mož z 2880 topovi, Rusija 800.000 z 2918 topovi. Po tem računu ima trojna zveza 1.370.000 mož in 3.972 topov nasproti 1.347.000 možem in 5.768 topovom francosko-ruskim.646

640 »Italijansko pomorsko ministrstvo«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 52. (Ljubljana, 4. marca 1890). –

str. 2. 641

»Brezdimni smodnik v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 78. (Ljubljana, 5. aprila 1890). – str. 2. 642

»Prištedenja pri italijanski vojski«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 97. (Ljubljana, 29. aprila 1890). – str. 2. 643

»Italijanska armada«. Slovenec, letnik XVIII, št. 115. (Ljubljana, 21. maja 1890). – str. 4. 644

»Evropsko vojno brodovje«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 278. (Ljubljana, 3. decembra 1890). – str. 4. 645

»Podaljšanje vojaške dolžnosti v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 9. (Ljubljana, 13. januarja 1891). – str. 2. 646

»Petnajst milijonov vojakov«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 34. (Ljubljana, 12. februarja 1891). – str. 4.

102

Italijanski vojni minister je terjal 40 milijonov frankov za nabavo pušk repetirk malega kalibra, dočim se je finančni minister temu upiral. Ker pa se je na ministrstvo pritiskalo od zunaj, se je finančni minister vdal. Predlagalo se je, naj se teh 40 milijonov pokrije s prihranitvami v vseh delih države uprave, a finančni minister se nikakor ni hotel vdati, ampak zahteval, naj ta izdatek pokrije vojno ministrstvo iz svojih sredstev. Vsled tega je bilo treba prepustiti odločitev kralju in ta je naročil Rudiniju, naj sestavi novo ministrstvo.647

Vojni minister je predložil zbornici poročilo o stanju italijanske vojne sile. V miru ima Italija sedaj ravno toliko vojakov, kakor jih je imela pred dvema letoma. Za vojsko pa ima sedaj Italija milijon mož, dočim je leta 1891 imela samo 791.000 mož. Vojno je po sedanjem sistemu mogoče mobilozirati v šestih dneh. 50.000 novih pušk se je že razdelilo, 25.000 je še narejenih razdeliti. Slednji mesec se izdela 11.000 pušk. Topničarji imajo devetcentimetrske tope iz dobre kovine in najnovejše sisteme. Trdnjavski topničarji dobili so 250 novih topov, ki neso jako težke krogle. Zbornica je baje s poročilom zadovoljna.648

Moč italijanske armade so minuli teden poskušali prvi italijanski vojni poveljniki s tem, da so razglasili splošno mobilizacijo, ki ni imela drugega pomena, nego poučiti merodajne kroge o moči armade ter o stanju potrebnih priprav. Po poročilih vladnih listov se je nameravalo s splošno mobilizacijo nastopno: zvedeti, ali se bodo na dopustu bivajoči častniki mornarice odzvali nujnemu vabilu, ali so v redu vse vojne priprave in v kakem stanju so posebno one priprave, ki so namenjene obrambi obrežja. Listi poročajo, da je poskus dobro izpadel.649

647 »Ministerska kriza v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 87. (Ljubljana, 16. aprila 1892). – str. 4.

648 »Vojaštvo v Italiji«. Slovenec, letnik XXI, št. 273. (Ljubljana, 28. novembra 1893). – str. 2.

649 »Moč italijanske armade«. Slovenec, letnik XXV, št. 167. (Ljubljana, 25. julija 1897). – str. 2.

103

6. RAZNE NOVICE 6.1 POROKA PRESTOLONASLEDNIKA

Zaroka italijanskega prestolonaslednika je vse črnogorsko prebivalstvo napolnila z največjim navdušenjem. O zaroki piše neki tržaški list: »Prestolonaslednik se je predstavil knezu in kneginji v generalni uniformi ter v italijanskem jeziku prosil za roko princese Helene, na kar mu je knez odgovoril v italijanskem jeziku. Nevesti je podaril prstan v vrednosti enega milijona frankov.«650

Zaroka prestolonaslednika Viktorja Emanuela651 s črnogorsko princeso Heleno je naredila po vsej deželi najboljši vtis. Italijani upajo, da bo sedaj Italijo v diplomatskem oziru bolje podpirala Rusija, ker je knez Nikita najboljši prijatelj Rusije. Tako bi poroka italijanskega prestolonaslednika vplivala tudi na občno evropsko politiko.652

Princesa Helena, ena prvih krasotic Evrope, je prekoračila svoje 23. leto; rojena je bila dne 8. januarja 1873. na Cetinju. Njen oče je vladar Nikola Petrović Njeguš, rojen leta 1841, mati pa princesa Milena Vukotičeva, rojena leta 1847. Princesa Helena je tretja hči črnogorskega kneza. Najstarejša sestra je princesa Milica, poročena s Petrom Nikolajevičem, velikim knezom ruskim, druga Stana, poročena z velikim vojvodo Leuchtenburškim. Princesa Helena ima še šest mlajših bratov in sester, in sicer: Danila (prestolonaslednik), Anko, Mirka, Ksenijo, Vero in Petra. V črnogorski družini je torej šest hčera in troje sinov.653

Med Vatikanom in Kvirinalom se vršijo pogajanja glede poroke prestolonaslednika. Določilo se je, da se cerkvena in civilna poroka ne vršita v Cetinju, kakor se je prvotno naglašalo, marveč v Rimu. Kvirinal pa sedaj želi, da bi se vršila poroka v eni izmed večjih rimskih cerkva in v to svrho potrebuje dovoljenja svetega očeta.654

24. oktobra 1896 sta se v Rimu poročila princ Viktor Emanuel, sin italijanskega kralja Humberta I. in kraljice Margarite Savojske, rojen v Neaplju leta 1869, prestolonaslednik italijanskega kraljestva, in princesa Helena, rojena v Cetinju leta 1873, hči kneza Nikolaja I. Črnogorskega in kneginje Milene Vukotič. V Rimu se je zbrala množica okrog 40.000 domačinov in tujcev. Množice so se postavile zlasti na trga pred kraljevo palačo Kvirinalom in pred cerkvijo S. Maria degli Angeli; napolnili so pa tudi ulice, ki drže v glavno mestno ulico »via Nazionale«, po kateri se je imel pripeljati kraljevi dvor. Na imenovanih trgih in v »via Nazionale« je viselo mnogo laških in črnogorskih zastav in so bile narejene razne olepšave. Najprej se je vršila civilna poroka. Točno ob 10. uri so se svatje, ženin in nevesta, zbrali v Kvirinalu, v nekdanji kapeli sv. Pavla. Predsednik

650 » Zaroka italijanskega prestolonaslednika«. Slovenec, letnik XXIV, št. 191. (Ljubljana, 21. avgusta 1896).

– str.2. 651

Viktor Emanuel III, (1869-1947), kralj Italije (1900-1946), vnuk Viktorja Emanuela II.; leta 1915 odobraval prestop italijanske vlade iz trozveze k zaveznikom, po »pohodu na Rim« 1922 oklical Mussolinija za min. predsednika z vsemi pooblastili; leta 1936 privzel naslov »etiopski cesar« in 1939 »kralj Albanije« Veliki splošni leksikon v osmih knjigah. (Ljubljana: DZS, 1997). – str. 4667. 652

»Poroka italijanskega prestolonaslednika«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 191. (Ljubljana, 21. avgusta 1896). – str. 2. 653

»Nekoliko črtic o črnogorski princezinji Heleni«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 193. (Ljubljana, 24. avgusta 1896). – str. 3. 654

»Med Vatikanom in Kvirinalom«. Slovenec, letnik XXIV, št. 205. (Ljubljana, 7. septembra 1896). –str. 2.

104

mestnega sveta, pl. Farini, je imel častno nalogo visoki par civilno poročiti. Potlej so se odpeljali s kočijami v cerkev, da zadostijo še cerkveni pravici in da sprejmejo cerkveni blagoslov.655

6.2 UMOR CESARICE ELIZABETE

Cesarica Elizabeta656 se je 10. septembra 1898, vozila po Genovskem jezeru. Ko je ladja prišla v Genovo in je cesarica šla na kopno, je priskočil tuj človek in bliskoma sunil cesarici nož v prsi. Cesarica je storila nekaj korakov, potem pa se je zgrudila. Prenesli so jo krvavečo na ladjo, a ker se je videlo, da je ne kaže prepeljati v nje bivališče, nesli so jo zopet na kopno in v hotel. Na potu v hotel je cesarica s krčeviti vzdihi umrla.657

Prvo obvestilo o umoru cesarice je dobil cesar sam. Pozneje sta dobila obvestila minister vnanjih del grof Goluchowski in ministrski predsednik grof Thun. Iz ministrskega predsedstva izvedela se je grozna novica med časnikarji. Vest, da je bila cesarica umorjena, je pretresla vse prebivalstvo.658

Morilec Lucheni je Italijan. Rojen je sicer v Parizu, a je sin italijanskih staršev ter pristojen v Parmo. Sodilo ga bo sodišče v Genovi po zakonih tega kantona. Morilec je priznal, da je prišel nalašč v ta namen v Genovo, da umori cesarico. Cesarico je zabodel s triglavo pilo. Po sunku je zbežal na veliki trg, a dva kočijaža in en ribič so planili za njim, ga zasačili in ga izročili. Morilec se ni branil. Na stražnici je priznal, da je anarhist in spraševal: »Sem cesarico dobro zadel? Sem jo umoril?«659

Morilca so s stražnice prepeljali v juristično palačo, kjer je bil takoj zaslišan. Morilec je dejal, da ne zna francosko in ni hotel odgovoriti na nobeno vprašanje. Pri njem so našli potni list, kateri se glasi na ime Luigi Lucheni. Po tem potnem listu je morilec rojen leta 1873.660

Lucheni je nekaj časa živel v Lausanneju, ne da bi se bil policijsko javil. V hiši, kjer je stanoval, je bil navadno molčeč, samo, kadar se je opil, je mnogo govoril in prepeval anarhistične pesmi. Nekemu lausanskemu pisarju se je zdelo sumljivo, da ima Lucheni tajne sestanke z italijanskimi anarhisti in da skrivaj razširja anarhistične liste. Naznanil je to policiji, katera je Luchenija prijela, a ga zopet izpustila, ker se je pravilno legitimoval.661

Cesarica Elizabeta se je rodila v Possenhofenu pri Monakovem dne 24. decembra 1837 kot druga hči vojvode Maksa Josipa bavarskega in vojvodinje Ludovike. Leta 1853 se je cesar s svojimi starši mudil v Ischlu in tam je bila tudi princezinja Elizabeta. Na cesarjev

655 »Slavnosti v Rimu«. Slovenec, letnik XXIV, št. 250. (Ljubljana, 30. oktobra 1896). – str. 1.

656 Elizabeta Amalija Evgenija (24.12.1837 – 10.9.1898 Ženeva), avstro-ogrska cesarica; bavarska princesa,

žena Franca Jožefa (1854); zavzemala se je za nagodbo z Ogrsko; v Ženevi jo je umoril italijanski anarhist Luccheni. Veliki splošni leksikon v osmih knjigah. (Ljubljana: DZS, 1997). – str. 977. 657

»Telegrami«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 207. (Ljubljana, 12. septembra 1898). – str. 5. 658

»Telegrami«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 207. (Ljubljana, 12. septembra 1898). – str. 5. 659

»Telegrami«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 207. (Ljubljana, 12. septembra 1898). – str. 6. 660

»Telegrami«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 207. (Ljubljana, 12. septembra 1898). – str. 6. 661

»Telegrami«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 209. (Ljubljana, 14. septembra 1898). – str. 6.

105

rojstni dan je prišla vsa rodovina k maši. Po maši je cesar peljal princezinjo pred oltar in rekel župniku: »Gospod župnik, blagoslovite naju, to je moje nevesta.«. Dne 24. aprila je bila poroka. Dne 5. marca 1855 je mlada cesarica povila svoje prvo dete, nadvojvodinjo Sofijo, katera je že dve leti pozneje umrla, dne 12. julija 1857 je prišla na svet sedanja bavarska princezinja Gizela, dne 21. avgusta 1858 pa je bil v Luksemburgu rojen prestolonaslednik Rudolf. Dne 22. aprila 1868 je cesarica v Budimpešti povila svoje zadnje dete, nadvojvodinjo Valerijo. Dan največje žalosti za cesarico je bil 30. januar 1889, ko je na tragičen način končal svoje mlado življenje prestolonaslednik Rudolf. Leta 1897, dne 4. maja, je cesarico zadela nova velika nesreča. Nje najmlajša sestra, vojvodinja d'Alencon, je pri požaru dobrodelnega bazara v Parizu zgorela. Cesarica je bila že od smrti nadvojvode Rudolfa vedno bolehna in je živela zase in svoji rodbini. Najbolje ji je delo potovanje. Avgusta meseca letošnjega leta je šla cesarica v kopališče Nauheim od tod pa v Caux pri Territetu v Švici, kjer je našla prezgodnjo smrt.662

V četrtek zvečer pripeljejo cesarico domov na Dunaj. Že v nedeljo zvečer je odšel v Genovo ponjo posebni vlak in sta odšla tudi cesarska komisarja, princ Franc Josip Auersperg in princ Klodvig Hohenlohe, katera bosta spremljala mrtvo cesarico. Vlak gre iz Genove v Basel in Zurih in potem čez Predarlsko, Solnograd in Linc na Dunaj. V vseh krajih, mimo katerih se pripelje mrtva cesarica, zvonili bodo z vsemi zvonovi, a na postajah bo stala stotnija vojakov z zastavo, da nesrečni cesarici izkažejo zadnjo čast.663

Pogreba se bodo udeležili nemški cesar Viljem, saksonski kralj Albrecht in princ-regent z vsemi princi. Rusijo, Italijo in Angleško bodo zastopali člani vladarskih rodbin. Poslansko zbornico bo zastopal predsednik dr. Fuchs, ki bo v imenu parlamenta na krsto položil lovorjev venec.664

Včeraj popoldne, ob sončnem zatonu, so v mračno rakev dunajskega kapucinskega samostana položili zemeljske ostanke umorjene vladarice k večnemu počitku. Potrti žalosti, krvavečega srca, izkazali so narodi habsburške monarhije svoji umrli cesarici zadnjo čast ter poslali za njo v hladni grob zadnji pozdrav.665

Povodom umora cesarice so se v raznih mestih primerile večje ali manjše demonstracije proti Italijanom.666

Genevski zločin je vse oblasti zopet zbudil, da se je začelo premišljevati, kako bi zatrli anarhizem.667

662 »Smrt cesarice«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 207. (Ljubljana, 12. septembra 1898). – str. 2.

663 »Cesarica Elizabeta«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 207. (Ljubljana, 12. septembra 1898). – str. 1.,2.

664 »Telegrami«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 209. (Ljubljana, 14. septembra 1898). – str. 6.

665 »Pogreb cesarice«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 213. (Ljubljana, 18. septembra 1898). – str. 1.,2.

666 »Protiitalijanske demonstracije«. Slovenski narod, letnik XXXI., št. 210. (Ljubljana, 15. septembra 1898).

- str.1. 667

»Mednarodno postopanje prosti anarhistom«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 210. (Ljubljana, 15. septembra 1898). – str. 2.

106

6.3 PREBIVALSTVENA STATISTIKA

Leta 1889 se je na Italijanskem rodilo 1.148.249 otrok, umrlo pa 766.131, torej malo več kot polovica. Od 1882. do 1889. leta se je prebivalstvo v Italiji pomnožilo za 2.487.678 in šteje 30.947.300 prebivalcev.668

V začetku 19. stoletja je italijanski jezik govorilo nekaj čez 15.000.000 prebivalcev Evrope. Leta 1890 pa govori italijansko 30.000.000 ljudi.669

Meseca julija 1889. leta je v Rimu živelo 408.936 oseb, 30. septembra 1890 je mesto štelo že 421.102 oseb, 30. novembra istega leta pa 423.185 prebivalcev, 31. decembra 1890 leta pa 425.271. Število prebivalcev rimskega mesta se je v 18 mesecih pomnožilo za 17.335 oseb.670

Prebivalstvo Italije je leta 1891 doseglo število 30.260.065 in se je v zadnjih treh letih pomnožilo za 1.800.437, čeprav se je v tem času 1.154.199 ljudi izselilo. Zanimivo je, da je Milan že prekosil Rim, ker prvi šteje 406.000, drugi pa le 401.044 prebivalcev. Turin ima 305.000, Palermo 261.000, Genova 206.000 in Benetke 149.000 prebivalcev.671

Po štetjih je v Rimu 432,658 prebivalcev. To število je v velikem nasprotju s številom prebivalstva v Italiji in se prebivalstvo Rima le počasi množi. Kot glavno mesto države s 30 milijoni prebivalcev bi moral Rim imeti 1.200.000 do 1.300.000 prebivalcev in je v oziru absolutnega prebivalstva skoraj za vsemi večjimi glavnimi evropskimi mesti.672

Leta 1897 je prebivalstvo Italije štelo 31.300.000. ljudi.673

Rim šteje 500.028 prebivalcev, medtem ko jih je leta 1870 imel samo 226.622.674

668 »Kako se Italijani množe«. Slovenec, letnik XVIII, št. 112. (Ljubljana, 17. maja 1890). – str. 5.

669 »Jezikovna statistika«. Slovenec, letnik XVIII, št. 157. (Ljubljana, 11. julija 1890). – str. 4.

670 »Kako raste prebivalstvo v Rimu«. Slovenec, letnik XIX, št. 15. (Ljubljana, 21. januarja 1891). – str. 5.

671 »Prebivalstvo Italije«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 47. (Ljubljana, 27. februarja 1891). – str. 4.

672 »Prebivalstvo Rima«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 4. (Ljubljana, 7. januarja 1892). – str. 4.

673 »Prebivalstvo Evrope leta 1897«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 203. (Ljubljana, 7. septembra 1898). –

str.4. 674

»Rim«. Slovenec, letnik XXVII., št. 16. (Ljubljana, 20. januarja 1899). – str. 3.

107

6.4 EPIDEMIJA KOLERE

Iz Rima se je 19. junija 1890 poročalo: »Danes je izdal minister notranjih zadev ukaz, zaradi katerega bodo morali zdravniki od današnjega dne naprej preiskovati vse ladje, ki prihajajo iz španskih pristanišč. Perilo, ki ni dovolj čisto ali razkuženo, je prepovedano vzeti iz ladij. Vse tiste ladje, na katerih so imeli med potjo kakega mrliča za kolero, se bodo obdržale v Asinari (otok pri Sardiniji)«.675

Turinske zdravstvene oblasti so izjavile, da so sumni slučaji bolezni, ki se je opazila v nekaterih okrajih, cholera nostras, ki nima epidemičnega značaja. Oblasti bodo storile vse potrebno, da se kolera ne prenese iz drugih dežel preko deželnih mej.676

Slovenski narod je 2. avgusta 1893 poročal, da je bilo minuli mesec več primerov kolere v Neaplju. Posebno zbegana je bila aristokracija, ko je za kolero umrl grof Caracciolo. Dne 26. julija je bilo že 20 primerov, pozneje pa je bolezen zopet ponehala.677

Kolera se je prikazala že v mnogih krajih, posebno v Neaplju. Vlada je po svojih organih v nekaterih mestih prepovedala semnje, božja pota in vse javne shode.678

Iz Ogrske se je kolera razširila tudi v Gališko in v Italijo. V Vidmu, torej prav blizu avstrijske meje, se je primerilo že več primerov kolere in je v interesu prebivalstva, da najskrbneje nadzoruje tujce.679

Iz Rio de Janeira se poroča, da je na italijanskemu parabrodu Carlo, ki je odpeljal z Genove 630 izseljencev, med potjo za kolero umrlo 115 oseb.680

V Salermu so včeraj štirje zboleli za kolero, danes pa pet in trije umrli. V Cassinu sta v poslednjih 24 urah dva zbolela, en umrl, v Palermu enajst zbolelo, sedemnajst umrlo, v Neaplju devet zbolelo in v Scofatiju en umrl.681

V Italiji so posamezni primeri kolere v Livornu, Cassinu, Palermu, Neaplju, Pettoranu itd., vendar še nikjer ni zelo razširjena.682

Lloydova ladja Berenice je zapustila Genovo in jadra proti Trstu. Berenice je s kolero okužena ladja. Na tej ladji so se primerili v kratkem času štirje primeri. Vse štiri obolele osebe so umrle in od tedaj niso pustili v nobenem pristanu, da bi se bil kdo s te ladje izkrcal.683

675 »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 140. (Ljubljana, 21. junija 1890). - str. 5.

676 »Kolera v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 173. (Ljubljana, 31. julija 1893). – str. 4.

677 »Kolera v Neapolji«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 175. (Ljubljana, 2. avgusta 1893). – str. 4.

678 »Drobne novice iz Rima«. Slovenec, letnik XXI, št. 183. (Ljubljana, 11. avgusta 1893). - str. 3.

679 »Kolera«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 196. (Ljubljana, 28. avgusta 1893). – str. 3.

680 »Kolera med izseljenci«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 202. (Ljubljana, 4. septembra 1893). – str. 3.

681 »Rim«. Slovenec, letnik XXI, št. 206. (Ljubljana, 9. septembra 1893). – str. 4.

682 »Stanje kolere«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 211. (Ljubljana, 15. septembra 1893). – str. 5.

683 »Kuga grozi«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 278. (Ljubljana, 4. decembra 1899). – str. 1.

108

6.5 ROPARSTVO

Dežela »avite coltore« ima mnogo za njo nečastnih roparskih drhali. Da bi se kolikor mogoče preprečila roparska dejanja, namerava italijanska vlada razposlati po velikih vojaških vajah mnogo polkov pehote v posamične province, da bodo zasledovali hudodelce. Tako so šli štirje bataljoni v okolico viterbsko in spoletsko, kjer počenjajo hudodelstva čete zloglasnih roparjev Tribuzza, Ansuinija in Brincinija. Vojaki bodo skušali roparje obkoliti ter jih izročiti oblastem. Dokler se jim to ne posreči, se ne smejo vrniti v svoje garnizije. Enake korake bo naredila italijanska vlada tudi v južni Italiji in na otoku Siciliji.684

Blizu Bologne so pri belem dnevu lopovi napadli bogatega tovarničarja Ronzanija, ki se je vozil domov s svojo nečakinjo, ter ga oropali za 900 lir, grozili so mu, da ga usmrtijo, če se bo branil.685

Policija je ulovila v Genovi nevarne lopove. Družba je zakrivila dolgo vrsto goljufij in se v prvi vrsti ukvarjala s ponarejanjem dokumentov, potnih listov in drugih takih izkaznic. Opeharili so posebno mnoge konzulate za večje ali manjše vsote. Načelnik tej družbi je bil Moric Levy, ogrski žid, ki je znal ponarejati štampiljke in podpise. Ko se je z 28 tovariši hotel vkrcati, da odpotuje v Brazilijo, jih je prijelo redarstvo in našlo pri njih celo zalogo potnih listov in štampiljk.686

Na otoku Siciliji se poslednji čas silno množijo ropi, tatvine in umori. Prebivalstvo je v velikem strahu. Noben človek si ne upa iz mesta na kmete.687

Na cesti iz Bologne v Ferraro so roparji trikrat napadli razne popotnike, kar je vzbudilo veliko razburjenost. Tovarnar vitez Buratti, eden najpremožnejših mož v Bologni, ki se je branil proti sedmim roparjem, je bil ustreljen in oropan. Trgovca Barbierija in Grandinija so napadli roparji, ju ranili in oropali. O roparjih ni nobenega sledu.688

Sicilski roparji, ki so bili nedavno zajeli dva sinova milijonarja Pulvirenta, so ju izpustili, ko se je lopovom izplačala zahtevana odkupnina 25.000 lir.689

Roparstvo v Italiji se v poslednjem času zopet bujno razvija. V Kalabriji, kjer se že dolgo ni slišalo ničesar, se je osnovala kakih 20 mož močna četa, oborožena z vojaškimi repetirkami. Lopovi so v gore odvedli bogatega posestnika in ga izpustili le proti veliki odkupnini. Tudi v okolici Rima se ponavljajo roparski napadi. Napadalce je težko zasačiti, ker so navadno našemljeni kmetje, ki se po dovršenemu ropu zopet mirno vrnejo k svojemu opravilu.690

684 »Roparji na Italijanskem«. Slovenec, letnik XVIII, št. 211. (Ljubljana, 15. septembra 1890). – str. 4.

685 »Roparstvo v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 191. (Ljubljana, 24. avgusta 1891). – str. 4.

686 »Nevarne lopove«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 204. (Ljubljana, 9. septembra 1891). – str. 3.

687 »Italija«. Slovenec, letnik XX, št. 190. (Ljubljana, 22. avgusta 1892). – str. 2.

688 »Roparstvo v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 230. (Ljubljana, 7. oktobra 1893). – str. 4.

689 »Roparstvo na Siciliji«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 234. (Ljubljana, 12. oktobra 1893). – str. 2.

690 »Roparstvo v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 283. (Ljubljana, 11. decembra 1894). – str. 3.

109

Že tekom treh let se pojavljajo v bližini Palerme grozodejstva. Tam se je zgodilo okoli 40 ropov in umorov, več ljudi je popolnoma izginilo. Sedaj se je dognalo, da okolici Palerme biva v roparska četa, ki šteje okoli 100 roparjev, katerim načeljuje neki gostilničar.691

Italijanska policija se je vendarle odločila za energično akcijo proti sardinskim brigantom. V severnem delu otoka, ki se imenuje »Zona delinquente«, med Nuorom in Ozierijem, je policija zaprla kakih 300 roparjev. Med temi je šest županov, trije magistratni tajniki, več posestnikov in raznih uradnikov.692

Pellouxovo ministrstvo se je z vso energijo lotilo preganjanja in zatiranja roparskih čet po Sardiniji. Mnogo brigantov se je prostovoljno javilo, več sto so jih polovili, nekaj pa tudi postrelili. Orožništvo je zajelo tudi slovitega glavarja Solinasa, ki je bil strah vseh Sardincev in ki je obsojal sovražne posestnike na smrt. Obsodbe so nabijali brigantje na vrata cerkev ter obsodbe tudi izvrševali.693

Značilno za italijanske razmere je, da človek niti sredi velikega mesta ni varen pred roparji. Te dni so ob 9. uri zvečer napadli trije našemljeni roparji voznika tramvaja ter mu vzeli denarnico z vsem dnevnim zaslužkom. V vozu je sedelo več ljudi. Dva carinska stražnika sta streljala na roparje, a nista zadela. Roparji pa so enega stražarja zadeli v prsi, drugega pa so zabodli v hrbet. Roparji so potem brez sledu izginili.694

691 »Italijanski roparji«. Slovenski narod, letnik, XXX, št. 261. (Ljubljana, 15. novembra 1897). – str. 3.

692 »Roparji v Sardiniji«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 114. (Ljubljana, 19. maja 1899). – str. 2.

693 »Sardinski brigantje«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 119. (Ljubljana, 26. maja 1899). – str. 1.,2.

694 »Roparji v Palermu«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 268. (Ljubljana, 22. novembra 1899). – str. 3.

110

6.6 NARAVE NESREČE

Med prebivalci srednje Italije vlada velik strah. O delovanju ognjenika se poroča naslednje: »Lani je nastalo novo žrelo na strani, obrnjeni proti Pompeju. To žrelo deluje že šest tednov. Njegov obseg meri 50 štirijaških metrov. Okrog njega so tri mala, neznatna žrela. Iz velikega žrela pride veliko lave, ki prodira dalje navzdol. V nevarnosti so bližnji vinogradi. Ponoči razsvetljuje žareči tok ozračje daleč naokrog. Lavi se je mogoče približati le na 30 metrov, dalje človek ne more, ker mu silna vročina ne dopušča. V njej je tudi mnogo na pol stopljenega kamenja. Kakor poročajo najnovejša poročila, je zadnji čas tok lave narasel in se razcepil na dvoje in sicer se pomika en tok proti Torre del Greco. Ta tok je sila vroč in svetel.«695

V raznih krajih v gornji Italiji so bili predvčerajšnjim hudi potresi. V Benetkah in v Milanu je bil okoli druge ure ponoči hud potres, ki pa ni naredil škode. V Veroni so bili trije močni sunki, katere je spremljalo podzemeljsko bobnenje. Nastal je velik strah med ljudmi, ki so bežali iz hiš. V Paviji je trajal potres kakih 15 sekund. V Ferrari, v Raveni in mnogih drugih krajih so se čutili valoviti potresi. Najhuje je bilo v Tregnagu in Badiji Calaveni, kjer je bilo poškodovanih mnogo hiš in tudi več oseb. Prebivalstvo je prebilo noč v šotorih na prostem in moralo izprazniti več hiš, ker se je bati, da se podrejo. Ena oseba je bila ubita, več je ranjenih.696

Pretekli petek zvečer okoli 9. ure so bili potresi v raznih krajih okoli Verone. Tudi v drugih krajih, kakor v Budii, Calaveni, Tregnagu čutili so precej močan potres. Prestrašeno prebivalstvo je čez noč ostalo na prostem.697

Hudi potresi so bili na otoku Pantelleria, ki pripada Siciliji. Čutilo se je 10 raznih sunkov, nekateri so bili precej intenzivni. Otok je vulkanskega značaja in na njem se nahaja že ugasli vulkan, Sciargghibir, okoli katerega je mnogo toplih vrelcev.698

V Civita Leveina bil je včeraj proti polnoči hud potres. Neki stari stolp se je podrl in pokopal pod razvalinami dve osebi, kateri so še živi izvlekli. Mnogo hiš je razpokanih. V Cataniji so čutili potres proti eni uri zjutraj. Tudi v Genzanu in Velietrini so bili hudi potresi, več hiš se je zrušilo. Tudi v mestu je potres povzročil velik strah.699

Zadnji čas je povzročil ognjenik Etna, ki že dlje časa bruha ogenj, veliko škode. Na petih mestih bruha lavo, ki se razliva po okolici. Vsled potresov zrušilo se je več hiš in nekateri bližnji kraji so v nevarnosti.700

Erupcija Etne se nadaljuje. Večina lave se izliva v neko pusto, neobljudeno dolino, kjer ne dela škode. Trije curki pa so se obrnili proti jugu po obdelanem zemljišču proti Nicolosiu in Cataniji. V največji nevarnosti je prvi kraj, ker se mu je lava približala na 4 kilometre. Na 15 kilometrov okoli glavnih novih žrel je uničena vsa žetev. Tujcev prihaja vedno več.701

695 »Velik strah«. Slovenec, letnik XVIII, št. 238. (Ljubljana, 16. oktobra 1890). – str. 4.

696 »Potresi v zgornji Italiji«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 128. (Ljubljana, 9. junija 1891). – str. 3.

697 »Potresi«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 191. (Ljubljana, 24. avgusta 1891). – str. 4.

698 »Hudi potresi«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 237. (Ljubljana, 17. oktobra 1891). – str. 4.

699 »Potres v Rimu in okolici«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 20. (Ljubljana, 26. januarja 1892). – str. 3.

700 »Erupcija Etne«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 159. (Ljubljana, 15. julija 1892). – str. 4.

701 »Erupcija Etne«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 164. (Ljubljana, 21. julija 1892). – str. 4.

111

V Cataniji in v Minco na Sicilskemu otoku so bili poslednje dni hudi potresi. Enajst hiš se je zrušilo, mnogo drugih pa je poškodovanih.702

Včerajšnji potres so čutili v več mestih na Siciliji in v Kalabriji. V Messinu so jetniki poskušali upor. V Reggiu se je danes od osmih zemlja stresla osemkrat. Pokrajina Reggio di Calabria je posebno trpela. San Prokopio je popolnoma razrušen. Pod razvalinami hiš je pokopanih 60 ljudi. V San Eufemia je osem ljudi mrtvih, mnogo ranjenih, v Oppidu so štirje, v Bagmari sedem oseb ubitih, tudi v drugih krajih je več ranjenih. Škoda je znatna.703

Meteorološki zavod javlja, da se je včerajšnji potres ob 11. uri 17 minut ponoči čutil v Veroni, Padovi, Benetkah, Piacenci, Ferrari, Florenciji, Sieni, Paviji in Roveni. V Benetkah je prvi potres trajal 12 sekund.704

Nekaj milj na severu od Rima blizu Seprignano v Monterotondski planjavi se je dne 16. tega meseca odprl krater, iz katerega izvira žveplena voda. Krater je vedno večji in ima pod seboj že nad 6 ha zemlje. Skoraj gotovo je, da je novi žvepleni studenec nastal zaradi zadnjih potresov.705

Na Siciliji se je v ponedeljek v večjih krajih čutil močan potres, ki je napravil precej škode. Na severu Rima se je v nekem kraju odprla zemljina razpoka iz katere je začela teči vroča žveplena voda, kar je tudi v zvezi s potresom.706

Potres je bil zelo močan in je zlasti v Florenški okolici naredil veliko škode. Nesreča je velika, ker se je ponesrečilo mnogo oseb. Na poslopjih pa potres ni naredil toliko škode kakor npr. v Ljubljani in njeni okolici. Potres se ni omejil samo na Florenco, ampak so se močni sunki čutili tudi v Arezzi, v Pisi, Piacenzi, Parmi in Bologni.707

Potres v Florenciji ni bil tako strašen kakor v Ljubljani, čeprav je bilo poškodovanih kakih 3500 hiš, pač pa je v florenški okolici naredil škodo. Da se je ponesrečilo toliko ljudi, je vzrok temu, da je bilo ob tisti uri, ko je potres nastal, na ulicah vse polno ljudi.708

Nov potres v Florenci, ki se je pojavil predvčerajšnjim ob pol drugi uri zjutraj, je povzročil nov strah in naredil nekaj škode. Neko staro, že pri prvem potresu poškodovano hišo v Via Ognisanti so morali sprazniti, druge škode menda ni bilo v mestu. V okolici so se zrušile nekatere koče in v Grassini je bilo poškodovanih nekaj hiš. Ljudje so v mestu bežali iz hiš na javne prostore. Vse gostilne in kavarne so ostale odprte celo noč. Noč je minila mirno.709

702 »Potresi v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 119. (Ljubljana, 28. maja 1894). – str. 3.

703 »Rim«. Slovenec, letnik XXII, št. 265. (Ljubljana, 19. novembra 1894). – str. 4.

704 »Rim«. Slovenec, letnik XXIII, št. 86. (Ljubljana, 16. aprila 1895). – str. 3.

705 »Nekaj milj na severu od Rima« Slovenec, letnik XXIII, št. 89. (Ljubljana, 19. aprila 1895). – str. 2.

706 »Potres na Siciliji«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 90. (Ljubljana, 20. aprila 1895). – str. 3.

707 »Potres v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 117. (Ljubljana, 21. maja 1895). – str. 3.

708 »Potres v Florenci«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 118. (Ljubljana, 22. maja 1895). – str. 4.

709 »Nov potres v Florenci«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 131. (Ljubljana, 8. junija 1895). – str. 4.

112

Na Vezuvu se je po potresu naredila razpoka in tečejo močne reke lave iz kraterja Atrio de Cavalla proti dolini. Odprli sta se dve novi razpoki, iz katerih teče lava z veliko hitrostjo v dveh vilicam podobnih črtah proti Resini.710

Izbruh Vezuva je vedno močnejši. Dne 4. tega meseca se je odprlo novo veliko žrelo med observatorijem in železnico na žico, kakih 100 metrov pod starim kotlom, kmalu potem pa drugo, kakih 70 metrov nižje. Čez dan je videti gost dim nad tema žreloma, ponoči sta videti kakor dve veliki žareči očesi. Portici in Torre del Greco, ki ležita na podnožju Vezuva, sta v največji nevarnosti.711

Iz Neaplja se javlja, da prihaja vedno več tujcev, da občudujejo velikanski prizor izbruha Vezuva. V štirih ognjenih curkih teče lava s stožca navzdol. Curek proti Resini je že uničil dva vinograda. Profesor Palmieri je v obrambo observatorija dal zgraditi skalnate ograje. Največja razpoka v Atrio di Cavallo je izbruhala že toliko lave, da je med vrhom Colle del Salvatore in vojaškim streliščem nastalo veliko žareče jezero. Zraven te razpoke sta se dvignila dva stožca, ki bruhata rdeče žareče velikanske pline plamene. Tudi Etna bljuva prav krepko in se je odprla nova razpoka na vzhodni strani.712

Potresi so bili minulo nedeljo v raznih krajih na sicilskem otoku. Posebno močni so bili v Palermi in Cataniji. Pri Ustica se je zemlja precej na daleč okrog posedla, da je nastala nevarnost za človeška prebivališča.713

Včeraj okoli poldneva je bil v Florenci potres, ki so ga čutili tudi v okolici. Ljudstvo je bilo vznemirjeno. V Comachio blizu Ferrare sta bila ob istem času dva lahka sunka, ki sta vzbudila velik strah. Zrušilo se je nekaj dimnikov.714

Izbruh Vezuva se še ni umiril. Lava je do sedaj opustošila kakih 3000 m2 obdelane zemlje v bližnjih dolinah. Mnogo letoviščarjev je že pobegnilo iz krajev ob podnožju gore.715

Včeraj zjutraj je bil v Rimu in v nekaterih mestih na Rivieri precej močan potres, kateri se je čutil tudi na morju.716

V četrtek ponoči je začel Vezuv močno bljuvati; dva toka lave, široka do 20 m, sta tekla več ur neprestano ter dosegla goro Somme. Glavna odprtina tudi bruha žarečo maso, kar se ponoči prekrasno vidi. Mnogo tujcev je prišlo gledat ta naravni prizor.717

710 »Izbruh Vesuva«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 154. (Ljubljana, 8. julija 1895). – str. 3.

711 »Izbruh Vesuva«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 158. (Ljubljana, 12. julija 1895). – str. 3.

712 »Izbruh Vesuva in Etne«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 159. (Ljubljana, 13. julija 1895). – str. 4.

713 »Potresi«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 169. (Ljubljana, 25. julija 1895). – str. 3.

714 »Potresi v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 174. (Ljubljana, 31. julija 1895). – str. 4.

715 »Izbruh Vesuva«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 197. (Ljubljana, 28. avgusta 1895). – str. 3.

716 »Potres«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 239. (Ljubljana, 17. oktobra 1896). – str. 4.

717 »Vesuv zopet bljuje«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 3. (Ljubljana, 4. januarja 1899). – str. 3.

113

7. ZAKLJUČEK

Ob prebiranju časnikov Slovenski narod in Slovenec sem ugotovila, da so takratnim bralcem posredovali mnogo novic, ki so prihajale iz različnih delov sveta. Moj namen je bil ugotoviti, ali sta časnika takratnim bralcem posredovala dogajanje v Italiji in kakšna stališča sta zavzemala. V središču njunega poročanja so bile podobne teme. Razlikovala sta se v odnosu in širini poročanja o posameznih dogodkih, kar je bila posledica različne politične ideologije.

Poročila o Italiji so bila pogosta, saj le v manjšem številu časnikov nisem zasledila nobenega poročila o tej državi. O pomembnejših in senzacionalnih novicah so obširneje poročali na prvih straneh časnikov, krajše novice pa sem zasledila zlasti v rubrikah, ki sem jih omenila v uvodu, najpogosteje pa v rubrikah »Politični pregled« v časniku Slovenec in »Politična kronika« v časniku Slovenski narod.

Oba časnika sta zelo pogosto poročala o nenehnih nemirih v državi. Nemiri, ki so trajali celo desetletje, so se začeli širiti med delavci. Tovarniški, kmetijski in rudarski delavci so zahtevali krajši delovni čas, višje plače in boljše delovne pogoje. Spet drugi so bili zaradi zaprtja tovarn odpuščeni in so zahtevali kruh in zaposlitev. V nemirih so požigali pomembne ustanove ter se spopadali z orožniki. Nemiri so se pojavljali tudi med dijaki na vseučiliščih. Po poročanju obeh časnikov so največji nemiri nastali na Siciliji leta 1894, zaradi slabih gospodarskih razmer, naraščajočih davkov in velike revščine. Razmere so poskušali rešiti z imenovanjem kraljevega civilnega komisarja, kateremu so podelili vsa pooblastila potrebna za vzdrževanje miru in izboljšanje gmotnega stanja sicilskih prebivalcev. Slabe politične in gospodarske razmere, lakota, pomanjkanje žita ter podražitev kruha so bile vzrok za revolucijo v Milanu in okolici leta 1898. Oba časopisa sta o nemirih poročala dokaj podrobno, čeprav je bilo zaslediti, da je o nemirih na splošno več pisal Slovenec, medtem ko je Slovenski narod poročal bolj podrobno o kakem posameznem dogodku.

Pri dogajanju v Italiji je potrebno omeniti tudi njihovo domoljubno iredentistično gibanje, cilj katerega je bil osvoboditi vse ozemlje, na katerem je živelo italijansko prebivalstvo, zlasti območja v Alpah in ob Jadranu, ki so bila po letu 1866 še vedno del Avstro-Ogrske. Iredentovci so se udeleževali številnih iredentističnih demonstracij, metali bombe po ulicah ipd. Italijanska vlada je hotela to gibanje zatreti, zato je leta 1890 razpustila vse odbore, društva in kroge z imenom »Peter Barsanti« in »Viljem Oberdank«.

Drugo pomembno gibanje je bilo anarhistično. Anarhisti so izvajali individualni teror s katerim so hoteli doseči izoblikovanje družbe na podlagi neomejene svobode posameznika ter načela vzajemnosti in pravičnosti ter z odpravo vlade in zakonov. V obravnavanem obdobju je italijansko redarstvo v raznih mestih zaprlo celo vrsto anarhistov ter pri njih našlo veliko bomb in razstreliva. Tudi manjših atentatov, ki pa niso povzročili velike škode, je bilo v tem času veliko. Najbolj odmeven je bil atentat na avstrijsko cesarica Elizabeto dne 12. septembra 1898 na Genovskem jezeru, ki ga je izvršil italijanski anarhist Luigi Lucheni.

O bančni aferi, ko so morali zapreti banko Romano zaradi prevar pri izdajanju bankovcev, je veliko poročal časnik Slovenski narod. Pri tej banki so izdajali bankovce ene serije po dvakrat in trikrat in s tem ogoljufali ljudi za več sto milijonov lir. V prevare so bili zraven

114

upravnika banke Tanlonge vključeni tudi pomembni politiki, ki so dobivali velike količine posojil.

V obravnavanem obdobju sta časnika kar precej prostora namenila posredovanju novic o delovanju ministrske zbornice in senata. Poročila so pričala o pestrosti notranjepolitičnega dogajanja v Italiji med leti 1890-1899. Za to obdobje je značilno hitro menjavanje vlad, čemur so botrovali proračunski primanjkljaji, veliki upravni in oborožitveni izdatki, slabe gospodarske in družbene razmere, močan pritisk prebivalstva ter imperialistična ekspanzija.

V obravnavanem obdobju so trikrat potekale volitve v italijansko zbornico; oba časnika sta poročala o pripravah na volitve in o končnem rezultatu. Slovenec se je o volitvah zelo razpisal, medtem ko je Slovenski narod poročal le tu in tam. V novicah, povezanih z volitvami, se je najbolj pokazala različna politična obarvanost obeh časnikov.

Tudi poročanje o odnosih Italije z drugimi državami je bilo pestro. Poročali so o odnosih z državami, s katerimi je bila Italija v prijateljskih odnosih in je z njimi sklepala razne pogodbe, in s tistimi, s katerimi je bila v nasprotju. V ospredju je bila vojna z Abesinijo, v kateri je bila Italija 1. marca 1896 v bitki pri Adui premagana in s tem porazom se je morala Italija odreči protektoratu nad Etiopijo.

Z zanimanjem sta časnika spremljala dogajanje na verskem področju v Italiji. Zlasti Slovenec je na veliko poročal o odnosu med Vatikanom in kraljevino Italijo, o papeževih enciklikah in okrožnicah, ter o vsakoletnih obletnicah papeževanja Leona XIII.

Oba časnika, tako Slovenec kot Slovenski narod, sta pisala tudi o statističnih podatkih, ki so obsegali predvsem statistiko števila prebivalcev. Ugotavljala sta, da se je število prebivalcev v Italiji povečevalo, predvsem se je povečalo v mestu Rim. Od leta 1891 do 1897 se je število italijanskih prebivalcev povečalo za več kot milijon.

Bralcem so poročali tudi o epidemijah kolere, ki se je vlekla več let in je terjala več žrtev, ne samo v Italiji, temveč tudi drugod po svetu. Časnika sta pisala predvsem o številu žrtev in v katerih mestih v Italiji se je kolera pojavila. Za preprečevanje kolere so izdajali različne ukrepe, od preiskovanja ladij in razkuževanja oblačil do prepovedi sejmnov, božjih poti in javnih shodov, vendar se je kolera kljub temu razširila in pojavila v Neaplju, Palermu, Cassinu …

Z zanimanjem sta oba časnika spremljala tudi vse večje število ropov, tatvin in umorov na Italijanskem, zaradi katerih je bilo prebivalstvo v velikem strahu. Največ teh se je zgodilo na Siciliji, Sardiniji, v okolici Bologne, Rima in v Kalabriji.

Med drugim sta Slovenec in Slovenski narod pisala tudi o naravnih nesrečah in o trpljenju prebivalcev na prizadetih območjih v Italiji. Veliko škode so povzročali zlasti potresi in izbruhi vulkanov Vezuva in Etne. Najhujši potres je bil aprila leta 1895, ki je v okolici Florence porušil veliko hiš, ponesrečilo pa se je tudi veliko ljudi. Potres pa se ni omejil samo na Florenco, ampak so se močni sunki čutili tudi v Arezzi, v Pisi, Piacenzi, Parmi in Bologni.

115

8. SEZNAM LITERATURE IN VIROV

• Časnik Slovenec, 1890-1899. • Časnik Slovenski narod, 1890-1899. • Armstrong Karen: Velika družinska enciklopedija zgodovine: dogodki, imena in

datumi, ki so oblikovali svet. (Ljubljana, Mladinska knjiga, 2006). • Del Boca Angelo: Italijani, dobri ljudje?. (Ljubljana, Založba Mladinska knjiga,

2007) • General History of Africa VII, Africa under colonial domination 1880-1935.

(Oxford: Heinemann, 1985). • Kdaj, kje in kako se je zgodilo. (Ljubljana: Založba Mladinska knjiga, 2006). • Kronika človeštva. (Ljubljana: Mladinska knjiga, 1996). • Moraze Charles: Zgodovina človeštva: razvoj kulture in znanosti. Devetnajsto

stoletje: 1775-1905. (Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1976-1977). • Oxfordova enciklopedija zgodovine: od 19. stoletja do danes. (Ljubljana: DZS,

1993). • Parovel G Paolo: Velika prevara na slovenski zahodni meji: dosje Italija.

(Kočevje: Založništvo Slava, 1996). • Rimanelli Marco: Italy between Europe and the Mediterranean: diplomacy and

naval stategy from unificattion to Nato, 1800s-2000. (New York: P. Lang, 1997). • Svetovna zgodovina: od začetkov do danes. (Ljubljana: Cankarjeva založba,

1981). • Zgodovina v slikah: 1850-1918. (Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1980).

116

9. SEZNAM ČLANKOV

ČASNIK SLOVENSKI NAROD

1. »Italijanska kultura«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 2. (Ljubljana, 3. januarja 1890). – str. 2.

2. »Telegrami«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 2. (Ljubljana, 3. januarja 1890). – str. 3.

3. »Občinske volitve v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 4. (Ljubljana, 7. januarja 1890). – str. 2.

4. »Kralj italijanski«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 5. (Ljubljana, 8. januarja 1890). – str. 2.

5. »Italijanska vlada«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 5. (Ljubljana, 8. januarja 1890). – str. 2.

6. »Drago potovanje«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 5. (Ljubljana, 8. januarja 1890). – str. 3.

7. »Sloveča ljubezen«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 12. (Ljubljana, 16. januarja 1890). – str. 3.

8. »Umrl je italijanski princ«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 15. (Ljubljana, 20. januarja 1890). – str. 2.

9. »Italijanski kraljevič«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 17. (Ljubljana, 22. januarja 1890). – str. 2.

10. »Goljufije v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 19. (Ljubljana, 24. januarja 1890). – str. 3.

11. »Iredentizem v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 26. (Ljubljana, 1. februarja 1890). – str. 2.

12. »V kratkem izidejo memoire italijanskega državnika«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 34. (Ljubljana, 11. februarja 1890). – str. 2.

13. »Papež in influenca«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 34. (Ljubljana, 11. februarja 1890). – str. 3.

14. »Senatu italijanskemu«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 36. (Ljubljana, 13. februarja 1890). – str. 2.

15. »Zbornici italijanskej«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 40. (Ljubljana, 18. februarja 1890). – str. 2.

16. »Italijansko pomorsko ministrstvo«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 52. (Ljubljana, 4. marca 1890). – str. 2.

17. »Zbornici italijanski«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 54. (Ljubljana, 6. marca 1890). – str. 2.

18. »Zbornici italijanskej«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 55. (Ljubljana, 7. marca 1890). – str. 2.

19. »Zbornica italijanska«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 56. (Ljubljana, 8. marca 1890). – str. 2.

20. »Propadanje Rima«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 56. (Ljubljana, 8. marca1890). – str. 4.

21. »Tudi v Rimu«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 60. (Ljubljana, 13. marca 1890). – str. 2.

22. »Papež«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 61. (Ljubljana, 14. marca 1890). – str. 3.

23. »Tudi v Rimu«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 61. (Ljubljana, 14. marca 1890). – str. 3.

117

24. »V zbornici italijanskej«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 63. (Ljubljana, 17. marca 1890). – str. 2.

25. »Papež«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 64. (Ljubljana, 18. marca 1890). – str. 2.

26. »Zbornica italijanska«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 64. (Ljubljana, 18. marca 1890). – str. 2.

27. »Iredentizem«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 73. (Ljubljana, 31. marca 1890). – str. 1-2.

28. »V Ljubljani«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 75. (Ljubljana, 2. aprila 1890). – str. 1.

29. »Crispija čakajo v italijanski zbornici«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 76. (Ljubljana, 3. aprila 1890). – str. 2.

30. »Brezdimni smodnik v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 78. (Ljubljana, 5. aprila 1890). – str. 2.

31. »Iz Trsta«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 78. (Ljubljana, 5. aprila 1890). – str. 4.

32. »Slovanske šole v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 80. (Ljubljana, 9. aprila 1890). – str. 2.

33. »Marzinijev spomenik«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 80. (Ljubljana, 9. aprila 1890). – str. 2.

34. »Italija se odmika«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 81. (Ljubljana, 10. aprila 1890). – str. 2.

35. »Finančno stanje Rima«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 88. (Ljubljana, 18. aprila 1890). – str. 2.

36. »Prištedenja pri italijanski vojski«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 97. (Ljubljana, 29. aprila 1890). – str. 2.

37. »Italijanski senat«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 104. (Ljubljana, 7. maja 1890). – str. 3.

38. »Tekmovanje lepotic«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 105. (Ljubljana, 8. maja 1890). – str. 3.

39. »Bolgarsko-italijanska pogodba«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 110. (Ljubljana, 14. maja 1890). – str. 2.

40. »Program italijanskih radikalcev«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 111. (Ljubljana, 16. maja 1890). – str. 2.

41. »Italijansko vseučilišče v Trstu«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 112. (Ljubljana, 17. maja 1890). – str. 1.

42. »Tatvina na železnici«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 112. (Ljubljana, 17. maja 1890). – str. 4.

43. »Abesinske zadeve«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 115. (Ljubljana, 21. maja 1890). – str. 2.

44. »V italijanski zbornici«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 117. (Ljubljana, 23. maja 1890). – str. 2.

45. »Italijanska kolonija v Afriki«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 122. (Ljubljana, 30. maja 1890). – str. 2.

46. »Največja mesta«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 126. (Ljubljana, 4. junija 1890). – str. 5.

47. »Italija in Brazilija«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 129. (Ljubljana, 9. junija 1890). – str. 2.

48. »Capreru – trdnjava«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 131. (Ljubljana, 11. junija 1890). – str. 2.

118

49. »Tripelalijanca, Slovenski narod, letnik XXIII, št. 134. (Ljubljana, 14. junija 1890). – str. 2.

50. »Zboljšanje italijanskih financ«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 137. (Ljubljana, 18. junija 1890). – str. 2.

51. »Tripelijanca«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 139. (Ljubljana, 20. junija 1890). – str. 2.

52. »Mejnarodno razsodišče«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 141. (Ljubljana, 23. junija 1890). – str. 2.

53. »Državne zveze«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 144. (Ljubljana, 26. junija 1890). – str. 2.

54. »Proti tripelalijanci«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 152. (Ljubljana, 5. julija 1890). – str. 3.

55. »Papeževa enciklika o socijalnem vprašanji«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 157. (Ljubljana, 11. julija 1890). – str. 2.

56. »Papeževa vožnja po italijanskih tleh«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 165. (Ljubljana, 21. julija 1890). – str. 2.

57. »Shod v Rimu«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 166. (Ljubljana, 22. julija 1890). – str. 2.

58. »Nova stranka v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 167. (Ljubljana, 23. julija 1890). – str. 2.

59. »Papeževa vožnja po Rimskih mestnih tleh«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 168. (Ljubljana, 24. julija 1890). – str. 2.

60. »Shod v Rimu«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 169. (Ljubljana, 25. julija 1890). – str. 2.

61. »Italijanski časopisi«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 172. (Ljubljana, 29. julija 1890). – str. 2.

62. »Svarilo za izseljence«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 172. (Ljubljana, 29. julija 1890). – str. 3.

63. »Občinske volitve v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 175. (Ljubljana, 1. avgusta 1890). – str. 2.

64. »Volitev jednega poslanca v Rimu«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 179. (Ljubljana, 6. avgusta 1890). – str. 2.

65. »Volitev v Rimu«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 181. (Ljubljana, 8. avgusta 1890). – str. 2.

66. »Tripelalijanca«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 185. (Ljubljana, 13. avgusta 1890). – str. 1.

67. »Dopolnilna volitev jednega poslanca v Rimu«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 185. (Ljubljana, 13. avgusta 1890). – str. 2.

68. »Radikalno gibanje v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 198. (Ljubljana, 29. avgusta 1890). – str. 1-2.

69. »Razpuščena iredentska društva«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 202. (Ljubljana, 3. septembra 1890). – str. 2.

70. »Rusija, Francija in Italija«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 205. (Ljubljana, 6. septembra 1890). – str. 2.

71. »Volitve v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 210. (Ljubljana, 13. septembra 1890). – str. 3.

72. »Iredenta«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 211. (Ljubljana, 15. septembra 1890). – str. 2.

73. »Italijanski finančni minister«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 217. (Ljubljana, 22. septembra 1890). – str. 2.

119

74. »Crispi v Florenciji«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 223. (Ljubljana, 29. septembra 1890). – str. 3.

75. »Srednjeevropska carinska zveza«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 224. (Ljubljana, 30. septembra 1890). – str. 3.

76. »Tripelalijanca«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 226. (Ljubljana, 2. oktobra 1890). – str. 2.

77. »Tripelalijanca«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 230. (Ljubljana, 7. oktobra 1890). – str. 3.

78. »Iredentovsko pobalinstvo«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 232. (Ljubljana, 9. oktobra 1890). – str. 2.

79. »Tripelalijanca«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 239. (Ljubljana, 17. oktobra 1890). – str. 1.

80. »Roparji v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 239. (Ljubljana, 17. oktobra 1890). – str. 3.

81. »Tripelalijanca in papež«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 249. (Ljubljana, 29. oktobra 1890). – str. 2.

82. »Volilno gibanje v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 250. (Ljubljana, 30. oktobra 1890). – str. 2.

83. »Francija in Italija«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 252. (Ljubljana, 3. novembra 1890. – str. 3.

84. »Italijanske volitve«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 254. (Ljubljana, 5. novembra 1890). – str. 4.

85. »Zima v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 258. (Ljubljana, 10. novembra 1890). – str. 4.

86. »Srečna Italija«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 267. (Ljubljana, 20. novembra 1890). – str. 4.

87. »Italijanske volitve«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 272. (Ljubljana, 26. novembra 1890). – str. 2.

88. »Volitve v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 274. (Ljubljana, 28. novembra 1890). – str. 2.

89. »Italijanska zbornica«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 277. (Ljubljana, 2. decembra 1890). – str. 3.

90. »Iredenta«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 277. (Ljubljana, 2. decembra 1890). – str. 3.

91. »Evropsko vojno brodovje«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 278. (Ljubljana, 3.1 decembra 1890). – str. 4.

92. »Ožje in popolne volitve za italijansko zbornico«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 279. (Ljubljana, 4. decembra 1890). – str. 1-2.

93. »Italijansko ministerstvo«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 280. (Ljubljana, 5. decembra 1890). – str. 2.

94. »Vatikan in Rusija«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 281. (Ljubljana, 6. decembra 1890). – str. 2.

95. »Občinske volitve v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 285. (Ljubljana, 12. decembra 1890). – str. 2.

96. »Papež in Italija«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 288. (Ljubljana, 16. decembra 1890). – str. 2.

97. »Abesinija in Italija«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 288. (Ljubljana, 16. decembra 1890). – str. 2.

98. »V italijanski zbornici«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 289. (Ljubljana, 17. decembra 1890). – str. 2.

120

99. »Delavska kriza v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 289. (Ljubljana, 17. decembra 1890). – str. 2.

100. »Zveza katoliških društev v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 295. (Ljubljana, 24. decembra 1890). – str. 3.

101. »Vseučilišče za popotnike«. Slovenski narod, letnik XXIII, št. 296. (Ljubljana, 27. decembra 1890). – str. 6.

102. »V Italiji«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 2. (Ljubljana, 3. januarja 1891). – str. 4.

103. »Iredentizem na Tirolskem«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 3. (Ljubljana, 5. januarja 1891). – str. 3.

104. »Novo posojilo v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 6. (Ljubljana, 9. januarja 1891). – str. 2.

105. »Povišanje carine na žito«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 7. (Ljubljana, 10. januarja 1891). – str. 2.

106. »Podaljšanje vojaške dolžnosti v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 9. (Ljubljana, 13. januarja 1891). – str. 2.

107. »Italija in Vatikan«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 10. (Ljubljana, 14. januarja 1891). – str. 2.

108. »Financijelna kriza v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 15. (Ljubljana, 20. januarja 1891). – str. 3.

109. »Administrativne reforme v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 21. (Ljubljana, 27. januarja 1891). – str. 2.

110. »Snega v Rimu in Neapolji«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 22. (Ljubljana, 28. januarja 1891). – str. 4.

111. »Snežni plazi na Siciliji«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 23. (Ljubljana, 29. januarja 1891). – str. 3.

112. »Ministerska kriza v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 26. (Ljubljana, 3. februarja 1891). – str. 2.

113. »Ministerska kriza v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 27. (Ljubljana, 4. februarja 1891). – str. 2.

114. »Huda zima v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 27. (Ljubljana, 4. februarja 1891). – str. 3.

115. »Crispijev padec«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 28. (Ljubljana, 5. februarja 1891). – str. 1-2.

116. »Ministerska kriza v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 28. (Ljubljana, 5. februarja 1891). – str. 2.

117. »Huda zima v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 28. (Ljubljana, 5. februarja 1891). – str. 3.

118. »Padec Crispijev«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 29. (Ljubljana, 6. februarja 1891). – str. 2.

119. »Krvav dež«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 32. (Ljubljana, 10. februarja 1891). – str. 4.

120. »Italijanska vnanja politika«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 33. (Ljubljana, 11. februarja 1891). – str. 2.

121. »Petnajst milijonov vojakov«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 34. (Ljubljana, 12. februarja 1891). – str. 4.

122. »Crispi zopet advokat«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 34. (Ljubljana, 12. februarja 1891). – str. 4.

123. »Novo italijansko ministerstvo«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 35. (Ljubljana, 13. februarja 1891). – str. 1-2.

121

124. »Huda zima v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 35. (Ljubljana, 13. februarja 1891). – str. 2.

125. »Hripor v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 35. (Ljubljana, 13. februarja 1891). – str. 4.

126. »Italija in Bolgarija«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 36. (Ljubljana, 14. februarja 1891). – str. 2.

127. »Mestno razširjenje v Benetkah«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 41. (Ljubljana, 20. februarja 1891). – str. 4.

128. »Srednjeevropska carinska zveza«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 42. (Ljubljana, 21. februarja 1891). – str. 2.

129. »Škof Freppel«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 42. (Ljubljana, 21. februarja 1891). – str. 2.

130. »Prebivalstvo Italije«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 47. (Ljubljana, 27. februarja 1891). – str. 4.

131. »Avstrija in Italija«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 48. (Ljubljana, 28. februarja 1891). – str. 2.

132. »Anarhisti v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 49. (Ljubljana, 2. marca 1891). – str. 1.

133. »Italijanski parlament«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 51. (Ljubljana, 4. marca 1891). – str. 2.

134. »Koliko umrje novorojenih otrok«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 51. (Ljubljana, 4. marca 1891). – str. 3.

135. »Italijanske finance«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 52. (Ljubljana, 5. marca 1891). – str. 2.

136. »V italijanskem parlamentu«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 53. (Ljubljana, 6. marca 1891). – str. 2.

137. »Anarhisti v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 53. (Ljubljana, 6. marca 1891). – str. 2.

138. »Italijanske kolonije v Afriki«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 54. (Ljubljana, 7. marca 1891). – str. 3.

139. »Italija in trojna zveza«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 55. (Ljubljana, 9. marca 1891). – str. 2.

140. »Italijanska nasilja v Masavi«. Slovenski narod, letnik XXIV, Ljubljana, št. 56, 10.3.1891, st.2.

141. »V italijanski zbornici«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 60. (Ljubljana, 14. marca 1891). – str. 2.

142. »Buren prizor v italijanski zbornici«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 63. (Ljubljana, 18. marca 1891). – str. 2.

143. »Pravda proti Livraghiju«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 64. (Ljubljana, 20. marca 1891). – str. 2.

144. »Telegrami«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 64. (Ljubljana, 20. marca 1891). – str. 2.

145. »Skrajna levica italijanske zbornice«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 66. (Ljubljana, 23. marca 1891). – str. 2.

146. »Italijansko vojno brodovje«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 66. (Ljubljana, 23. marca 1891). – str. 2.

147. »Italijanska zbornica«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 67. (Ljubljana, 24. marca 1891). – str. 2.

148. »Italijani v Afriki«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 67. (Ljubljana, 24. marca 1891). – str. 2.

122

149. »Velik prekop«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 67. (Ljubljana, 24. marca 1891). – str. 4.

150. »Anglija in Italija«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 68. (Ljubljana, 26. marca 1891). – str. 2.

151. »Kralj Menelik in Italijani«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 68. (Ljubljana, 26. marca 1891). – str. 2.

152. »Italijani v Ameriki«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 68. (Ljubljana, 26. marca 1891). – str. 2.

153. »Italijani v Abesiniji«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 71. (Ljubljana, 31. marca 1891). – str. 2.

154. »Italijani v Afriki«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 73. (Ljubljana, 2. aprila 1891). – str. 2.

155. »Italijanski poslanik«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 74. (Ljubljana, 3. aprila 1891). – str. 2.

156. »Spor mej Italijo in Severno Ameriko«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 75. (Ljubljana, 4. aprila 1891). – str. 2.

157. »Razpor med Italijo in Severno Ameriko«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 76. (Ljubljana, 6. aprila 1891). – str. 2.

158. »Italija in trojna zveza«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 77. (Ljubljana, 7. aprila 1891). – str. 2.

159. »Italija hoče hranjevati«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 78. (Ljubljana, 8. aprila 1891). – str. 2.

160. »Italijanska kolonija v Masavi«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 78. (Ljubljana, 8. aprila 1891). – str. 2.

161. »Razpor med Italijo in Ameriko«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 78. (Ljubljana, 8. aprila 1891). – str. 2.

162. »Obnovljenje trojne zveze«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 79. (Ljubljana, 9. aprila 1891). – str. 2.

163. »Delavsko gibanje v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 79. (Ljubljana, 9. aprila 1891). – str. 2.

164. »Razpor med Italijo in Ameriko«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 80. (Ljubljana, 10. aprila 1891). – str. 2.

165. »Italijanska zbornica«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 81. (Ljubljana, 11. aprila 1891). – str. 2.

166. »Delavska kriza v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 82. (Ljubljana, 13. aprila 1891). – str. 3.

167. »Obnavljanje trojne zveze«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 83. (Ljubljana, 14. aprila 1891). – str. 1-2.

168. »Italijansko vojno brodovje«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 83. (Ljubljana, 14. aprila 1891). – str. 2.

169. »Italija v Afriki«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 83. (Ljubljana, 14. aprila 1891). – str. 2.

170. »Kolera v Masavi«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 84. (Ljubljana, 15. aprila 1891). – str. 2.

171. »Novi davek«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 85. (Ljubljana, 16. aprila 1891). – str. 2.

172. »Burni delavski shodi«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 85. (Ljubljana, 16. aprila 1891). – str. 2.

173. »Lakota v Abesiniji«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 86. (Ljubljana, 17. aprila 1891). – str. 2.

123

174. »Delavski shod«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 87. (Ljubljana, 18. aprila 1891). – str. 3.

175. »Razpor Italije z Ameriko«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 87. (Ljubljana, 18. aprila 1891). – str. 3.

176. »Zelena knjiga o Abesiniji«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 88. (Ljubljana, 20. aprila 1891). – str. 2.

177. »Približevanje Italije k Rusiji in Franciji«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 88. (Ljubljana, 20. aprila 1891). – str. 2.

178. »Italijanski parlament«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 91. (Ljubljana, 23. aprila 1891). – str. 2.

179. »Papež – razsoditelj«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 92. (Ljubljana, 24. aprila 1891). – str. 2.

180. »Prvi maj v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 92. (Ljubljana, 24. aprila 1891). – str. 2.

181. »Italijanski poslanik«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 92. (Ljubljana, 24. aprila 1891). – str. 2.

182. »Iz italijanske kolonije«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 92. (Ljubljana, 24. aprila 1891). – str. 2.

183. »Italija in Amerika«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 93. (Ljubljana, 25. aprila 1891). – str. 2.

184. »Mejnarodna razsodišča«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 94. (Ljubljana, 27. aprila 1891). – str. 2.

185. »Po eksploziji v Rimu«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 94. (Ljubljana, 27. aprila 1891). – str. 4.

186. »Volilna reforma v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 95. (Ljubljana, 28. aprila 1891). – str. 3.

187. »Rudini in trojna zveza«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 96. (Ljubljana, 29. aprila 1891). – str. 2.

188. »Italijanska zbornica«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 96. (Ljubljana, 29. aprila 1891). – str. 2.

189. »Iz Vatikana«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 97. (Ljubljana, 30. aprila 1891). – str. 2.

190. »Italijanski parlament«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 97. (Ljubljana, 30. aprila 1891). – str. 2.

191. »Italija in Moltkejev pogreb«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 99. (Ljubljana, 2. maja 1891). – str. 2.

192. »Škandal v italijanskem parlamentu«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 99. (Ljubljana, 2. maja 1891). – str. 2.

193. »V italijanski zbornici«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 99. (Ljubljana, 2. maja 1891). – str. 2.

194. »Delavski shod v Rimu«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 100. (Ljubljana, 4. maja 1891). – str. 2.

195. »Vsled dogodkov v Rimu«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 102. (Ljubljana, 6. maja 1891). – str. 3.

196. »Italija v Afriki«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 103. (Ljubljana, 8. maja 1891). – str. 2.

197. »Italijanski senat«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 104. (Ljubljana, 9. maja 1891). – str. 2.

198. »V italijanski zbornici«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 105. (Ljubljana, 11. maja 1891). – str. 2.

124

199. »Delavsko gibanje«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 105. (Ljubljana, 11. maja 1891). – str. 2.

200. »Italijanska zbornica«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 106. (Ljubljana, 12. maja 1891). – str. 2.

201. »Italijanska zbornica«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 107. (Ljubljana, 13. maja 1891). – str. 2.

202. »Novi davki v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 107. (Ljubljana, 13. maja 1891). – str. 2.

203. »Italijanska ministerska kriza«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 108. (Ljubljana, 14. maja 1891). – str. 2.

204. »Italijanska zbornica«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 109. (Ljubljana, 15. maja 1891). – str. 2.

205. »Italijanske finance«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 110. (Ljubljana, 16. maja 1891). – str. 4.

206. »Zadnja papeževa enciklika«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 112. (Ljubljana, 20. maja 1891). – str. 2.

207. »Italijanska kolonija v Afriki«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 112. (Ljubljana, 20. maja 1891). – str. 2.

208. »Papeževa enciklika«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 114. (Ljubljana, 22. maja 1891). – str. 2.

209. »Italijani v New Orelansu«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 115. (Ljubljana, 23. maja 1891). – str. 3.

210. »Nove puške v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 115. (Ljubljana, 23. maja 1891). – str. 4.

211. »Italija in Francija«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 117. (Ljubljana, 26. maja 1891). – str. 2.

212. »Izseljevanje iz Italije v Ameriko«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 117. (Ljubljana, 26. maja 1891). – str. 2.

213. »Italijanske železnice«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 118. (Ljubljana, 27. maja 1891). – str. 3.

214. »Italijanski delavci v Nemčiji«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 119. (Ljubljana, 29. maja 1891). – str. 2.

215. »Podaljšanje trojne zveze«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 120. (Ljubljana, 30. maja 1891). – str. 3.

216. »Italija in njene zveze«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 124. (Ljubljana, 4. junija 1891). – str. 2.

217. »Italijanska zbornica in ruski židi«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 125. (Ljubljana, 5. junija 1891). – str. 3.

218. »Sprememba v italijanskem ministerstvu«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 126. (Ljubljana, 6. junija 1891). – str. 2.

219. »Potresi v zgornji Italiji«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 128. (Ljubljana, 9. junija 1891). – str. 3.

220. »Iz italijanske zbornice«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 129. (Ljubljana, 10. junija 1891). – str. 2.

221. »Iz italijanske zbornice«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 130. (Ljubljana, 11. junija 1891). – str. 2.

222. »Roparstvo v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 131. (Ljubljana, 12. junija 1891). – str. 4.

223. »Iz italijanskega parlamenta«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 135. (Ljubljana, 17. junija 1891). – str. 3.

125

224. »Roparstvo v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 135. (Ljubljana, 17. junija 1891). – str. 4.

225. »Italijanska kolonialna politika«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 136. (Ljubljana, 18. junija 1891). – str. 2.

226. »Trojna zveza in radikalci v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 138. (Ljubljana, 20. junija 1891). – str. 2.

227. »Angleška in trojna zveza«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 139. (Ljubljana, 22. junija 1891). – str. 2.

228. »Italija in trojna zveza«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 141. (Ljubljana, 24. junija 1891). – str. 3.

229. »Trojna zveza in italijanski radikalci«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 144. (Ljubljana, 27. junija 1891). – str. 2.

230. »Italijanska kraljica Margerita«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 144. (Ljubljana, 27. junija 1891). – str. 4.

231. »Trojna zveza«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 146. (Ljubljana, 1. julija 1891). – str. 2.

232. »Trojna zveza v italijanski zbornici«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 147. (Ljubljana, 2. julija 1891). – str. 2.

233. »Trojna zveza in Italija«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 148. (Ljubljana, 3. julija 1891). – str. 2.

234. »O trojni zvezi«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 149. (Ljubljana, 4. julija 1891). – str. 2.

235. »Politiško klanje«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 149. (Ljubljana, 4. julija 1891). – str. 2.

236. »Nemčija in Italija«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 151. (Ljubljana, 7. julija 1891). – str. 2.

237. »Vzroki obnovljenja trojne zveze«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 153. (Ljubljana, 9. julija 1891). – str. 2.

238. »Italija in Angleška«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 155. (Ljubljana, 11. julija 1891). – str. 2.

239. »Obnovljenje trojne zveze«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 156. (Ljubljana, 13. julija 1891). – str. 3.

240. »Vatikansko časopisje«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 158. (Ljubljana, 15. julija 1891). – str. 2.

241. »Rudini in Salisbury«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 158. (Ljubljana, 15. julija 1891). – str. 2.

242. »Italijansko brodovje«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 162. (Ljubljana, 20. julija 1891). – str. 2.

243. »Italijanske denarne zahteve«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 166. (Ljubljana, 24. julija 1891). – str. 2.

244. »Kriza v italijanskem ministerstvu«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 167. (Ljubljana, 25. julija 1891). – str. 2.

245. »Angleška in Vatikan«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 167. (Ljubljana, 25. julija 1891). – str. 2.

246. »Italijanske finance«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 168. (Ljubljana, 27. julija 1891). – str. 2.

247. »Marki Rudini«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 169. (Ljubljana, 28. julija 1891). – str. 2.

248. »Princ Neapoljski«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 169. (Ljubljana, 28. julija 1891). – str. 2.

126

249. »Iz Italije«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 170. (Ljubljana, 29. julija 1891). – str. 2.

250. »Iz Rima«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 170. (Ljubljana, 29. julija 1891). – str. 2.

251. »Hude nevihte v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 171. (Ljubljana, 30. julija 1891). – str. 4.

252. »Velik požar«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 171. (Ljubljana, 30. julija 1891). – str. 4.

253. »Italijanske utrdbe«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 174. (Ljubljana, 3. avgusta 1891). – str. 2.

254. »Francija in Italija«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 175. (Ljubljana, 4. avgusta 1891). – str. 2.

255. »Italijanskih delavcev shod«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 178. (Ljubljana, 7. avgusta 1891). – str. 2.

256. »Razstava v Rimu«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 178. (Ljubljana, 7. avgusta 1891). – str. 3.

257. »Crispi«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 180. (Ljubljana, 10. avgusta 1891). – str. 2.

258. »Trgovinske zveze«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 181. (Ljubljana, 11. avgusta 1892). – str. 2.

259. »Vatikanske novine«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 184. (Ljubljana, 14. avgusta 1891). – str. 2.

260. »Razprava med Rusijo in Vatikanom«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 186. (Ljubljana, 18. avgusta 1891). – str. 2.

261. »Trojna zveza in Vatikan«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 188. (Ljubljana, 20. avgusta 1891). – str. 2.

262. »Potresi«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 191. (Ljubljana, 24. avgusta 1891). – str. 4.

263. »Roparstvo v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 191. (Ljubljana, 24. avgusta 1891). – str. 4.

264. »Papež in trojna zveza«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 192. (Ljubljana, 25. avgusta 1891). – str. 2.

265. »Praska med Italijani in Abesinci«. Slovenski narod, letnik XXIV, Ljubljana, št. 195, 28.8.1891, st.2.

266. »Italijanske finance«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 197. (Ljubljana, 31. avgusta 1891). – str. 2.

267. »Strajk«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 198. (Ljubljana, 1. septembra 1891). – str. 3.

268. »Simplonski tunel«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 199. (Ljubljana, 2. septembra 1891). – str. 2.

269. »Strajk v Milanu«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 199. (Ljubljana, 2. septembra 1891). – str. 4.

270. »Nevarne lopove«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 204. (Ljubljana, 9. septembra 1891). – str. 3.

271. »Iz Vatikana«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 205. (Ljubljana, 10. septembra 1891). – str. 1-2.

272. »Italijanske finance«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 209. (Ljubljana, 15. septembra 1891). – str. 2.

273. »Francija in Italija«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 210. (Ljubljana, 16. septembra 1891). – str. 2.

127

274. »Banket na čast Rudiniju«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 211. (Ljubljana, 17. septembra 1891). – str. 2.

275. »Trgovinska zveza mej Avstrijo, Nemčijo in Italijo«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 213. (Ljubljana, 19. septembra 1891). – str. 2.

276. »Francoski delavci pred papežem«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 215. (Ljubljana, 22. septembra 1891). – str. 2.

277. »Izjava svetega Očeta«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 216. (Ljubljana, 23. septembra 1891). – str. 2.

278. »Razstava v Rimu«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 216. (Ljubljana, 23. septembra 1891). – str. 2.

279. »Rimske tajnosti«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 222. (Ljubljana, 30. septembra 1891). – str. 2.

280. »Italijanske razmere«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 223. (Ljubljana, 1. oktobra 1891). – str. 2.

281. »Podeljevanje italijanskega plemstva«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 223. (Ljubljana, 1. oktobra 1891). – str. 4.

282. »Iz Rima«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 225. (Ljubljana, 3. oktobra 1891). – str. 2.

283. »Demonstracije v Rimu«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 226. (Ljubljana, 5. oktobra 1891). – str. 2.

284. »Rimske demonstracije«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 227. (Ljubljana, 6. oktobra 1891). – str. 2.

285. »Rimski dogodki«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 227. (Ljubljana, 6. oktobra 1891). – str. 3.

286. »Odkritje Garibaldijevega spomenika«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 228. (Ljubljana, 7. oktobra 1891). – str. 2.

287. »Rimske demostracije«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 229. (Ljubljana, 8.1 oktobra 1891). – str. 2.

288. »Italija in Nemčija«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 230. (Ljubljana, 9. oktobra 1891). – str. 2.

289. »Francija in Italija«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 232. (Ljubljana, 12. oktobra 1891). – str. 3.

290. »Mirovni kongres«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 234. (Ljubljana, 14. oktobra 1891). – str. 1.

291. »Narodna italijanska razstava v Palermu«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 234. (Ljubljana, 14. oktobra 1891). – str. 4.

292. »Giers in Rudini«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 235. (Ljubljana, 15. oktobra 1891). – str. 2.

293. »Rusija in Italija«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 237. (Ljubljana, 17. oktobra 1891). – str. 1.

294. »Giers in Rudini«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 237. (Ljubljana, 17. oktobra 1891). – str. 2.

295. »Hudi potresi«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 237. (Ljubljana, 17. oktobra 1891). – str. 4.

296. »Giers in Rudini«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 239. (Ljubljana, 20. oktobra 1891). – str. 2.

297. »Italijanski anarhisti«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 239. (Ljubljana, 20. oktobra 1891). – str. 2.

298. »Iz Italije«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 241. (Ljubljana, 22. oktobra 1891). – str. 2.

128

299. »Strajk krojačev«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 241. (Ljubljana, 22. oktobra 1891). – str. 4.

300. »Rudini«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 243. (Ljubljana, 24. oktobra 1891). – str. 3.

301. »Nova liga miru«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 244. (Ljubljana, 26. oktobra 1891). – str. 2.

302. »Giers in Rudini«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 245. (Ljubljana, 27. oktobra 1891). – str. 2.

303. »Mirovni kongres«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 245. (Ljubljana, 27. oktobra 1891). – str. 3.

304. »Giers in Rudini«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 247. (Ljubljana, 29. oktobra 1891). – str. 2.

305. »Mirovni kongres«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 252. (Ljubljana, 4. novembra 1891). – str. 2.

306. »Mirovni kongres«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 253. (Ljubljana, 5. novembra 1891). – str. 2.

307. »Povodnji v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 253. (Ljubljana, 5. novembra 1891). – str. 3.

308. »Mirovni kongres«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 257. (Ljubljana, 10. novembra 1891). – str. 3.

309. »Zima v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 257. (Ljubljana, 10. novembra 1891). – str. 3.

310. »Mraz v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 257. (Ljubljana, 10. novembra 1891). – str. 3.

311. »Rudini v Milanu«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 259. (Ljubljana, 12. novembra 1891). – str. 3.

312. »Rudini in Bismarc«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 261. (Ljubljana, 14. novembra 1891). – str. 3.

313. »Italijanske razmere«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 262. (Ljubljana, 16. novembra 1891). – str. 4.

314. »Trgovinska pogodba«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 267. (Ljubljana, 21. novembra 1891). – str. 2.

315. »Kralj italijanski«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 269. (Ljubljana, 24. novembra 1891). – str. 2.

316. »Trgovinske pogodbe«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 275. (Ljubljana, 1. decembra 1891). – str. 2.

317. »Grof Kalnoky in Italija«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 276. (Ljubljana, 2. decembra 1891). – str. 2.

318. »Iredenta«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 276. (Ljubljana, 2. decembra 1891). – str. 2.

319. »Avstrija in Italija«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 278. (Ljubljana, 4. decembra 1891). – str. 2.

320. »Iz Rima«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 279. (Ljubljana, 5. decembra 1891). – str. 2.

321. »Italijanska zbornica«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 280. (Ljubljana, 7. decembra 1891). – str. 2.

322. »Trgovinske pogodbe«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 281. (Ljubljana, 9. decembra 1891). – str. 1.

323. »Rimska zbornica«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 281. (Ljubljana, 9. decembra 1891). – str. 2.

129

324. »Cerkvena debata v Rimu«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 282. (Ljubljana, 10. decembra 1891). – str. 2.

325. »Trgovinske pogodbe«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 283. (Ljubljana, 11. decembra 1891). – str. 2.

326. »Italijanska zbornica«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 283. (Ljubljana, 11. decembra 1891). – str. 2.

327. »Italija v Afriki«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 285. (Ljubljana, 14. decembra 1891). – str. 2.

328. »Trgovinske pogodbe«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 289. (Ljubljana, 18. decembra 1891). – str. 1.

329. »Italijanska zbornica«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 289. (Ljubljana, 18. decembra 1891). – str. 2.

330. »Trgovinske pogodbe«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 290. (Ljubljana, 19. decembra 1891). – str. 1-2.

331. »Rusija in Vatikan«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 290. (Ljubljana, 19. decembra 1891). – str. 3.

332. »Papež in Francija«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 290. (Ljubljana, 19. decembra 1891). – str. 3.

333. »Italijani in naše Primorje«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 293. (Ljubljana, 23. decembra 1891). – str. 1.

334. »Italijanska zbornica«. Slovenski narod, letnik XXIV, št. 293. (Ljubljana, 23. decembra 1891). – str. 3.

335. »Rusija in Vatikan«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 1. (Ljubljana, 2. januarja 1892). – str. 2.

336. »Italijanski pravosodni minister«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 1. (Ljubljana, 2. januarja 1892). – str. 2.

337. »Italija«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 2. (Ljubljana, 4. januarja 1892). – str. 2.

338. »Sveti Oče in francoski škofje«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 2. (Ljubljana, 4. januarja 1892). – str. 2.

339. »Prebivalstvo Rima«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 4. (Ljubljana, 7. januarja 1892). – str. 4.

340. »Nove trgovinske pogodbe in trojna zveza«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 5. (Ljubljana, 8. januarja 1892). – str. 1.

341. »Francija in Vatikan«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 6. (Ljubljana, 9. januarja 1892). – str. 2.

342. »Italijansko ministerstvo«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 6. (Ljubljana, 9. januarja 1892). – str. 2.

343. »Trgovinska pogodba z Italijo in naši poslanci«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 9. (Ljubljana, 13. januarja 1892). – str. 1.

344. »Trgovinske pogodbe v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 13. (Ljubljana, 18. januarja 1892). – str. 2.

345. »Sveti Oče in francoski škofje«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 14. (Ljubljana, 19. januarja 1892). – str. 2.

346. »Zveza italijanskih katolikov«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 16. (Ljubljana, 21. januarja 1892). – str. 2.

347. »Sveti Oče«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 19. (Ljubljana, 25. januarja 1892). – str. 2.

348. »Potres v Rimu in okolici«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 20. (Ljubljana, 26. januarja 1892). – str. 3.

130

349. »Sveti Oče«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 23. (Ljubljana, 29. januarja 1892). – str. 2.

350. »Italijanska zbornica«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 23. (Ljubljana, 19. januarja 1892). – str. 2.

351. »Italijanski dijaki«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 25. (Ljubljana, 1. februarja 1892). – str. 2.

352. »Trgovinske pogodbe«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 26. (Ljubljana, 3. februarja 1892). – str. 2.

353. »Italijanska zbornica«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 27. (Ljubljana, 4. februarja 1892). – str. 2.

354. »Iz Rima«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 28. (Ljubljana, 5. februarja 1892). – str. 2.

355. »Italijanska vseučilišča«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 39. (Ljubljana, 18. februarja 1892). – str. 5.

356. »Strajkujoči dijaki«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 39. (Ljubljana, 18. februarja 1892). – str. 5.

357. »Sveti Oče in francoski škofje«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 40. (Ljubljana, 19. februarja 1892). – str. 2.

358. »Cavallotti«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 41. (Ljubljana, 20. februarja 1892). – str. 2.

359. »Papeževa enciklika«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 43. (Ljubljana, 23. februarja 1892). – str. 2.

360. »Italijanska zbornica«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 49. (Ljubljana, 1. marca 1892). – str. 2.

361. »Italijansko ministerstvo«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 54. (Ljubljana, 7. marca 1892). – str. 3.

362. »Italijanska zbornica«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 56. (Ljubljana, 9. marca 1892). – str. 2.

363. »Mejnarodni medicinski kongres«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 56. (Ljubljana, 9. marca 1892). – str. 3.

364. »Italijanska zbornica«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 57. (Ljubljana, 10. marca 1892). – str. 3.

365. »Potres«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 57. (Ljubljana, 10. marca 1892). – str. 3.

366. »Italijanska enketa«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 58. (Ljubljana, 11. marca 1892). – str. 2.

367. »Italijanska zbornica«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 61. (Ljubljana, 15. marca 1892). – str. 2.

368. »Italijanska zbornica«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 62. (Ljubljana, 16. marca 1892). – str. 2.

369. »Italijanska zbornica«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 64. (Ljubljana, 18. marca 1892). – str. 3.

370. »Italijanski državni proračun«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 64. (Ljubljana, 18. marca 1892). – str. 3.

371. »Italijanska zbornica«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 68. (Ljubljana, 24. marca 1892). – str. 3.

372. »Italijanska zbornica«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 75. (Ljubljana, 2. aprila 1892). – str. 3.

373. »Italijani v Afriki«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 77. (Ljubljana, 5. aprila 1892). – str. 3.

131

374. »Ministerska kriza v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 86. (Ljubljana, 15. aprila 1892). – str. 3.

375. »Italija in Unija«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 87. (Ljubljana, 16. aprila 1892). – str. 4.

376. »Ministerska kriza v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 87. (Ljubljana, 16. aprila 1892). – str. 4.

377. »Italijanska ministerska kriza«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 89. (Ljubljana, 20. aprila 1892). – str. 3-4.

378. »Ministerska kriza v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 90. (Ljubljana, 21. aprila 1892). – str. 1-2.

379. »Ministerska kriza na italijanskem«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 90. (Ljubljana, 21. aprila 1892). – str. 2.

380. »Italijanska ministerska kriza«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 91. (Ljubljana, 22. aprila 1892). – str. 2.

381. »Italijanska ministerska kriza«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 92. (Ljubljana, 23. aprila 1892). – str. 3.

382. »Italijanska ministerska kriza«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 93. (Ljubljana, 25. aprila 1892). – str. 2.

383. »Italijanska ministerska kriza«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 95. (Ljubljana, 27. aprila 1892). – str. 3.

384. »Anarhizem v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 97. (Ljubljana, 29. aprila 1892). – str. 2.

385. »Razstava v Rimu«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 98. (Ljubljana, 30. aprila 1892). – str. 7.

386. »Gibanje anarhistov«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 99. (Ljubljana, 2. maja 1892). – str. 2.

387. »Italijanska zbornica«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 101. (Ljubljana, 4. maja 1892). – str. 2.

388. »Italija in Švica«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 102. (Ljubljana, 5. maja 1892). – str. 3.

389. »Italijanska zbornica«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 103. (Ljubljana, 6. maja 1892). – str. 2.

390. »Nova kriza v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 104. (Ljubljana, 7. maja 1892). – str. 3.

391. »Italijanska ministerska kriza«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 105. (Ljubljana, 9. maja 1892). – str. 2.

392. »Vatikan in Francija«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 106. (Ljubljana, 10. maja 1892). – str. 2.

393. »Italijanska ministerska kriza«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 106. (Ljubljana, 10. maja 1892). – str. 2.

394. »Novo italijansko ministerstvo«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 110. (Ljubljana, 14. maja 1892). – str. 3.

395. »Novo italijansko ministerstvo«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 111. (Ljubljana, 16. maja 1892). – str. 3.

396. »Novo italijansko ministerstvo«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 112. (Ljubljana, 17. maja 1892). – str. 3.

397. »Rim in Berolin«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 113. (Ljubljana, 18. maja 1892). – str. 2.

398. »Nemčija in Italija«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 116. (Ljubljana, 21. maja 1892). – str. 3.

132

399. »Novo italijansko ministerstvo«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 119. (Ljubljana, 25. maja 1892). – str. 3.

400. »Novo italijansko ministerstvo«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 120. (Ljubljana, 27. maja 1892). – str. 2.

401. »Kriza v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 121. (Ljubljana, 28. maja 1892). – str. 3.

402. »Papež in francoska republika«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 122. (Ljubljana, 30. maja 1892). – str. 2.

403. »Italijanska kriza«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 122. (Ljubljana, 30. maja 1892). – str. 2.

404. »Italijanska zbornica«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 126. (Ljubljana, 3. junija 1892). – str. 1.

405. »Italijanska kriza«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 128. (Ljubljana, 7. junija 1892). – str. 2.

406. »Italijanska zbornica«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 132. (Ljubljana, 11. junija 1892). – str. 2.

407. »Prvi uspeh Giollittijev«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 133. (Ljubljana, 13. junija 1892). – str. 2-3.

408. »Papež in francoski rojalisti«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 134. (Ljubljana, 14. junija 1892). – str. 2.

409. »Italijanskega kralja potovanje«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 135. (Ljubljana, 15. junija 1892). – str. 2.

410. »Škandal v italijanski zbornici«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 136. (Ljubljana, 17. junija 1892). – str. 2.

411. »Potovanje kralja italijanskega«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 138. (Ljubljana, 20. junija 1892). – str. 2.

412. »Občinske volitve v Rimu«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 139. (Ljubljana, 21. junija 1892). – str. 3.

413. »Italijanski senat in nova vlada«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 140. (Ljubljana, 22. junija 1892). – str. 2.

414. »Italijanski kralj na Nemškem«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 141. (Ljubljana, 23. junija 1892). – str. 2.

415. »Italijanski kralj v Potsdamu«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 142. (Ljubljana, 24. junija 1892). – str. 2.

416. »Velevažna odločba papeževa«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 143. (Ljubljana, 25. junija 1892). – str. 3.

417. »Rim in Berolin«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 145. (Ljubljana, 28. junija 1892). – str. 3.

418. »Papež in francoski škofje«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 148. (Ljubljana, 2. julija 1892). – str. 3.

419. »Nemčija in Vatikan«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 152. (Ljubljana, 7. julija 1892). – str. 3.

420. »Nemčija in Vatikan«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 158. (Ljubljana, 14. julija 1892). – str. 2.

421. »Erupcija Etne«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 159. (Ljubljana, 15. julija 1892). – str. 4.

422. »Giollittijev program«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 163. (Ljubljana, 20. julija 1892). – str. 3.

423. »Erupcija Etne«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 164. (Ljubljana, 21. julija 1892). – str. 3.

133

424. »Avstrija in Vatikan«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 175. (Ljubljana, 3. avgusta 1892). – str. 1.

425. »Papež o protisemitizmu«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 178. (Ljubljana, 6. avgusta 1892). – str. 2.

426. »Resni izgredi na italijanskem«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 181. (Ljubljana, 10. avgusta 1892). – str. 1-2.

427. »Italijanska zbornica«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 189. (Ljubljana, 20. avgusta 1892). – str. 3.

428. »Francija in Vatikan«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 201. (Ljubljana, 3. septembra 1892). – str. 2.

429. »Italijanska vojska«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 202. (Ljubljana, 5. septembra 1892). – str. 1.

430. »Iz Vatikana«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 204. (Ljubljana, 7. septembra 1892). – str. 2.

431. »Italijanski anarhisti«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 208. (Ljubljana, 13. septembra 1892). – str. 2.

432. »Slavnost v Genovi«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 209. (Ljubljana, 14. septembra 1892). – str. 2.

433. »Italija«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 212. (Ljubljana, 17. septembra 1892). – str. 3.

434. »Italija«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 218. (Ljubljana, 24. septembra 1892). – str. 3.

435. »Hrvatska in Vatikan«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 223. (Ljubljana, 30. septembra 1892). – str. 3.

436. »Italija in trojna zveza«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 224. (Ljubljana, 1. oktobra 1892). – str. 2.

437. »Ogerska in Vatikan«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 226. (Ljubljana, 4. oktobra 1892). – str. 1-2.

438. »Shod italijanskih katolikov«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 230. (Ljubljana, 8. oktobra 1892). – str. 3.

439. »Volitve v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 231. (Ljubljana, 10. oktobra 1892). – str. 5.

440. »Italijanska zbornica«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 235. (Ljubljana, 14. oktobra 1892). – str. 2.

441. »Francija in Italija«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 239. (Ljubljana, 19. oktobra 1892). – str. 2-3.

442. »Povodnji v gornji Italiji«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 239. (Ljubljana, 19. oktobra 1892). – str. 4.

443. »Italijanski ministri«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 242. (Ljubljana, 22. oktobra 1892). – str. 3.

444. »Francija, Italija in Vatikan«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 243. (Ljubljana, 24. oktobra 1892). – str. 2.

445. »Položaj v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 244. (Ljubljana, 25. oktobra 1892). – str. 2.

446. »Italijanske volitve«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 245. (Ljubljana, 26. oktobra 1892). – str. 2.

447. »Italijanski ministri«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 248. (Ljubljana, 29. oktobra 1892). – str. 2.

448. »Italijanski ministri«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 249. (Ljubljana, 31. oktobra 1892). – str. 2-3.

134

449. »Priprava na italijanske volitve«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 250. (Ljubljana, 2. novembra 1892). – str. 2.

450. »Giollitti pred svojimi volilci«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 253. (Ljubljana, 5. novembra 1892). – str. 2.

451. »Italijanske volitve«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 255. (Ljubljana, 8. novembra 1892). – str. 2.

452. »Crispi in Giolitti«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 258. (Ljubljana, 11. novembra 1892). – str. 2.

453. »Trojna zveza«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 262. (Ljubljana, 16. novembra 1892). – str. 2.

454. »Crispi v Palermu«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 267. (Ljubljana, 22. novembra 1892). – str. 2.

455. »Crispi v Palermu«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 268. (Ljubljana, 23. novembra 1892). – str. 2-3.

456. »Iz Vatikana«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 269. (Ljubljana, 24. novembra 1892). – str. 2-3.

457. »Italijanska vlada«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 270. (Ljubljana, 25. novembra 1892). – str. 2.

458. »Volitve v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 270. (Ljubljana, 25. novembra 1892). – str. 3.

459. »Italija in Francija«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 273. (Ljubljana, 29. novembra 1892). – str. 2.

460. »Italijanska zbornica«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 277. (Ljubljana, 3. decembra 1892). – str. 3.

461. »Papež in jezuiti«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 280. (Ljubljana, 7. decembra 1892). – str. 2.

462. »Italijanska zbornica«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 281. (Ljubljana, 9. decembra 1892). – str. 2.

463. »Italija in trojna zveza«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 282. (Ljubljana, 10. decembra 1892). – str. 2.

464. »Italijanski briganti«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 283. (Ljubljana, 12. decembra 1892). – str. 3.

465. »Francija, Rusija in Vatikan«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 287. (Ljubljana, 16. decembra 1892). – str. 2.

466. »Papež proti Framasonom«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 288. (Ljubljana, 17. decembra 1892). – str. 3.

467. »Italijanski parlament«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 292. (Ljubljana, 22. decembra 1892). – str. 3.

468. »Protiavstrijske demonstracije v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 293. (Ljubljana, 23. decembra 1892). – str. 2.

469. »Zanimiva izjava«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 295. (Ljubljana, 27. decembra 1892). – str. 2.

470. »Italijanska zbornica«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 295. (Ljubljana, 27. decembra 1892). – str. 2.

471. »Crispi in trojna zveza«. Slovenski narod, letnik XXV, št. 297. (Ljubljana, 29. decembra 1892). – str. 2.

472. »Distančna jeza iz Rima na Dunaj«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 2. (Ljubljana, 3. januarja 1893). – str. 3.

473. »Vseučičišča v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 3. (Ljubljana, 4. januarja 1893). – str. 3.

135

474. »Caprijev govor«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 11. (Ljubljana, 14. januarja 1893). – str. 2.

475. »Italijanske reforme«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 11. (Ljubljana, 14. januarja 1893). – str. 2.

476. »Italija in Nemčija«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 14. (Ljubljana, 18. januarja 1893). – str. 2.

477. »Novi kardinali«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 16. (Ljubljana, 20. januarja 1893). – str. 3.

478. »Najnovejši rimski škandal«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 16. (Ljubljana, 20. januarja 1893). – str. 4.

479. »Zima v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 18. (Ljubljana, 23. januarja 1893). – str. 3.

480. »Panamino«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 21. (Ljubljana, 26. januarja 1893). – str. 2.

481. »Panamino«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 23. (Ljubljana, 28. januarja 1893). – str. 3.

482. »Italijanska kriza«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 24. (Ljubljana, 30. januarja 1893). – str. 2.

483. »Panamino«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 25. (Ljubljana, 31. januarja 1893). – str. 1.

484. »Nemčija in papež«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 25. (Ljubljana, 31. januarja 1893). – str. 2.

485. »Panamino«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 26. (Ljubljana, 1. februarja 1893). – str. 4.

486. »Panamino«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 27. (Ljubljana, 3. februarja 1893). – str. 2.

487. »Panamino«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 28. (Ljubljana, 4. februarja 1893). – str. 3.

488. »Panamino«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 30. (Ljubljana, 7. februarja 1893). – str. 2.

489. »Požar v rimski sinagogi«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 30. (Ljubljana, 11. februarja 1893). – str. 3.

490. »Redka prikazen«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 30. (Ljubljana, 7. februarja 1893). – str. 3.

491. »Panamino«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 34. (Ljubljana, 11. februarja 1893). – str. 3.

492. »Panamino«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 36. (Ljubljana, 14. februarja 1893). – str. 3.

493. »Panamino«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 38. (Ljubljana, 16. februarja 1893). – str. 2.

494. »Lev XIII.«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 40. (Ljubljana, 18. februarja 1893). – str. 1.

495. »Papežev jubilej v Rimu«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 40. (Ljubljana, 18. februarja 1893). – str. 5.

496. »Italija in nje zaveznici«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 41. (Ljubljana, 20. februarja 1893). – str. 2.

497. »Panamino«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 42. (Ljubljana, 21. februarja 1893). – str. 2.

498. »Italija in trojna zveza«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 46. (Ljubljana, 25. februarja 1893). – str. 3.

136

499. »Rusi in sveti Oče Lev XIII.«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 48. (Ljubljana, 27. februarja 1893). – str. 1.

500. »Italijanska zbornica«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 48. (Ljubljana, 27. februarja 1893). – str. 2.

501. »Papež in Italija«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 50. (Ljubljana, 2. marca 1893). – str. 2.

502. »Panamino«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 52. (Ljubljana, 4. marca 1893). – str. 2.

503. »Panamino«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 53. (Ljubljana, 6. marca 1893). – str. 2.

504. »Za papežev jubilej«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 55. (Ljubljana, 8. marca 1893). – str. 4.

505. »Zopet bombe v Rimu«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 57. (Ljubljana, 10. marca 1893). – str. 3.

506. »Italija in Nemčija«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 62. (Ljubljana, 16. marca 1893). – str. 3.

507. »Vatikan in Ogerska«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 64. (Ljubljana, 18. marca 1893). – str. 3.

508. »Rimski anarhisti«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 65. (Ljubljana, 20. marca 1893). – str. 2.

509. »Papež proti igri«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 65. (Ljubljana, 20. marca 1893). – str. 4.

510. »Rimski anarhisti«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 66. (Ljubljana, 21. marca 1893). – str. 4.

511. »Italijanska zbornica«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 67. (Ljubljana, 22. marca 1893). – str. 3.

512. »Italijanska zbornica«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 68. (Ljubljana, 23. marca 1893). – str. 2.

513. »Crispi kompromitiran«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 72. (Ljubljana, 29. marca 1893). – str. 2.

514. »Panamino«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 73. (Ljubljana, 30. marca 1893). – str. 2.

515. »Mejnarodna higijenična razstava v Rimu«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 76. (Ljubljana, 4. aprila 1893). – str. 3.

516. »Iz Rima«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 79. (Ljubljana, 7. aprila 1893). – str. 2.

517. »Italija in Rusija«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 80. (Ljubljana, 8. aprila 1893). – str. 3.

518. »Panamino«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 81. (Ljubljana, 10. aprila 1893). – str. 2.

519. »Delavski nemiri v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 82. (Ljubljana, 11. aprila 1893). – str. 4.

520. »Italija in Avstrija«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 88. (Ljubljana, 18. aprila 1893). – str. 2.

521. »Iz Rima«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 93. (Ljubljana, 24. aprila 1893). – str. 2.

522. »Rimske slavnosti«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 94. (Ljubljana, 25. aprila 1893). – str. 2.

523. »Cesar Viljem pri papežu«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 95. (Ljubljana, 26. aprila 1893). – str. 3.

137

524. »Delavski nemiri v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 100. (Ljubljana, 2. maja 1893). – str. 6.

525. »Etna«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 103. (Ljubljana, 5. maja 1893). – str. 3.

526. »Italijanski parlament«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 109. (Ljubljana, 13. maja 1893, st.3.

527. »Viljem II. in Vatikan«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 109. (Ljubljana, 13. maja 1893). – str. 3.

528. »Rim«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 115. (Ljubljana, 20. maja 1893). – str. 4.

529. »Italijanska kriza«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 116. (Ljubljana, 23. maja 1893). – str. 2.

530. »Italijanska kriza«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 117. (Ljubljana, 24. maja 1893). – str. 2.

531. »Italijanska kriza«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 118. (Ljubljana, 25. maja 1893). – str. 2.

532. »Italijanska ministerska kriza«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 119. (Ljubljana, 26. maja 1893). – str. 2.

533. »Štrajk«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 119. (Ljubljana, 26. maja 1893). – str. 3.

534. »Povodnji v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 120. (Ljubljana, 27. maja 1893). – str. 5.

535. »Vatikan in Ogerska«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 133. (Ljubljana, 13. junija 1893). – str. 2.

536. »Italijanska zbornica«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 150. (Ljubljana, 4. julija 1893). – str. 2.

537. »Iredentovska provokacija«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 153. (Ljubljana, 7. julija 1893). – str. 1.

538. »Italijanski parlament«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 153. (Ljubljana, 7. julija 1893). – str. 2.

539. »Italijanska zbornica«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 155. (Ljubljana, 10. julija 1893). – str. 3.

540. »Konkordat s Črno Goro«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 160. (Ljubljana, 15. julija 1893). – str. 2.

541. »Panamino«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 166. (Ljubljana, 22. julija 1893). – str. 3.

542. »Kolera«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 169. (Ljubljana, 26. julija 1893). – str. 3.

543. »Kolera v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 173. (Ljubljana, 31. julija 1893). – str. 4.

544. »Viharji v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 174. (Ljubljana, 1. avgusta 1893). – str. 4.

545. »Rusija in Italija«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 175. (Ljubljana, 2. avgusta 1893). – str. 2.

546. »Kolera v Neapolji«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 175. (Ljubljana, 2. avgusta 1893). – str. 4.

547. »Italija in Rusija«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 180. (Ljubljana, 8. avgusta 1893). – str. 2.

548. »Pomanjkanje denarja v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 185. (Ljubljana, 14. avgusta 1893). – str. 5.

138

549. »Francozi in Italijani«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 189. (Ljubljana, 19. avgusta 1893). – str. 2.

550. »Francozi in Italijani«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 190. (Ljubljana, 21. avgusta 1893). – str. 2.

551. »Francija in Italija«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 191. (Ljubljana, 22. avgusta 1893). – str. 2.

552. »Francija in Italija«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 192. (Ljubljana, 23. avgusta 1893). – str. 1.

553. »Francija in Italija«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 193. (Ljubljana, 24. avgusta 1893). – str. 1.

554. »Francija in Italija«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 194. (Ljubljana, 25. avgusta 1893). – str. 2.

555. »Francija in Italija«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 196. (Ljubljana, 28. avgusta 1893). – str. 2.

556. »Kolera«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 196. (Ljubljana, 28. avgusta 1893). – str. 3.

557. »Francija, Rusija in trozveza«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 198. (Ljubljana, 30. avgusta 1893). – str. 4.

558. »Anarhisti v Milanu«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 199. (Ljubljana, 31. avgusta 1893). – str. 4.

559. »Rim«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 199. (Ljubljana, 31. avgusta 1893). – str. 4.

560. »Panamino«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 200. (Ljubljana, 1. septembra 1893). – str. 1.

561. »Kolera mej izseljenci«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 202. (Ljubljana, 4. septembra 1893). – str. 3.

562. »Nemško-italijanska demonstracija«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 204. (Ljubljana, 6. septembra 1893). – str. 2.

563. »Papež in francoske volitve«: Slovenski narod, letnik XXVI, št. 206. (Ljubljana, 9. septembra 1893). – str. 3.

564. »Kolera«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 208. (Ljubljana, 12. septembra 1893). – str. 3.

565. »Madjari in Italijani«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 211. (Ljubljana, 15. septembra 1893). – str. 2.

566. »Stanje kolere«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 211. (Ljubljana, 15. septembra 1893). – str. 5.

567. »Italijanske razmere«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 215. (Ljubljana, 20. septembra 1893). – str. 2.

568. »Obisk angleškega brodovja v italijanskih pristanih«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 217. (Ljubljana, 22. septembra 1893). – str. 2.

569. »Kriza v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 218. (Ljubljana, 23. septembra 1893). – str. 2.

570. »Panamino«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 225. (Ljubljana, 2. oktobra 1893). – str. 2.

571. »Panamino«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 226. (Ljubljana, 3. oktobra 1893). – str. 2.

572. »Idila s Sicilskega otoka«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 226. (Ljubljana, 3. oktobra 1893). – str. 3.

573. »Povodnji v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 230. (Ljubljana, 7. oktobra 1893). – str. 4.

139

574. »Roparstvo v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 230. (Ljubljana, 7. oktobra 1893). – str. 4.

575. »Francija in Italija«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 234. (Ljubljana, 12. oktobra 1893). – str. 2.

576. »Roparstvo na Siciliji«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 234. (Ljubljana, 12. oktobra 1893). – str. 2.

577. »Anarhistično gibanje v Rimu«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 240. (Ljubljana, 19. oktobra 1893). – str. 4.

578. »Italijanske razmere«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 241. (Ljubljana, 20. oktobra 1893). – str. 2.

579. »Giolittijev govor«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 242. (Ljubljana, 21. oktobra 1893). – str. 2.

580. »Italijanske razmere«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 245. (Ljubljana, 25. oktobra 1893). – str. 3.

581. »Angleži v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 246. (Ljubljana, 26. oktobra 1893). – str. 3.

582. »Iz blažene Italije«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 246. (Ljubljana, 26. oktobra 1893). – str. 4.

583. »Brigantaggio v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 250. (Ljubljana, 31. oktobra 1893). – str. 4.

584. »Kriza v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 251. (Ljubljana, 2. novembra 1893). – str. 2.

585. »Italijanske razmere«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 254. (Ljubljana, 6. novembra 1893). – str. 2.

586. »Vnanja politika italijanska«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 259. (Ljubljana, 11. novembra 1893). – str. 2.

587. »Zasačeni anarhisti«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 259. (Ljubljana, 11. novembra 1893). – str. 4.

588. »Italija kršiteljica pogodbe«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 265. (Ljubljana, 18. novembra 1893). – str. 3.

589. »Papež in Rusija«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 266. (Ljubljana, 20. novembra 1893). – str. 2.

590. »Italijansko ministerstvo«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 268. (Ljubljana, 22. novembra 1893). – str. 2.

591. »Sredozemsko morje«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 268. (Ljubljana, 22. novembra 1893). – str. 2.

592. »Bojevit govor Leva XIII.«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 271. (Ljubljana, 25. novembra 1893). – str. 3.

593. »Rusija in Italija«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 273. (Ljubljana, 28. novembra 1893). – str. 2.

594. »Italijanska ministerska kriza«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 275. (Ljubljana, 30. novembra 1893). – str. 2.

595. »Polom v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 276. (Ljubljana, 1. decembra 1893). – str. 2.

596. »Novo italijansko ministerstvo«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 277. (Ljubljana, 2. decembra 1893). – str. 3.

597. »Italijanska kriza«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 278. (Ljubljana, 4. decembra 1893). – str. 4.

598. »Italijanska kriza«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 279. (Ljubljana, 5. decembra 1893). – str. 2.

140

599. »Italijanska ministerska kriza«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 281. (Ljubljana, 7. decembra 1893). – str. 3.

600. »Italijanska ministerska kriza«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 282. (Ljubljana, 9. decembra 1893). – str. 2.

601. »Crispijevo ministerstvo«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 283. (Ljubljana, 11. decembra 1893). – str. 2.

602. »Italijanska ministerska kriza«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 284. (Ljubljana, 12. decembra 1893). – str. 2.

603. »Italijanska ministerska kriza«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 286. (Ljubljana, 14. decembra 1893). – str. 2-3.

604. »Francija in Italija«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 287. (Ljubljana, 15. decembra 1893). – str. 3.

605. »Novo italijansko ministrerstvo«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 287. (Ljubljana, 15. decembra 1893). – str. 3.

606. »Novo italijansko ministerstvo«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 288. (Ljubljana, 16. decembra 1893). – str. 3.

607. »Novo italijansko ministerstvo«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 289. (Ljubljana, 18. decembra 1893). – str. 2.

608. »Novo italijansko ministerstvo«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 290. (Ljubljana, 19. decembra 1893). – str. 2.

609. »Francija in Italija«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 290. (Ljubljana, 19. decembra 1893). – str. 2.

610. »Novo italijansko ministerstvo«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 292. (Ljubljana, 21. decembra 1893). – str. 1.

611. »Novo italijansko ministerstvo«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 293. (Ljubljana, 22. decembra 1893). – str. 2.

612. »Nemiri v Siciliji«. Slovenski narod, letnik XXVI, št. 296. (Ljubljana, 28. decembra 1893). – str. 2.

613. »Aiges – Mortes«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 1. (Ljubljana, 2. januarja 1894). – str. 2.

614. »Sicilske homatije«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 1. (Ljubljana, 2. januarja 1894). – str. 2.

615. »Italijanske novice«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 2. (Ljubljana, 3. januarja 1894). – str. 1.

616. »Sicilski nemiri«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 3. (Ljubljana, 4. januarja 1894). – str. 1.

617. »Revolucija na Siciliji«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 4. (Ljubljana, 5. januarja 1894). – str. 3.

618. »Revolucija na Siciliji«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 5. (Ljubljana, 8. januarja 1894). – str. 2.

619. »Telegrami«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 5. (Ljubljana, 8. januarja 1894). – str. 4.

620. »Revolucija v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 6. (Ljubljana, 9. januarja 1894). – str. 2.

621. »Sneg in zima v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 6. (Ljubljana, 9. januarja 1894). – str. 4.

622. »Revolucija v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 7. (Ljubljana, 10. januarja 1894). – str. 2.

623. »Revolucionarno gibanje v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 8. (Ljubljana, 11. januarja 1894). – str. 2.

141

624. »Revolucija v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 10. (Ljubljana, 13. januarja 1894). – str. 3.

625. »Italijanske homatije«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 11. (Ljubljana, 15. januarja 1894). – str. 2.

626. »Revolucija v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 12. (Ljubljana, 16. januarja 1894). – str. 2.

627. »Revolucija v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 13. (Ljubljana, 17. januarja 1894). – str. 2.

628. »Revolucija v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 14. (Ljubljana, 18. januarja 1894). – str. 2.

629. »Finančni program italijanske vlade«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 16. (Ljubljana, 20. januarja 1894). – str. 3.

630. »Italijanske homatije«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 18. (Ljubljana, 23. januarja 1894). – str. 2.

631. »Italijanske homatije«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 19. (Ljubljana, 24. januarja 1894). – str. 2.

632. »Telegrami«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 19. (Ljubljana, 24. januarja 1894). – str. 4.

633. »Italijanske homatije«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 21. (Ljubljana, 26. januarja 1894). – str. 2.

634. »Telegrami«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 21. (Ljubljana, 26. januarja 1894). – str. 4.

635. »Zaprta vseučilišča«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 22. (Ljubljana, 27. januarja 1894). – str. 2.

636. »Obupen eksperiment italijanske vlade«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 28. (Ljubljana, 5. februarja 1894). – str. 2.

637. »Telegrami«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 34. (Ljubljana, 12. februarja 1894). – str. 3.

638. »Italijanska kriza«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 39. (Ljubljana, 17. februarja 1894). – str. 3.

639. »Italijanski parlament«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 41. (Ljubljana, 20. februarja 1894). – str. 2.

640. »Italijanska zbornica«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 42. (Ljubljana, 21. februarja 1894). – str. 2.

641. »Italijanske finance«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 44. (Ljubljana, 23. februarja 1894). – str. 2.

642. »Trtne uši v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 44. (Ljubljana, 23. februarja 1894). – str. 4.

643. »Italijanski finančni program«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 45. (Ljubljana, 24. februarja 1894). – str. 3.

644. »Italijanski parlament«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 46. (Ljubljana, 26. februarja 1894). – str. 2.

645. »Italijanske finance«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 48. (Ljubljana, 28. feruarja 1894). – str. 2.

646. »Pred bankrotom«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 49. (Ljubljana, 1. marca 1894). – str. 1.

647. »Italijanske homatije«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 49. (Ljubljana, 1. marca 1894). – str. 2.

648. »Italijanski parlament«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 51. (Ljubljana, 3. marca 1894). – str. 3.

142

649. »Italijanski parlament«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 52. (Ljubljana, 5. marca 1894). – str. 2.

650. »Razne vesti«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 52. (Ljubljana, 5. marca 1894). – str. 3.

651. »Italijanske hometije«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 54. (Ljubljana, 7. marca 1894). – str. 2.

652. »Novi nemiri v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 55. (Ljubljana, 8. marca 1894). – str. 2.

653. »Crispijeva sreča«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 56. (Ljubljana, 9. marca 1894). – str. 2.

654. »Rim«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 56. (Ljubljana, 9. marca 1894). – str. 3.

655. »Italijanske finance«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 66. (Ljubljana, 22.marca 1894). – str. 2.

656. »Vatikan in Poljaki«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 69. (Ljubljana, 27. marca 1894). – str. 2.

657. »Srbija in Vatikan«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 71. (Ljubljana, 29. marca 1894). – str. 3.

658. »Obsodbe upornikov v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 73. (Ljubljana, 31. marca 1894). – str. 4.

659. »Nemčija in Italija«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 74. (Ljubljana, 2. aprila 1894). – str. 2.

660. »Nemiri v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 75. (Ljubljana, 3. aprila 1894). – str. 3.

661. »Italijanski parlament«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 77. (Ljubljana, 5. aprila 1894). – str. 2.

662. »Nemiri v Siciliji«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 77. (Ljubljana, 5. aprila 1894). – str. 2.

663. »Italijanski parlament«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 80. (Ljubljana, 9. aprila 1894). – str. 2-3.

664. »Italija«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 81. (Ljubljana, 10. aprila 1894). – str. 2.

665. »Francija in Italija«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 82. (Ljubljana, 11. aprila 1894). – str. 2.

666. »Italijanska kriza«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 85. (Ljubljana, 14. aprila 1894). – str. 2.

667. »Francija in Italija«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 85. (Ljubljana, 14. aprila 1894). – str. 2.

668. »Telegrami«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 85. (Ljubljana, 14. aprila 1894). – str. 6.

669. »Situacija v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 91. (Ljubljana, 21. aprila 1894). – str. 2-3.

670. »Crispi – zmagovalec«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 92. (Ljubljana, 23. aprila 1894). – str. 3.

671. »Italijanski vohun«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 92. (Ljubljana, 23. aprila 1894). – str. 3.

672. »Italijanska zbornica«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 93. (Ljubljana, 24. aprila 1894). – str. 2.

673. »Italijanska kriza«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 101. (Ljubljana, 4. maja 1894). – str. 2.

143

674. »Vnanja politika Italije«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 103. (Ljubljana, 7. maja 1894). – str. 2.

675. »Prevare pri Rimski banki«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 103. (Ljubljana, 7. maja 1894). – str. 2.

676. »Crispi zopet zmagal«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 109. (Ljubljana, 15. maja 1894). – str. 2.

677. »Crispi in Sonnino«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 112. (Ljubljana, 18. maja 1894). – str. 2.

678. »Rusija in Vatikan«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 115. (Ljubljana, 22. maja 1894). – str. 2.

679. »Italijanska zbornica«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 116. (Ljubljana, 23. maja 1894). – str. 3.

680. »Potresi v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 119. (Ljubljana, 28. maja 1894). – str. 3.

681. »Italijanske finančne predloge«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 123. (Ljubljana, 1. junija 1894). – str. 3.

682. »Italijanska zbornica«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 125. (Ljubljana, 4. junija 1894). – str. 2.

683. »Crispijeva zmaga«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 126. (Ljubljana, 5. junija 1894). – str. 2.

684. »Italijanska zbornica«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 127. (Ljubljana, 6. junija 1894). – str. 2.

685. »Crispi«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 128. (Ljubljana, 7. junija 1894). – str. 1.

686. »Panamino«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 128. (Ljubljana, 7. junija 1894). – str. 2.

687. »Telegrami«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 128. (Ljubljana, 7. junija 1894). – str. 3.

688. »Italijanska kriza«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 129. (Ljubljana, 8. junija 1894). – str. 3.

689. »Italijanska kriza«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 130. (Ljubljana, 9. junija 1894). – str. 2.

690. »Italijanska kriza«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 131. (Ljubljana, 11. junija 1894). – str. 2.

691. »Italijanski bančni škandal«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 131. (Ljubljana, 11. junija 1894). – str. 2.

692. »Rusija in Vatikan«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 132. (Ljubljana, 12. junija 1894). – str. 2.

693. »Položaj v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 133. (Ljubljana, 13. junija 1894). – str. 2.

694. »Položaj v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 134. (Ljubljana, 14. junija 1894). – str. 2.

695. »Konec italijanske ministerske krize«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 135. (Ljubljana, 15. junija 1894). – str. 2.

696. »Italijanska kriza«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 136. (Ljubljana, 16. junija 1894). – str. 3.

697. »Atentat na Crispija«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 137. (Ljubljana, 18. junija 1894). – str. 2.

698. »Italija«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 138. (Ljubljana, 19. junija 1894). – str. 2.

144

699. »Sleparija z italijanskimi niklovimi novci«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 138. (Ljubljana, 19. junija 1894). – str. 3.

700. »Pretkani Crispi«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 139. (Ljubljana, 20. junija 1894). – str. 2.

701. »Rusija in Vatikan«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 140. (Ljubljana, 21. junija 1894). – str. 1.

702. »Dijaški nemiri v Neapolju«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 140. (Ljubljana, 21. junija 1894). – str. 2.

703. »Nova enciklika«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 141. (Ljubljana, 22. junija 1894). – str. 2.

704. »Panamino«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 141. (Ljubljana, 22. junija 1894). – str. 2.

705. »Papeževa enciklika«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 142. (Ljubljana, 23. junija 1894). – str. 2.

706. »Burni prizori v Italijanski zbornici«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 143. (Ljubljana, 25. junija 1894). – str. 2.

707. »Naročen atentat«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 143. (Ljubljana, 25. junija 1894). – str. 2.

708. »Umor Carnota«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 144. (Ljubljana, 26. junija 1894). – str. 2.

709. »Crispijeva zmaga«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 146. (Ljubljana, 28. junija 1894). – str. 2.

710. »Zoper anarhiste«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 149. (Ljubljana, 3. julija 1894). – str. 2.

711. »Reakcija v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 152. (Ljubljana, 6. julija 1894). – str. 2.

712. »Zoper anarhiste«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 155. (Ljubljana, 10. julija 1894). – str. 2.

713. »Akcija za Sicilijo«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 157. (Ljubljana, 12. julija 1894). – str. 2.

714. »Politično šarlatanstvo«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 159. (Ljubljana, 14. julija 1894). – str. 2.

715. »Papež in koalicija«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 160. (Ljubljana, 16. julija 1894). – str. 2.

716. »Anarhisti«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 160. (Ljubljana, 16. julija 1894). – str. 2.

717. »Anarhisti«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 161. (Ljubljana, 17. julija 1894). – str. 2.

718. »Reakcija na Francoskem in v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 162. (Ljubljana, 18. julija 1894). – str. 2.

719. »Anarhisti«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 164. (Ljubljana, 20. julija 1894). – str. 2.

720. »Papež in koalicija«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 165. (Ljubljana, 21. julija 1894). – str. 1.

721. »Italijani v Afriki«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 165. (Ljubljana, 21. julija 1894). – str. 2.

722. »Italijanski senat«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 166. (Ljubljana, 23. julija 1894). – str. 2.

723. »Anarhisti«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 166. (Ljubljana, 23. julija 1894). – str. 2.

145

724. »Obsedeno stanje v Siciliji«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 169. (Ljubljana, 26. julija 1894). – str. 2.

725. »Italijani v Afriki«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 170. (Ljubljana, 27. julija 1894). – str. 2.

726. »Korupcija v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 172. (Ljubljana, 30. julija 1894). – str. 2.

727. »Italijanski general Baratieri«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 172. (Ljubljana, 30. julija 1894). – str. 3.

728. »Italijanski anarhisti«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 174. (Ljubljana, 1. avgusta 1894). – str. 2.

729. »Anarhizem v italijanski vojski«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 177. (Ljubljana, 4. avgusta 1894). – str. 3.

730. »Korupcija v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 179. (Ljubljana, 7. avgusta 1894). – str. 2.

731. »Telegrami«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 181. (Ljubljana, 9. avgusta 1894). – str. 4.

732. »Caserio«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 182. (Ljubljana, 10. avgusta 1894). – str. 2.

733. »Francozi in Italijani«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 183. (Ljubljana, 11. avgusta 1894). – str. 2.

734. »Papež in avstrijski šolski zakon«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 186. (Ljubljana, 16. avgusta 1894). – str. 1.

735. »Še 55 milijonov potrebujejo«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 187. (Ljubljana, 17. avgusta 1894). – str. 2.

736. »Napad na Crispija«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 192. (Ljubljana, 23. avgusta 1894). – str. 2.

737. »Papež katoliškim prepovednikom«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 194. (Ljubljana, 25. avgusta 1894). – str. 2.

738. »Italijanska kriza«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 196. (Ljubljana, 28. avgusta 1894). – str. 2.

739. »Mirovni shod v Haagu«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 200. (Ljubljana, 1. septembra 1894). – str. 3.

740. »Ljudska naobraženost pri raznih narodih«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 200. (Ljubljana, 1. septembra 1894). – str. 4.

741. »Razmere na Siciliji«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 204. (Ljubljana, 6. septembra 1894). – str. 2.

742. »Boj za Kasalo«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 204. (Ljubljana, 6. septembra 1894). – str. 2.

743. »Mirovni kongres v Haagu«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 205. (Ljubljana, 7. septembra 1894). – str. 2.

744. »Mirovni shod v Haagu«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 206. (Ljubljana, 10. septembra 1894). – str. 2.

745. »Vatikan in Kvirinal«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 207. (Ljubljana, 11. septembra 1894). – str. 2.

746. »Nov duh v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 208. (Ljubljana, 12. septembra 1894). – str. 2.

747. »Italija in papež«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 209. (Ljubljana, 13. septembra 1894). – str. 2.

748. »Crispi in Vatikan«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 214. (Ljubljana, 19. septembra 1894). – str. 2.

146

749. »Crispi in Vatikan«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 215. (Ljubljana, 20. septembra 1894). – str. 2.

750. »Italijani zoper trozvezo«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 217. (Ljubljana, 22. septembra 1894). – str. 2.

751. »Srbija in Italija«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 218. (Ljubljana, 24. septembra 1894). – str. 2.

752. »Anarhisti«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 228. (Ljubljana, 5. oktobra 1894). – str. 2.

753. »Združenje iztočnih cerkev s katoliško«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 240. (Ljubljana, 19. oktobra 1894). – str. 2.

754. »Crispi zoper socijaliste«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 244. (Ljubljana, 24. oktobra 1894). – str. 2.

755. »Italijanske agitacije«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 255. (Ljubljana, 7. novembra 1894). – str. 2.

756. »Razbojništvo v južni Italiji«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 264. (Ljubljana, 17. novembra 1894). – str. 4.

757. »Protiavstrijska demonstracija«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 265. (Ljubljana, 19. novembra 1894). – str. 2.

758. »Protiavstrijske demonstracije«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 266. (Ljubljana, 20. novembra 1894). – str. 2.

759. »Italijanske agitacije«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 267. (Ljubljana, 21. novembra 1894). – str. 3.

760. »Italijanski Panamino«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 268. (Ljubljana, 22. novembra 1894). – str. 3.

761. »Italija in Primorska«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 271. (Ljubljana, 26. novembra 1894). – str. 2.

762. »Nemiri v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 272. (Ljubljana, 27. novembra 1894). – str. 2.

763. »Korupcija v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 275. (Ljubljana, 30. novembra 1894). – str. 3.

764. »Italijanski prestolni nagovor«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 278. (Ljubljana, 4. decembra 1894). – str. 4.

765. »Papež in orientalske cerkve«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 282. (Ljubljana, 10. decembra 1894). – str. 3.

766. »Škandal v italijanski zbornici«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 282. (Ljubljana, 10. decembra 1894). – str. 3.

767. »Roparstvo v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 283. (Ljubljana, 11. decembra 1894). – str. 3.

768. »Panamino«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 285. (Ljubljana, 13. decembra 1894). – str. 2.

769. »Škandal v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 288. (Ljubljana, 17. decembra 1894). – str. 2.

770. »Italijanski škandali«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 289. (Ljubljana, 18. decembra 1894). – str. 3.

771. »Škandal v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 290. (Ljubljana, 19. decembra 1894). – str. 3.

772. »Razbojništvo v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 290. (Ljubljana, 19. decembra 1894). – str. 3.

773. »Italija in Angleška«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 292. (Ljubljana, 21. decembra 1894). – str. 2.

147

774. »Petarde v Rimu«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 293. (Ljubljana, 22. decembra 1894). – str. 2.

775. »Angleška in Italija«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 293. (Ljubljana, 22. decembra 1894). – str. 2.

776. »Panamino«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 294. (Ljubljana, 24. decembra 1894). – str. 3.

777. »Iz dežele korupcije«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 296. (Ljubljana, 28. decembra 1894). – str. 2.

778. »Iz dežele korupcije«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 297. (Ljubljana, 29. decembra 1894). – str. 2.

779. »Neapoljski kralj«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 298. (Ljubljana, 31. decembra 1894). – str. 2.

780. »Iz dežele korupcije«. Slovenski narod, letnik XXVII, št. 298. (Ljubljana, 31. decembra 1894). – str. 2.

781. »Italijansko ministerstvo«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 2. (Ljubljana, 3. januarja 1895). – str. 2.

782. »Italijanske vesti«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 5. (Ljubljana, 7. januarja 1895). – str. 2.

783. »Italijanski poslanik v Parizu«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 6. (Ljubljana, 8. januarja 1895). – str. 2.

784. »1894«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 7. (Ljubljana, 9. januarja 1895). – str. 1.

785. »Crispi se maščuje«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 8. (Ljubljana, 10. jnauarja 1895). – str. 2.

786. »Zima v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 13. (Ljubljana, 16. januarja 1895). – str. 3.

787. »Italijani v Afriki«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 14. (Ljubljana, 17. januarja 1895). – str. 2.

788. »Anarhisti«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 15. (Ljubljana, 18. januarja 1895). – str. 3.

789. »Volkovi v južni Italiji«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 15. (Ljubljana, 18. januarja 1895). – str. 3.

790. »Italijani v Afriki«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 16. (Ljubljana, 19. januarja 1895). – str. 2.

791. »Anarhisti na Laškem«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 17. (Ljubljana, 21. januarja 1895). – str. 2.

792. »Volitve v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 19. (Ljubljana, 23. januarja 1895). – str. 2.

793. »Socijalni nemiri v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 38. (Ljubljana, 15. februarja 1895). – str. 4.

794. »Zima v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 44. (Ljubljana, 22. februarja 1895). – str. 3.

795. »Nemiri na Italijanskem«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 46. (Ljubljana, 25. februarja 1895). – str. 2.

796. »Italijanski prestolonaslednik«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 46. (Ljubljana, 25. februarja 1895). – str. 2.

797. »Italija«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 48. (Ljubljana, 27. februarja 1895). – str. 2.

798. »Italija in Francija«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 49. (Ljubljana, 28. februarja 1895). – str. 2.

148

799. »Giolitti«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 51. (Ljubljana, 2. marca 1895). – str. 3.

800. »Nova vinska pogodba«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 51. (Ljubljana, 2. marca 1895). – str. 6.

801. »Crispi«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 52. (Ljubljana, 4. marca 1895). – str. 2.

802. »Rusija in Vatikan«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 62. (Ljubljana, 15. marca 1895). – str. 2.

803. »Papeževa izjava o civilnem zakonu«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 67. (Ljubljana, 22. marca 1895). – str. 2.

804. »Schönbornovo potovanje v Rim«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 71. (Ljubljana, 28. marca 1895). – str. 2.

805. »Laška demostracija«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 74. (Ljubljana, 1. aprila 1895). – str. 3.

806. »Papežev blagoslov«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 80. (Ljubljana, 8. aprila 1895). – str. 2.

807. »Umor ravnatelja siciljanske banke«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 83. (Ljubljana, 11. aprila 1895). – str. 2.

808. »Katastrofa«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 86. (Ljubljana, 16. aprila 1895). – str. 1.

809. »Potres na Siciliji«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 90. (Ljubljana, 20. aprila 1895). – str. 3.

810. »Crispi in Giolitti«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 95. (Ljubljana, 26. aprila 1895). – str. 3.

811. »Volilno gibanje v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 103. (Ljubljana, 6. maja 1895). – str. 3.

812. »Anarhisti v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 109. (Ljubljana, 11. maja 1895). – str. 5.

813. »Volilno gibanje v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 117. (Ljubljana, 21. maja 1895). – str. 3.

814. »Potres v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 117. (Ljubljana, 21. maja 1895). – str. 3.

815. »Potres v Florenci«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 118. (Ljubljana, 22. maja 1895). – str. 4.

816. »Osemstoletnica križarskih vojn«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 119. (Ljubljana, 24. maja 1895). – str. 2.

817. »Zima v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 119. (Ljubljana, 24. maja 1895). – str. 3.

818. »Crispi«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 120. (Ljubljana, 25. maja 1895). – str. 3.

819. »Volitve v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 122. (Ljubljana, 28. maja 1895). – str. 2.

820. »Volitve v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 123. (Ljubljana, 29. maja 1895). – str. 2.

821. »Volitve v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 126. (Ljubljana, 1. junija 1895). – str. 2-3.

822. »Nov potres v Florenci«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 131. (Ljubljana, 8. junija 1895). – str. 4.

823. »Anarhisti v Trstu«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 137. (Ljubljana, 17. junija 1895). – str. 3.

149

824. »Grozna nevihta v Rimu«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 137. (Ljubljana, 17. junija 1895). – str. 3.

825. »Giolitti«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 138. (Ljubljana, 18. junija 1895). – str. 2.

826. »Silne nevihte v gornji Italiji«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 139. (Ljubljana, 19. junija 1895). – str. 3.

827. »Občinske volitve v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 140. (Ljubljana, 20. junija 1895). – str. 2.

828. »Pomiloščenje političnih zločincev v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 140. (Ljubljana, 20. junija 1895). – str. 2.

829. »Škandal v italijanski zbornici«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 141. (Ljubljana, 21. junija 1895). – str. 3.

830. »Italijanska zbornica«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 142. (Ljubljana, 22. junija 1895). – str. 2.

831. »Silna toča v dolnji Italiji«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 142. (Ljubljana, 22. junija 1895). – str. 2.

832. »Cavalotti in Crispi«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 144. (Ljubljana, 25. junija 1895). – str. 2.

833. »Cavalotti in Crispi«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 145. (Ljubljana, 26. junija 1895). – str. 2.

834. »Crispi«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 146. (Ljubljana, 27. junija 1895). – str. 2.

835. »Občinske volitve v Rimu«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 146. (Ljubljana, 27. junija 1895). – str.2.

836. »Izbruh Vesuva«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 154. (Ljubljana, 8. julija 1895). – str. 3.

837. »Krvava praska med italijanskimi delavci«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 154. (Ljubljana, 8. julija 1895). – str. 3.

838. »Izbruh Vesuva«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 158. (Ljubljana, 12. julija 1895). – str. 3.

839. »Izbruh Vesuva in Etne«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 159. (Ljubljana, 13. julija 1895). – str. 4.

840. »Potresi«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 169. (Ljubljana, 25. julija 1895). – str. 3.

841. »Rusija in Italija«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 171. (Ljubljana, 27. julija 1895). – str. 2-3.

842. »Italija in Abesinija«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 172. (Ljubljana, 29. julija 1895). – str. 2.

843. »Crispijeva zadeva«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 173. (Ljubljana, 30. julija 1895). – str. 2.

844. »Italijanska zbornica«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 174. (Ljubljana, 31. julija 1895). – str. 2.

845. »Potresi v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 174. (Ljubljana, 31. julija 1895). – str. 4.

846. »Nezadovoljnost v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 190. (Ljubljana, 20. avgusta 1895). – str. 2.

847. »Abesinska deputacija«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 190. (Ljubljana, 20. avgusta 1895). – str. 2.

848. »Izbruh Vesuva«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 197. (Ljubljana, 28. avgusta 1895). – str. 3.

150

849. »Varnostne priprave v Vatikanu«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 201. (Ljubljana, 2. septembra 1895). – str. 3.

850. »Papež in Nemčija«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 202. (Ljubljana, 3. septembra 1895). – str. 2.

851. »Italija«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 219. (Ljubljana, 23. septembra 1895). – str. 2.

852. »Vandalizem«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 223. (Ljubljana, 27. septembra 1895). – str. 3.

853. »Armensko vprašanje«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 228. (Ljubljana, 3. oktobra 1895). – str. 2.

854. »Tržaški iredentovci in njih pokrovitelj«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 236. (Ljubljana, 12. oktobra 1895). – str. 3.

855. »Povodom proslavljanja dvajsetega septembra v Rimu«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 238. (Ljubljana, 15. oktobra 1895). – str. 3.

856. »Papež Leon XIII.«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 238. (Ljubljana, 15. oktobra 1895). – str. 3.

857. »Italija in Portugalska«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 247. (Ljubljana, 25. oktobra 1895). – str. 2.

858. »Italija«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 248. (Ljubljana, 26. oktobra 1895). – str. 3.

859. »Italijani v Afriki«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 256. (Ljubljana, 6. novembra 1895). – str. 2.

860. »Kupola cerkve svetega Petra v Rimu«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 260. (Ljubljana, 11. novembra 1895). – str. 3.

861. »Nov škandal«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 273. (Ljubljana, 26. novembra 1895). – str. 2.

862. »Poraz Italijanov v Afriki«. Slovenski narod, letnik XXVIII, št. 288. (Ljubljana, 13. decembra 1895). – str. 2.

863. »Južnotirolsko vprašanje«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 3. (Ljubljana, 4. januarja 1896). – str. 3.

864. »Trozveza«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 8. (Ljubljana, 11. januarja 1896). – str. 2.

865. »Italijanska zmaga v Afriki«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 9. (Ljubljana, 13. januarja 1896). – str. 2.

866. »Italijani v Afriki«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 11. (Ljubljana, 15. januarja 1896). – str. 2.

867. »Italijani v Afriki«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 13. (Ljubljana, 17. januarja 1896). – str. 2.

868. »Papež in republika«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 19. (Ljubljana, 24. januarja 1896). – str. 2.

869. »Italija in Francija«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 19. (Ljubljana, 24. januarja 1896). – str. 2.

870. »Italijani v Afriki«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 20. (Ljubljana, 25. januarja 1896). – str. 2.

871. »Italijani v Afriki«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 22. (Ljubljana, 28. januarja 1896). – str. 3.

872. »Italijani v Afriki«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 23. (Ljubljana, 29. januarja 1896). – str. 2.

873. »Italijani v Afriki«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 24. (Ljubljana, 30. januarja 1896). – str. 2.

151

874. »Iredentovstvo, v tržaškem deželnem zboru«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 27. (Ljubljana, 3. februarja 1896). – str. 2.

875. »Italijani v Afriki«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 27. (Ljubljana, 3. februarja 1896). – str. 2.

876. »Italijani v Afriki«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 32. (Ljubljana, 8. februarja 1896). – str. 2.

877. »Punt zaradi davkov«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 33. (Ljubljana, 10. februarja 1896). – str. 3.

878. »Italijani in Abesinci«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 36. (Ljubljana, 13. februarja 1896). – str. 2.

879. »Italija«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 40. (Ljubljana, 18. februarja 1896). – str. 2.

880. »Italijani v Afriki«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 47. (Ljubljana, 26. februarja 1896). – str. 2.

881. »Italijani v Afriki«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 49. (Ljubljana, 28. februarja 1896). – str. 2.

882. »Poraz Italijanov v Afriki«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 53. (Ljubljana, 4. marca 1896). – str. 1.

883. »Italija in Francija«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 53. (Ljubljana, 4. marca 1896). – str. 1.

884. »Crispi in Baratieri«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 55. (Ljubljana, 6. marca 1896). – str. 2.

885. »Poraz Italijanov v Afriki«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 55. (Ljubljana, 6. marca 1896). – str. 2.

886. »Telegram«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 55. (Ljubljana, 6. marca 1896). – str. 4.

887. »Poraz Italijanov v Afriki«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 56. (Ljubljana, 7. marca 1896). – str. 2.

888. »Italijani v Afriki«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 57. (Ljubljana, 9. marca 1896). – str. 2.

889. »Položaj Italije«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 58. (Ljubljana, 10. marca 1896). – str. 2.

890. »Italiji«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 58. (Ljubljana, 10. marca 1896). – str. 2.

891. »Trodržavna zveza«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 59. (Ljubljana, 11.marca 1896). – str. 1.

892. »Novo italijansko ministerstvo«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 60. (Ljubljana, 12. marca 1896). – str. 2.

893. »Kralj Menelik«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 60. (Ljubljana, 12. marca 1896). – str. 2.

894. »Italijani v Afriki«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 61. (Ljubljana, 13. marca 1896). – str. 2.

895. »Shod treh vladarjev«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 62. (Ljubljana, 14. marca 1896). – str. 2.

896. »Novi italijanski ministri«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 62. (Ljubljana, 14. marca 1896). – str. 2.

897. »Italijanska vojna v Afriki«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 63. (Ljubljana, 16. marca 1896). – str. 2.

898. »Pomiloščenje zaprtih Siciljancev«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 64. (Ljubljana, 17. marca 1896). – str. 2.

152

899. »Novi italijanski minister vnanjih stvarij«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 65. (Ljubljana, 18. marca 1896). – str. 2.

900. »Italija v Afriki«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 65. (Ljubljana, 18. marca 1896). – str. 2.

901. »Pomiloščenje Italijanov«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 65. (Ljubljana, 18. marca 1896). – str. 2.

902. »Novo italijansko ministerstvo«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 66. (Ljubljana, 20. marca 1896). – str. 2.

903. »Zveza mej Italijani in Menelikom«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 68. (Ljubljana, 23. marca 1896). – str. 2.

904. »Bivši laški ministerski predsednik Crispi«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 68. (Ljubljana, 23. marca 1896). – str. 3.

905. »Dijaški izgredi«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 68. (Ljubljana, 23. marca 1896). – str. 3.

906. »Nemški in laški delavci«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 69. (Ljubljana, 24. marca 1896). – str. 4.

907. »Italijani v Afriki«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 75. (Ljubljana, 1. aprila 1896). – str. 2.

908. »Potres«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 76. (Ljubljana, 2. aprila 1896). – str. 3.

909. »Razmere mej Vatikanom in Francijo«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 77. (Ljubljana, 3. aprila 1896). – str. 2.

910. »Na Siciliji«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 78. (Ljubljana, 4. aprila 1896). – str. 2.

911. »Italijani v Afriki«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 91. (Ljubljana, 21. aprila 1896). – str. 2.

912. »Italijanska vojska«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 97. (Ljubljana, 28. aprila 1896). – str. 2.

913. »Italijani v Afriki«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 107. (Ljubljana, 9. maja 1896). – str. 2-3.

914. »Krvavi izgredi na Laškem«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 107. (Ljubljana, 9. maja 1896). – str. 4.

915. »Afriška politika v italijanski zbornici«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 109. (Ljubljana, 12. maja 1896). – str. 2.

916. »Štrajkujoči tovarnarji«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 109. (Ljubljana, 12. maja 1896). – str. 3.

917. »General Baratieri«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 118. (Ljubljana, 23. maja 1896). – str. 3.

918. »Italijanska vojna v Afriki«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 119. (Ljubljana, 26. maja 1896). – str. 2.

919. »Abesinska vojna«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 126. (Ljubljana, 3. junija 1896). – str. 2.

920. »Trodržavna zveza«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 128. (Ljubljana, 6. junija 1896). – str. 2.

921. »Trodržavna zveza«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 129. (Ljubljana, 8. junija 1896). – str. 2.

922. »Obravnava proti generalu Baratieriju«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 138. (Ljubljana, 18. junija 1896). – str. 2.

923. »Nuncij Agliardi«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 139. (Ljubljana, 19. junija 1896). – str. 1.

153

924. »Italijani v Afriki«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 143. (Ljubljana, 24. junija 1896). – str. 2.

925. »Italijanski ujetniki v Abesiniji«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 143. (Ljubljana, 24. junija 1896). – str. 2.

926. »Italijanski prestolonaslednik«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 145. (Ljubljana, 26. junija 1896). – str. 2.

927. »Razmere v Armeniji«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 146. (Ljubljana, 27. junija 1896). – str. 2.

928. »Crispijeva pokojnina«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 146. (Ljubljana, 27. junija 1896). – str. 2-3.

929. »Trodržavna zveza«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 160. (Ljubljana, 15. julija 1896). – str. 2.

930. »Silna vročina«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 161. (Ljubljana, 16. julija 1896). – str. 3.

931. »Italijanski iredenti v Franciji«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 166. (Ljubljana, 22. julija 1896). – str. 2.

932. »Švicarji in Italijani«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 176. (Ljubljana, 3. avgusta 1896). – str. 2.

933. »Tanlongo«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 176. (Ljubljana, 3. avgusta 1896). – str. 2.

934. »Italijanski Tirolci«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 181. (Ljubljana, 8. avgusta 1896). – str. 1-2.

935. »Rusija in Vatikan«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 188. (Ljubljana, 18. avgusta 1896). – str. 2.

936. »Poroka italijanskega prestolonaslednika«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 191. (Ljubljana, 21. avgusta 1896). – str. 2.

937. »Nekoliko črtic o princezinji Heleni«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 191. (Ljubljana, 21. avgusta 1896). – str. 3.

938. »Zaroka italijanskega prestolonaslednika«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 193. (Ljubljana, 24. avgusta 1896). – str. 2.

939. »Mir z Abesinijo«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 193. (Ljubljana, 24. avgusta 1896). – str. 2.

940. »Rim«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 197. (Ljubljana, 28. avgusta 1896). – str. 3.

941. »Italijani v Braziliji«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 199. (Ljubljana, 31. avgusta 1896). – str. 2.

942. »Brazilija in Italija«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 201. (Ljubljana, 2. septembra 1896). – str. 2.

943. »Poroka italijanskega kraljeviča«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 206. (Ljubljana, 9. septembra 1896). – str. 2.

944. »Cavalotti«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 213. (Ljubljana, 17. septembra 1896). – str. 2.

945. »Italija in Abesinija«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 214. (Ljubljana, 18. septembra 1896). – str. 2.

946. »Bankerotno Italijo«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 226. (Ljubljana, 2. oktobra 1896). – str. 3.

947. »Avstrija in Italija«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 234. (Ljubljana, 12. oktobra 1896). – str. 3.

948. »Neredi v Siciliji«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 238. (Ljubljana, 16. oktobra 1896). – str. 3.

154

949. »Nalivi«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 239. (Ljubljana, 17. oktobra 1896). – str. 4.

950. »Potres«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 239. (Ljubljana, 17. oktobra 1896). – str. 4.

951. »Italijani v Afriki«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 242. (Ljubljana, 21. oktobra 1896). – str. 2.

952. »Italijani v Afriki«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 248. (Ljubljana, 28. oktobra 1896). – str. 3.

953. »Trozveza«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 249. (Ljubljana, 29. oktobra 1896). – str. 2.

954. »Apanaža italijanskega prestolonaslednika«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 249. (Ljubljana, 29. oktobra 1896). – str. 2.

955. »Tirolski Italijani«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 249. (Ljubljana, 29. oktobra 1896). – str. 2.

956. »Italija ponižana«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 266. (Ljubljana, 18. novembra 1896). – str. 1.

957. »Brazilija in Italija«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 267. (Ljubljana, 19. novembra 1896). – str. 2.

958. »Italija in Brazilija«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 277. (Ljubljana, 1. decembra 1896). – str. 2.

959. »Kmetijske razmere v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 281. (Ljubljana, 5. decembra 1896). – str. 2.

960. »Italija in Zjedinjene države«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 285. (Ljubljana, 11. decembra 1896). – str. 2.

961. »Rusija in Abesinija«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 285. (Ljubljana, 11. decembra 1896). – str. 2.

962. »Intrige pri italijanskem dvoru«. Slovenski narod, letnik XXIX, št. 289. (Ljubljana, 16. decembra 1896). – str. 2.

963. »Tirolski Italijani«. Slovenski narod, letnik XXX, št. 21. (Ljubljana, 27. januarja 1897). – str. 2.

964. »Kuga se razširja«. Slovenski narod, letnik XXX, št. 21. (Ljubljana, 27. januarja 1897). – str. 3.

965. »Italijanska zbornica«. Slovenski narod, letnik XXX, št. 25. (Ljubljana, 1. februarja 1897). – str. 2.

966. »Izseljevanje v Ameriko«. Slovenski narod, letnik XXX, št. 32. (Ljubljana, 10. februarja 1897). – str. 3.

967. »Crispijev nasvet za rešitev orijentalskega vprašanja«. Slovenski narod, letnik XXX, št. 52. (Ljubljana, 5. marca 1897). – str. 3.

968. »Štrajk mesarjev«. Slovenski narod, letnik XXX, št. 55. (Ljubljana, 9. marca 1897). – str. 5.

969. »Rusija in Vatikan«. Slovenski narod, letnik XXX, št. 56. (Ljubljana, 10. marca 1897). – str. 2.

970. »Italijanske volitve«. Slovenski narod, letnik XXX, št. 66. (Ljubljana, 23. marca 1897). – str. 2.

971. »Slovani in Italijani«. Slovenski narod, letnik XXX, št. 69. (Ljubljana, 27. marca 1897). – str. 2.

972. »Italijani«. Slovenski narod, letnik XXX, št. 73. (Ljubljana, 1. aprila 1897). – str. 2.

973. »Italijanski zbornici«. Slovenski narod, letnik XXX, št. 78. (Ljubljana, 7. aprila 1897). – str. 2.

155

974. »Najnovejša italijanska provokacija«. Slovenski narod, letnik XXX, št. 79. (Ljubljana, 8. aprila 1897). – str. 1.

975. »Iredentovec Imbriani«. Slovenski narod, letnik XXX, št. 83. (Ljubljana, 13. aprila 1897). – str. 2.

976. »Atentat na italijanskega kralja«. Slovenski narod, letnik XXX, št. 91. (Ljubljana, 23. aprila 1897). – str. 3.

977. »Trocarska zveza«. Slovenski narod, letnik XXX, št. 94. (Ljubljana, 27. aprila 1897). – str. 2.

978. »Robert Stagno«. Slovenski narod, letnik XXX, št. 98. (Ljubljana, 1. maja 1897). – str. 4.

979. »Sneg in povodnji«. Slovenski narod, letnik XXX, št. 111. (Ljubljana, 17. maja 1897). – str. 3.

980. »V italijanskih ječah«. Slovenski narod, letnik XXX, št. 112. (Ljubljana, 18. maja 1897). – str. 3.

981. »Laški berači«. Slovenski narod, letnik XXX, št. 112. (Ljubljana, 18. maja 1897). – str. 3.

982. »Italijani so zopet užaljeni«. Slovenski narod, letnik XXX, št. 112. (Ljubljana, 18. maja 1897). – str. 3.

983. »Zakaj je papež pretrgal zvezo s sultanom?«. Slovenski narod, letnik XXX, št. 116. (Ljubljana, 22. maja 1897). – str. 4.

984. »Italijanska vlada«. Slovenski narod, letnik XXX, št. 137. (Ljubljana, 19. junija 1897). – str. 2.

985. »Pretep italijanskih in slovenskih delavcev«. Slovenski narod, letnik XXX, št. 139. (Ljubljana, 22. junija 1897). – str. 2.

986. »Italijanska parlamentarna kriza«. Slovenski narod, letnik XXX, št. 141. (Ljubljana, 24. junija 1897). – str. 2.

987. »Razmere mej Italijo in Francijo«. Slovenski narod, letnik XXX, št. 150. (Ljubljana, 6. julija 1897). – str. 2.

988. »Grozna vročina«. Slovenski narod, letnik XXX, št. 153. (Ljubljana, 9. julija 1897). – str. 3.

989. »O razmerju italijanske države in Vatikana«. Slovenski narod, letnik XXX, št. 154. (Ljubljana, 10. julija 1897). – str. 2.

990. »Priljubljenost italijanskih delavcev«. Slovenski narod, letnik XXX, št. 154. (Ljubljana, 10. julija 1897). – str. 4.

991. »Visconti Venosta«. Slovenski narod, letnik XXX, št. 157. (Ljubljana, 14. julija 1897). – str. 2.

992. »V zgornji Italiji«. Slovenski narod, letnik XXX, št. 160. (Ljubljana, 17. julija 1897). – str. 2.

993. »Italijansko zbornico«. Slovenski narod, letnik XXX, št. 162. (Ljubljana, 20. julija 1897). – str. 2.

994. »Crispi«. Slovenski narod, letnik XXX, št. 164. (Ljubljana, 22. julija 1897). – str. 2.

995. »Črnogorka mej Italijani«. Slovenski narod, letnik XXX, št. 170. (Ljubljana, 29. julija 1897). – str. 4.

996. »Menelikove predloge«. Slovenski narod, letnik XXX, št. 183. (Ljubljana, 13. avgusta 1897). – str. 2.

997. »Preganjanja anarhistov«. Slovenski narod, letnik XXX, št. 185. (Ljubljana, 16. avgusta 1897). – str. 2.

998. »Proti anarhistom«. Slovenski narod, letnik XXX, št. 189. (Ljubljana, 20. avgusta 1897). – str. 2.

156

999. »V italijanskem ministerskem svetu«. Slovenski narod, letnik XXX, št. 198. (Ljubljana, 31. avgusta 1897). – str. 2.

1000. »Italija«. Slovenski narod, letnik XXX, št. 200. (Ljubljana, 2. septembra 1897). – str. 1.

1001. »Krščanski socijalisti in papež Lev XIII.«. Slovenski narod, letnik XXX, št. 207. (Ljubljana, 11. septembra 1897). – str. 2.

1002. »Vlada in italijanski poslanci«. Slovenski narod, letnik XXX, št. 213. (Ljubljana, 18. septembra 1897). – str. 1-2.

1003. »Socijalizem v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXX, št. 227. (Ljubljana, 5. oktobra 1897). – str. 2.

1004. »Rudini in italijanska klerikalna društva«. Slovenski narod, letnik XXX, št. 228. (Ljubljana, 6. oktobra 1897). – str. 2.

1005. »Nemiri v Rimu«. Slovenski narod, letnik XXX, št. 234. (Ljubljana, 13. oktobra 1897). – str. 3.

1006. »Rim in Francija«. Slovenski narod, letnik XXX, št. 244. (Ljubljana, 25. oktobra 1897). – str. 2.

1007. »Tržaški italijanski poslanci v stiski«. Slovenski narod, letnik XXX, št. 248. (Ljubljana, 29. oktobra 1897). – str. 1.

1008. »Italijanski roparji«. Slovenski narod, letnik XXX, št. 261. (Ljubljana, 15. novembra 1897). – str. 3.

1009. »Baratieri«. Slovenski narod, letnik XXX, št. 273. (Ljubljana, 19. novembra 1897). – str. 2.

1010. »V italijanski zbornici«. Slovenski narod, letnik XXX, št. 277. (Ljubljana, 3. decembra 1897). – str. 2.

1011. »Položaj novo sestavljenega italijanskega ministerstva«. Slovenski narod, letnik XXX, št. 294. (Ljubljana, 24. decembra 1897). – str. 4.

1012. »Vladna pogajanja z Italijani«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 4. (Ljubljana, 7. januarja 1898). – str. 1.

1013. »V Italiji«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 7. (Ljubljana, 11. januarja 1898). – str. 2.

1014. »Uboštvo Italije«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 19. (Ljubljana, 25. januarja 1898). – str. 1.

1015. »Italijanska zbornica«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 27. (Ljubljana, 4. februarja 1898). – str. 3.

1016. »Slovansko gibanje v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 30. (Ljubljana, 8. februarja 1898). – str. 2.

1017. »Protipapeške demonstracije v Rimu«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 39. (Ljubljana, 18. februarja 1898). – str. 2.

1018. »Italijanski klerikalci«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 44. (Ljubljana, 24. februarja 1898). – str. 2.

1019. »Bedna Italija v veselju«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 52. (Ljubljana, 5. marca 1898). – str. 3.

1020. »Cavalotti«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 55. (Ljubljana, 9. marca 1898). – str. 2.

1021. »Grozen dogodek na italijanskem dvoru«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 58. (Ljubljana, 12. marca 1898). – str. 4.

1022. »Laška duhovščina proti tržaškemu škofu«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 58. (Ljubljana, 12. marca 1898). – str. 4.

1023. »Grof Thun in italijanska vlada«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 63. (Ljubljana, 18. marca 1898). – str. 2.

157

1024. »Afera Crispijeva v italijanskem parlamentu«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 68. (Ljubljana, 26. marca 1898). – str. 2.

1025. »Crispi odložil mandat«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 70. (Ljubljana, 29. marca 1898). – str. 2.

1026. »Agrarni nemiri v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 78. (Ljubljana, 7. aprila 1898). – str. 1.

1027. »Zopet izvoljeni Crispi«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 88. (Ljubljana, 20. aprila 1898). – str. 2.

1028. »Nemiri v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 97. (Ljubljana, 30. aprila 1898). – str. 2.

1029. »Italija«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 98. (Ljubljana, 2. maja 1898). – str. 2.

1030. »Revolucija v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 100. (Ljubljana, 4. maja 1898). – str. 2.

1031. »Revolucija v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 104. (Ljubljana, 9. maja 1898). – str. 1-2.

1032. »Revolucionarni nemiri v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 104. (Ljubljana, 9. maja 1898). – str. 2.

1033. »Vstaja v Milanu«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 105. (Ljubljana, 10. maja 1898). – str. 2.

1034. »Revolucija v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 106. (Ljubljana, 11. maja 1898). – str. 1-2.

1035. »Revolucija v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 107. (Ljubljana, 12. maja 1898). – str. 2.

1036. »Revolucija v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 108. (Ljubljana, 13. maja 1898). – str. 2.

1037. »Telegrami«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 108. (Ljubljana, 13. maja 1898). – str. 5.

1038. »Nemiri v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 109. (Ljubljana, 14. maja 1898). – str. 1-2.

1039. »Italijani v Švici«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 111. (Ljubljana, 17. maja 1898). – str. 1.

1040. »Oderuštvo z žitom«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 111. (Ljubljana, 17. maja 1898). – str. 2.

1041. »Revolucionarno gibanje v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 114. (Ljubljana, 21. maja 1898). – str. 1-2.

1042. »Kriza v italijanskem ministerstvu«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 121. (Ljubljana, 31. maja 1898). – str. 1-2.

1043. »Papež in kralj Umberto«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 123. (Ljubljana, 2. junija 1898). – str. 2.

1044. »Novo italijansko ministerstvo«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 124. (Ljubljana, 3. junija 1898). – str. 2.

1045. »Novo italijansko ministerstvo«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 125. (Ljubljana, 4. junija 1898). – str. 2.

1046. »Turčija in Vatikan«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 125. (Ljubljana, 4. junija 1898). – str. 2.

1047. »Rudini demisijoniral«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 137. (Ljubljana, 20. junija 1898). – str. 2.

1048. »Italijanska ministerska kriza«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 145. (Ljubljana, 30. junija 1898). – str. 2.

158

1049. »Novo italijansko ministerstvo«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 148. (Ljubljana, 4. julija 1898). – str. 1.

1050. »Pellouxovo ministerstvo«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 150. (Ljubljana, 6. julija 1898). – str. 2.

1051. »Iredenta na Primorskem«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 158. (Ljubljana, 15. julija 1898). – str. 1-2.

1052. »Italijansko-kolumbiški konflikt«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 164. (Ljubljana, 22. julija 1898). – str. 2.

1053. »Francosko-italijanski konflikt«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 164. (Ljubljana, 22. julija 1898). – str. 2.

1054. »Papež Leon XIII.«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 169. (Ljubljana, 28. julija 1898). – str. 2.

1055. »Vatikan in Kvirinal«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 170. (Ljubljana, 29. julija 1898). – str. 2.

1056. »Milanska revolucija pred sodiščem«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 175. (Ljubljana, 4. avgusta 1898). – str. 2.

1057. »V Italiji«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 185. (Ljubljana, 17. avgusta 1898). – str. 2.

1058. »Bodoči papež«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 188. (Ljubljana, 20. avgusta 1898). – str. 2.

1059. »Vatikanska demonstracija«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 188. (Ljubljana, 20. avgusta 1898). – str. 2.

1060. »Finančne kalamitete papeža«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 195. (Ljubljana, 29. avgusta 1898). – str. 2.

1061. »Finančne kalamitete papeža«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 196. (Ljubljana, 30. avgusta 1898). – str. 2-3.

1062. »Briti in Menelik«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 196. (Ljubljana, 30. avgusta 1898). – str. 3.

1063. »Prebivalstvo Evrope leta 1897«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 203. (Ljubljana, 7. septembra 1898). – str. 4.

1064. »Cesarica Elizabeta«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 207. (Ljubljana, 12. septembra 1898). – str. 1-2.

1065. »Izjemno stanje v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 208. (Ljubljana, 13. septembra 1898). – str. 2.

1066. »Demonstracije proti Italijanom«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 208. (Ljubljana, 13. septembra 1898). – str. 2.

1067. »Cesarica Elizabeta«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 209. (Ljubljana, 14. septembra 1898). – str. 1-2.

1068. »Protiitalijanske demonstracije«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 210. (Ljubljana, 15. septembra 1898). – str. 1.

1069. »Mejnarodno postopanje proti anarhistom«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 210. (Ljubljana, 15. septembra 1898). – str. 2.

1070. »Pogreb cesarice Elizabete«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 213. (Ljubljana, 18. septembra 1898). – str. 1-2.

1071. »Proti anarhistom«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 213. (Ljubljana, 18. septembra 1898). – str. 2.

1072. »Proti anarhistom«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 215. (Ljubljana, 20. septembra 1898). – str. 1.

1073. »Socijalni demokratje proti anarhistom«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 216. (Ljubljana, 21. septembra 1898). – str. 1-2.

159

1074. »Anarhistom«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 218. (Ljubljana, 23. septembra 1898). – str. 2.

1075. »Protianarhistični kongres«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 219. (Ljubljana, 24. septembra 1898). – str. 1.

1076. »Ultimatum sultanu radi Krete«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 222. (Ljubljana, 28. septembra 1898). – str. 2.

1077. »Anarhisti«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 223. (Ljubljana, 29. septembra 1898). – str. 2.

1078. »Ultimatum radi Krete«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 227. (Ljubljana, 4. oktobra 1898). – str. 2.

1079. »Proti anarhistom«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 229. (Ljubljana, 6. oktobra 1898). – str. 2.

1080. »Protiitalijanske demonstracije pred sodiščem«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 229. (Ljubljana, 6. oktobra 1898). – str. 2.

1081. »Proti anarhistom«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 231. (Ljubljana, 8. oktobra 1898). – str. 2.

1082. »Dve važni konferenci«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 232. (Ljubljana, 10. oktobra 1898). – str. 2.

1083. »Papežev nagovor«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 232. (Ljubljana, 10. oktobra 1898). – str. 2.

1084. »Protiitalijanske demonstracije«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 232. (Ljubljana, 10. oktobra 1898). – str. 3.

1085. »Vladna pogajanja z Italijani«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 233. (Ljubljana, 11. oktobra 1898). – str. 1.

1086. »Proti anarhistom«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 233. (Ljubljana, 11. oktobra 1898). – str. 2.

1087. »Konferenca proti anarhizmu«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 238. (Ljubljana, 17. oktobra 1898). – str. 2.

1088. »Vstaja proti Meneliku«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 239. (Ljubljana, 18. oktobra 1898). – str. 2.

1089. »Vstaja v Abesiniji«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 241. (Ljubljana, 20. oktobra 1898). – str. 2.

1090. »Italija«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 242. (Ljubljana, 21. oktobra 1898). – str. 2.

1091. »Vatikan in tržaški škof«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 262. (Ljubljana, 15. novembra 1898). – str. 1.

1092. »Prestolni govor v italijanski zbornici«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 265. (Ljubljana, 18. novembra 1898). – str. 2.

1093. »Italijanski prestolni govor«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 266. (Ljubljana, 19. novembra 1898). – str. 2.

1094. »Italija in Francija«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 269. (Ljubljana, 23. novembra 1898). – str. 1-2.

1095. »Trgovinska pogodba Francije z Italijo«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 271. (Ljubljana, 25. novembra 1898). – str. 2.

1096. »Konferenca proti anarhizmu«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 272. (Ljubljana, 26. novembra 1898). – str. 2.

1097. »Razoroževalna konferenca«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 272. (Ljubljana, 26. novembra 1898). – str. 2.

1098. »Proti korupciji pri italijanskih volitvah«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 273. (Ljubljana, 28. novembra 1898). – str. 2.

160

1099. »Konferenca proti anarhistom«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 274. (Ljubljana, 29. novembra 1898). – str. 2.

1100. »V Abesiniji«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 277. (Ljubljana, 2. decembra 1898). – str. 5.

1101. »Italija«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 283. (Ljubljana, 10. decembra 1898). – str. 3.

1102. »Tržaški izgredi v italijanski zbornici«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 289. (Ljubljana, 17. decembra 1898). – str. 2.

1103. »Italija in Abesinija«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 289. (Ljubljana, 17. decembra 1898). – str. 2.

1104. »Proces Favilla«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 289. (Ljubljana, 17. decembra 1898). – str. 2.

1105. »Konferenca proti anarhistom«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 294. (Ljubljana, 23. decembra 1898). – str. 2.

1106. »S protianarhističnega kongresa v Rimu«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 296. (Ljubljana, 27. decembra 1898). – str. 1.

1107. »Amnestija v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXXI, št. 300. (Ljubljana, 31. decembra 1898). – str. 2.

1108. »Italija in Abesinija«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 3. (Ljubljana, 4. januarja 1899). – str. 2.

1109. »Vesuv zopet bljuje«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 3. (Ljubljana, 4. januarja 1899). – str. 3.

1110. »Konferenca proti anarhizmu«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 4. (Ljubljana, 5. januarja 1899). – str. 2.

1111. »Protianarhistična konferenca«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 6. (Ljubljana, 9. januarja 1899). – str. 2.

1112. »Vatikan in razoroževalna konferenca«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 11. (Ljubljana, 14. januarja 1899). – str. 2.

1113. »Druga konferenca proti anarhistom«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 15. (Ljubljana, 19. januarja 1899). – str. 1.

1114. »Razoroževalna konferenca«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 16. (Ljubljana, 20. januarja 1899). – str. 2.

1115. »Italijanski laži – aristokrati v strahu«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 17. (Ljubljana, 21. januarja 1899). – str. 3.

1116. »Italijanska demonstracija«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 17. (Ljubljana, 21. januarja 1899). – str. 4.

1117. »Svoboda v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 20. (Ljubljana, 25. januarja 1899). – str. 2.

1118. »Mirovna konferenca«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 20. (Ljubljana, 25. januarja 1899). – str. 2.

1119. »Razoroževalna konferenca«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 20. (Ljubljana, 25. januarja 1899). – str. 2.

1120. »Vatikan in Pruska«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 32. (Ljubljana, 9. februarja 1899). – str. 1.

1121. »Italija in mirovna konferenca«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 34. (Ljubljana, 11. februarja 1899). – str. 2.

1122. »Reakcija v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 38. (Ljubljana, 16. februarja 1899). – str. 2.

1123. »Proti trozvezi«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 40. (Ljubljana, 18. februarja 1899). – str. 2.

161

1124. »Italijanska vlada in Vatikan«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 44. (Ljubljana, 23. februarja 1899). – str. 2.

1125. »Razoroževalna konferenca«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 46. (Ljubljana, 25. februarja 1899). – str. 2.

1126. »O nasledniku Leona XIII.«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 56. (Ljubljana, 9. marca 1899). – str. 1.

1127. »Obstrukcija v italijanski zbornici«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 57. (Ljubljana, 10. marca 1899). – str. 2.

1128. »Konferenca za razoroževanje«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 61. (Ljubljana, 15. marca 1899). – str. 1.

1129. »Konferenca za občno razoroževanje«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 63. (Ljubljana, 17. marca 1899). – str. 2.

1130. »Konferenca za razoroževanje«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 64. (Ljubljana, 18. marca 1899). – str. 2.

1131. »Italija na Kitajskem«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 66. (Ljubljana, 21. marca 1899). – str. 2.

1132. »Bodoči conclave«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 67. (Ljubljana, 22. marca 1899). – str. 2.

1133. »K bolezni papeža«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 69. (Ljubljana, 24. marca 1899). – str. 2.

1134. »K razoroževanju«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 69. (Ljubljana, 24. marca 1899). – str. 2.

1135. »Zdravje papeževo«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 73. (Ljubljana, 30. marca 1899). – str. 1.

1136. »Razdelitev Kitajske«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 74. (Ljubljana, 31. marca 1899). – str. 1-2.

1137. »Konferenca za razoroževanje«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 75. (Ljubljana, 1. aprila 1899). – str. 3.

1138. »Mirovna konferenca in papež«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 76. (Ljubljana, 4. aprila 1899). – str. 2.

1139. »Kriza v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 76. (Ljubljana, 4. aprila 1899). – str. 2.

1140. »Italijani in tirolski deželni zbor«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 78. (Ljubljana, 6. aprila 1899). – str. 3.

1141. »Zaprta kneginja«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 80. (Ljubljana, 8. aprila 1899). – str. 4.

1142. »O konferenci za razoroževanje«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 85. (Ljubljana, 14. aprila 1899). – str. 2.

1143. »Vatikan in novo versko gibanje«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 86. (Ljubljana, 15. aprila 1899). – str. 2.

1144. »Italija na razoroževalni konferenci«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 86. (Ljubljana, 15. aprila 1899). – str. 3.

1145. »Glede konference za razoroževanje«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 87. (Ljubljana, 17. aprila 1899). – str. 2.

1146. »Italija«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 95. (Ljubljana, 26. aprila 1899). – str. 2.

1147. »Mirovna konferenca – tajna«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 101. (Ljubljana, 3. maja 1899). – str. 2.

1148. »Italijanska provokacija«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 102. (Ljubljana, 4. maja 1899). – str. 1.

162

1149. »Kriza v italijanskem ministerstvu«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 102. (Ljubljana, 4. maja 1899). – str. 1-2.

1150. »Italijanska kabinetna kriza«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 103. (Ljubljana, 5. maja 1899). – str. 2.

1151. »Razpust italijanskega parlamenta«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 104. (Ljubljana, 6. maja 1899). – str. 2.

1152. »Razoroževalna konferenca«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 105. (Ljubljana, 8. maja 1899). – str. 2.

1153. »Omejitev programa mirovne konference«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 108. (Ljubljana, 12. maja 1899). – str. 2.

1154. »Crispi o kongresu v Haagu«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 111. (Ljubljana, 16. maja 1899). – str. 1.

1155. »Mirovna konferenca«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 113. (Ljubljana, 18. maja 1899). – str. 2.

1156. »Mirovna konferenca«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 114. (Ljubljana, 19. maja 1899). – str. 1-2.

1157. »Roparji v Sardiniji«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 114. (Ljubljana, 19. maja 1899). – str. 2.

1158. »Mirovna konferenca«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 115. (Ljubljana, 20. maja 1899). – str. 2.

1159. »Mirovna konferenca«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 116. (Ljubljana, 23. maja 1899). – str. 1-2.

1160. »Italija na Kitajskem«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 116. (Ljubljana, 23. maja 1899). – str. 2.

1161. »Sardinski brigantje«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 119. (Ljubljana, 26. maja 1899). – str. 1-2.

1162. »Mirovna konferenca«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 120. (Ljubljana, 27. maja 1899). – str. 2.

1163. »Škandali v italijanski zbornici«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 121. (Ljubljana, 29. maja 1899). – str. 1.

1164. »Mirovna konferenca«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 121. (Ljubljana, 29. maja 1899). – str. 2.

1165. »Mirovna konferenca«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 124. (Ljubljana, 2. junija 1899). – str. 2.

1166. »Obstrukcija v italijanski zbornici«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 126. (Ljubljana, 5. junija 1899). – str. 2.

1167. »Amnestija v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 127. (Ljubljana, 6. junija 1899). – str. 1-2.

1168. »Mirovna sodišča«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 128. (Ljubljana, 7. junija 1899). – str. 1.

1169. »Mirovna konferenca«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 129. (Ljubljana, 8. junija 1899). – str. 2.

1170. »Mirovna konferenca«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 134. (Ljubljana, 14. junija 1899). – str. 1.

1171. »Mirovna sodišča«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 135. (Ljubljana, 15. junija 1899). – str. 2.

1172. »Mirovna konferenca«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 138. (Ljubljana, 19. junija 1899). – str. 1.

1173. »Obstrukcija v italijanski zbornici«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 138. (Ljubljana, 19. junija 1899). – str. 2.

163

1174. »Mirovna sodišča«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 140. (Ljubljana, 21. junija 1899). – str. 1.

1175. »Socijalistične zmage v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 140. (Ljubljana, 21. junija 1899). – str. 1.

1176. »Z mirovne konference«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 143. (Ljubljana, 24. junija 1899). – str. 2.

1177. »V Italiji«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 143. (Ljubljana, 24. junija 1899). – str. 2.

1178. »Mirovna konferenca«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 144. (Ljubljana, 26. junija 1899). – str. 1.

1179. »Z mirovne konference«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 148. (Ljubljana, 1. julija 1899). – str. 1.

1180. »Mirovna konferenca«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 151. (Ljubljana, 5. julija 1899). – str. 2.

1181. »Mirovna konferenca«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 153. (Ljubljana, 7. julija 1899). – str. 2.

1182. »Mirovna konferenca«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 157. (Ljubljana, 12. julija 1899). – str. 2.

1183. »Mirovna konferenca«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 159. (Ljubljana, 14. julija 1899). – str. 2.

1184. »Iredentovska demonstracija«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 161. (Ljubljana, 17. julija 1899). – str. 3.

1185. »Rim«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 164. (Ljubljana, 20. julija 1899). – str. 3.

1186. »Italijanizmus v Dalmaciji in Istri«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 168. (Ljubljana, 25. julija 1899). – str. 1-2.

1187. »Reakcija v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 170. (Ljubljana, 27. julija 1899). – str. 2.

1188. »Završena mirovna konferenca«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 173. (Ljubljana, 31. julija 1899). – str. 2.

1189. »Fiasko mirovne konference«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 174. (Ljubljana, 1. avgusta 1899). – str. 2.

1190. »Svarilo popotnikom po Italiji«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 175. (Ljubljana, 2. avgusta 1899). – str. 3.

1191. »Slovani in rimska cerkev«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 182. (Ljubljana, 10. avgusta 1899). – str. 2.

1192. »Razstava razglednic«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 197. (Ljubljana, 29. avgusta 1899). – str. 3.

1193. »Garibaldi v Trstu«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 205. (Ljubljana, 7. septembra 1899). – str. 2.

1194. »Inozemci v Švici«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 215. (Ljubljana, 20. septembra 1899). – str. 4.

1195. »Obstrukcija v Italiji«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 216. (Ljubljana, 21. septembra 1899). – str. 3.

1196. »Papeževa lekcija klerikalnim demagogom«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 218. (Ljubljana, 23. septembra 1899). – str. 1.

1197. »Katastrofa v južni Italiji«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 238. (Ljubljana, 17. oktobra 1899). – str. 3.

1198. »Machiavelli«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 256. (Ljubljana, 8. novembra 1899). – str. 1.

164

1199. »Machiavelli«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 257. (Ljubljana, 9 novembra 1899). – str. 1-2.

1200. »Machiavelli«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 258. (Ljubljana, 10. novembra 1899). – str. 1.

1201. »Machiavelli«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 259. (Ljubljana, 11. novembra 1899). – str. 1-2.

1202. »Machiavelli«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 260. (Ljubljana, 13. novembra 1899). – str. 1-2.

1203. »Machiavelli«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 261. (Ljubljana, 14. novembra 1899). – str. 1-2.

1204. »Machiavelli«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 262. (Ljubljana, 15. novembra 1899). – str. 1-2.

1205. »Machiavelli«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 263. (Ljubljana, 16. novembra 1899). – str. 1-2.

1206. »Italijanski prestolni nagovor«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 263. (Ljubljana, 16. novembra 1899). – str. 1-2.

1207. »Machiavelli«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 264. (Ljubljana, 17. novembra 1899). – str. 1-2.

1208. »Roparji v Palermu«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 268. (Ljubljana, 22. novembra 1899). – str. 3.

1209. »Italijanske impertinence«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 274. (Ljubljana, 29. novembra 1899). – str. 2.

1210. »Kuga grozi«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 278. (Ljubljana, 4. decembra 1899). – str. 1.

1211. »Bodoči konklave«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 282. (Ljubljana, 9. decembra 1899). – str. 1.

1212. »Poslanec Palizzolo«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 285. (Ljubljana, 13. decembra 1899). – str. 1.

1213. »Luccheni«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 285. (Ljubljana, 13. decembra 1899). – str. 3.

1214. »Italija ter inozemstvo«. Slovenski narod, letnik XXXII, št. 286. (Ljubljana, 14. decembra 1899). – str. 2.

165

ČASNIK SLOVENEC

1. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 1. (Ljubljana, 2. januarja.1890). – str.2. 2. »Rim«. Slovenec, letnik XVIII, št. 2. (Ljubljana, 3. januarja1890). – str. 2. 3. »Rim«. Slovenec, letnik XVIII, št. 3. (Ljubljana, 4. januarja 1890). – str. 2. 4. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 3. (Ljubljana, 4. januarja 1890). – str. 4. 5. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 4. (Ljubljana, 7. januarja1890). – str. 2. 6. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 6. (Ljubljana, 9. januarja 1890). – str. 2. 7. »Eritreja«. Slovenec, letnik XVIII, št. 6. (Ljubljana, 9. januarja1890). – str. 2. 8. »Rim«. Slovenec, letnik XVIII, št. 7. (Ljubljana, 10. januarja 1890). – str. 2. 9. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 7. (Ljubljana, 10. januarja 1890). – str. 2. 10. »Rim«. Slovenec, letnik XVIII, št. 9. (Ljubljana, 13. januarja 1890). – str. 2. 11. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 9. (Ljubljana, 13. januarja 1890). – str. 2. 12. »Odprava tržaškega prostega pristanišča«. Slovenec, letnik XVIII, št. 9. (Ljubljana,

13. januarja 1890). – str. 3. 13. »Dr. Döllinger«. Slovenec, letnik XVIII, št. 10. (Ljubljana, 14. januarja 1890). –

str. 2. 14. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 10. (Ljubljana, 14. januarja 1890). – str. 3. 15. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 11. (Ljubljana, 15. januarja 1890). – str. 2. 16. »Rim«. Slovenec, letnik XVIII, št. 11. (Ljubljana, 15. januarja 1890). – str.2. 17. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 12. (Ljubljana, 16. januarja 1890). – str. 2. 18. »Rim«. Slovenec, letnik XVIII, št. 12. (Ljubljana, 16. januarja 1890). – str. 2. 19. »Rim«. Slovenec, letnik XVIII, št. 15. (Ljubljana, 20. januarja 1890). – str. 2. 20. »Rimsko beraštvo«. Slovenec, letnik XVIII, št. 15. (Ljubljana, 20. januarja 1890). –

str. 4. 21. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 17. (Ljubljana, 22. januarja 1890). – str. 3. 22. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 18. (Ljubljana, 23. januarja 1890). – str. 3. 23. »Kje živimo?«. Slovenec, letnik XVIII, št. 19. (Ljubljana, 24. januarja 1890). – str.

1. 24. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 19. (Ljubljana, 24. januarja 1890). – str. 2. 25. »Dolžnosti katoličanov«. Slovenec, letnik XVIII, št. 20. (Ljubljana, 25. januarja

1890). – str.1-2. 26. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 20. (Ljubljana, 25. januarja 1890). – str. 1-2. 27. »Dolžnosti katoličanov«. Slovenec, letnik XVIII, št. 21. (Ljubljana, 27. januarja

1890). – str. 1-2. 28. »Vatikan«. Slovenec, letnik XVIII, št. 21. (Ljubljana, 27. januarja 1890). – str. 2. 29. »Dolžnosti katoličanov«. Slovenec, letnik XVIII, št. 22. (Ljubljana, 28. januarja

1890). – str. 1-2. 30. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 22. (Ljubljana, 28. januarja 1890). – str. 2. 31. »Dolžnosti katoličanov«. Slovenec, letnik XVIII, št. 24. (Ljubljana, 30. januarja

1890). – str. 2. 32. »Dolžnosti katoličanov«. Slovenec, letnik XVIII, št. 25. (Ljubljana, 31. januarja

1890). – str. 2-3. 33. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 15. (Ljubljana, 31. januarja 1890). – str. 3. 34. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 26. (Ljubljana, 1. februarja 1890). – str. 2. 35. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 27. (Ljubljana, 3. februarja 1890). – str. 2-3.

166

36. »Dolžnost katoličanov«. Slovenec, letnik XVIII, št. 28. (Ljubljana, 4. februarja1890). – str. 3.

37. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 28. (Ljubljana, 4. februarja 1890). – str. 3. 38. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 29. (Ljubljana, 5. februarja 1890). – str. 3. 39. »Dolžnost katoličanov«. Slovenec, letnik XVIII, št. 30. (Ljubljana, 6. februarja

1890). – str. 2. 40. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 30. (Ljubljana, 8. februarja 1890). – str. 3. 41. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 32. (Ljubljana, 9. februarja 1890). – str. 3. 42. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 33. (Ljubljana, 10. februarja 1890). – str. 2. 43. »Rim«. Slovenec, letnik XVIII, št. 33. (Ljubljana, 10. februarja 1890). – str. 2. 44. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 34. (Ljubljana, 11. februarja 1890). – str. 2. 45. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 35. (Ljubljana, 12. februarja 1890). – str. 3. 46. »Rim«. Slovenec, letnik XVIII, št. 35. (Ljubljana, 12. februarja 1890). – str. 3. 47. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 36. (Ljubljana, 13. februarja 1890). – str. 2. 48. »Cerkev sv. Petra v Rimu«. Slovenec, letnik XVIII, št. 36. (Ljubljana, 13.

februarja.1890). – str. 3. 49. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 37. (Ljubljana, 14. februarja 1890). – str. 2. 50. »Rim«. Slovenec, letnik XVIII, št. 37. (Ljubljana, 14. februarja 1890). – str. 2. 51. »Rim«. Slovenec, letnik XVIII, št. 41. (Ljubljana, 19. februarja 1890). – str. 2. 52. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 43. (Ljubljana, 21. februarja 1890). – str. 3. 53. »Romanje v Rim«. Slovenec, letnik XVIII, št. 45. (Ljubljana, 24. februarja 1890). –

str. 2. 54. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 45. (Ljubljana, 24. februarja 1890). – str. 3. 55. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 46. (Ljubljana, 25. februarja 1890). – str. 3. 56. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 48. (Ljubljana, 27. februarja 1890). – str. 3. 57. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 49. (Ljubljana, 28. februarja 1890). – str. 3. 58. »Prvi maj – delavski praznik«. Slovenec, letnik XVIII, št. 50. (Ljubljana, 1. marca

1890). – str. 2. 59. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 50. (Ljubljana, 1. marca 1890). – str. 2. 60. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 51. (Ljubljana, 3. marca 1890). –str. 2. 61. »Rim«. Slovenec, letnik XVIII, št. 53. (Ljubljana, 5. marca 1890). –str. 2. 62. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 54. (Ljubljana, 6. marca 1890). – str. 3. 63. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 55. (Ljubljana, 7. marca 1890). – str. 3. 64. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 56. (Ljubljana, 8. marca 1890). – str. 2. 65. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 58. (Ljubljana, 11. marca 1890). – str. 3. 66. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 61. (Ljubljana, 14. marca 1890). – str. 3. 67. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 62. (Ljubljana, 15. marca 1890). – str. 2. 68. »Rim«. Slovenec, letnik XVIII, št. 64. (Ljubljana, 18. marca 1890). – str. 3. 69. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 64. (Ljubljana, 18. marca 1890). – str. 3. 70. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 65. (Ljubljana, 20. marca 1890). – str. 3. 71. »Trgovina v Benetkah«. Slovenec, letnik XVIII, št. 65. (Ljubljana, 20. marca

1890). – str. 3. 72. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 68. (Ljubljana, 24. marca 1890). – str. 3. 73. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 69. (Ljubljana, 26. marca 1890). – str. 3. 74. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 71. (Ljubljana, 28. marca 1890). – str. 3. 75. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 74. (Ljubljana, 1. aprila 1890). – str. 3. 76. »Rim«. Slovenec, letnik XVIII, št. 74. (Ljubljana, 1. aprila 1890). – str. 3. 77. »Rim«. Slovenec, letnik XVIII, št. 76. (Ljubljana, 3. aprila 1890). – str. 3. 78. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 79. (Ljubljana, 8. aprila 1890). – str. 2. 79. »V Rimu«. Slovenec, letnik XVIII, št. 79. (Ljubljana, 8. aprila 1890). – str. 3.

167

80. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 80. (Ljubljana, 9. aprila 1890). – str. 2. 81. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 81. (Ljubljana, 10. aprila 1890). – str. 3. 82. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št.82. (Ljubljana, 11. aprila 1890). – str. 3. 83. »Finančne razmere evropskih držav«. Slovenec, letnik XVIII, št. 82. (Ljubljana, 11.

aprila 1890). – str. 4. 84. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št.84. (Ljubljana, 14. aprila 1890). – str. 2. 85. »Iz Rima«. Slovenec, letnik XVIII, št. 84. (Ljubljana, 14. aprila 1890). – str. 3. 86. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 85. (Ljubljana, 15. aprila 1890). – str. 2. 87. »Iz Rima«. Slovenec, letnik XVIII, št. 86. (Ljubljana, 16. aprila 1890). – str. 3. 88. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 88. (Ljubljana, 18. aprila 1890). – str. 2. 89. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 89. (Ljubljana, 19. aprila 1890). – str. 2. 90. »Rim«. Slovenec, letnik XVIII, št. 90. (Ljubljana, 21. aprila 1890). – str. 4. 91. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 91. (Ljubljana, 22. aprila 1890). - str. 2. 92. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 92. (Ljubljana, 23. aprila 1890). – str. 2. 93. »Iredenta«. Slovenec, letnik XVIII, št. 94. (Ljubljana, 25. aprila 1890). – str. 2. 94. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 96. (Ljubljana, 28. aprila 1890). – str. 3. 95. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 97. (Ljubljana, 29. aprila 1890). – str. 2. 96. »Rim«. Slovenec, letnik XVIII, št. 98. (Ljubljana, 30. aprila 1890). – str. 2. 97. »Iz Florencije«. Slovenec, letnik XVIII, št. 98. (Ljubljana, 30. aprila 1890). – str. 4. 98. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 99. (Ljubljana, 1. maja 1890). – str. 2. 99. »Rim«. Slovenec, letnik XVIII, št. 99. (Ljubljana, 1. maja 1890). – str. 2. 100. »Mesto Rim«. Slovenec, letnik XVIII, št. 99. (Ljubljana, 1. maja 1890). – str.

3. 101. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 100. (Ljubljana, 2. maja 1890). – str. 2. 102. »Rim«. Slovenec, letnik XVIII, št. 104. (Ljubljana, 7. maja 1890). – str. 3. 103. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 104. (Ljubljana, 7. maja 1890). – str. 3. 104. »Rim«. Slovenec, letnik XVIII, št. 106. (Ljubljana, 9. maja 1890). – str. 3. 105. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 107. (Ljubljana, 10. maja 1890). – str. 3. 106. »Rim«. Slovenec, letnik XVIII, št. 107. (Ljubljana, 10. maja 1890). – str. 3. 107. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 110. (Ljubljana, 14. maja 1890). – str. 3. 108. »Rim«. Slovenec, letnik XVIII, št. 110. (Ljubljana, 14. maja 1890). – str. 3. 109. »Rim«. Slovenec, letnik XVIII, št. 111. (Ljubljana, 16. maja 1890). – str. 3. 110. »Kako se Italijani množe«. Slovenec, letnik XVIII, št. 112. (Ljubljana, 17. maja

1890). – str. 5. 111. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 114. (Ljubljana, 20. maja 1890). – str. 3. 112. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 115. (Ljubljana, 21. maja 1890). – str. 2-3. 113. »Rim«. Slovenec, letnik XVIII, št. 115. (Ljubljana, 21. maja 1890). – str. 3. 114. »Italijanska armada«. Slovenec, letnik XVIII, št. 115. (Ljubljana, 21. maja

1890). – str. 4. 115. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 119. (Ljubljana, 27. maja 1890). – str. 2. 116. »Rusija in Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 121. (Ljubljana, 29. maja 1890).

– str. 2. 117. »Iredentizem in Slovenci«. Slovenec, letnik XVIII, št. 122. (Ljubljana, 30. maja

1890). – str. 1-2. 118. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 122. (Ljubljana, 30. maja 1890). – str. 2. 119. »Rim«. Slovenec, letnik XVIII, št. 125. (Ljubljana, 3. junija 1890). – str. 2. 120. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 125. (Ljubljana, 3. junija 1890). – str. 3. 121. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 127. (Ljubljana, 6. junija 1890). – str. 2. 122. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 129. (Ljubljana, 9. junija 1890). – str. 3. 123. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 131. (Ljubljana, 11. junija 1890). – str. 3.

168

124. »Rim«. Slovenec, letnik XVIII, št. 131. (Ljubljana, 11. junija1890). – str. 3. 125. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 132. (Ljubljana, 12. junija 1890). – str. 3. 126. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 133. (Ljubljana, 13. junija 1890). – str.3. 127. »Rim«. Slovenec, letnik XVIII, št. 134. (Ljubljana, 14. junija 1890). – str. 2. 128. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 134. (Ljubljana, 14. junija 1890). – str.2. 129. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 135. (Ljubljana, 16. junija 1890). – str. 3. 130. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 136. (Ljubljana, 17. junija 1890). - str. 3. 131. »Vojaške predloge«. Slovenec, letnik XVIII, št. 137. (Ljubljana, 18. junija

1890). – str. 1. 132. »Iredenta«. Slovenec, letnik XVIII, št. 137. (Ljubljana, 18. junija 1890). – str.

1-2. 133. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 137. (Ljubljana, 18. junija 1890). – str. 2. 134. »Rim«. Slovenec, letnik XVIII, št.137. (Ljubljana, 18. junija 1890). – str. 2. 135. »Iredenta«. Slovenec, letnik XVIII, št. 138. (Ljubljana, 19. junija 1890). – str.

1-2. 136. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 139. (Ljubljana, 20. junija 1890). – str. 2. 137. »Rim«. Slovenec, letnik XVIII, št. 140. (Ljubljana, 21. junija 1890). – str. 5. 138. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 140. (Ljubljana, 21. junija 1890). – str. 5. 139. »Rim«. Slovenec, letnik XVIII, št. 141. (Ljubljana, 23. junija 1890). – str. 2. 140. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 141. (Ljubljana, 23. junija 1890). – str. 2. 141. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 142. (Ljubljana, 24. junija 1890). – str. 3. 142. »Rim«. Slovenec, letnik XVIII, št. 143. (Ljubljana, 25. junija 1890). – str. 2. 143. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 143. (Ljubljana, 25. junija 1890). – str. 2. 144. »Rim«. Slovenec, letnik XVIII, št. 145. (Ljubljana, 27. junija 1890). – str. 3. 145. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 146. (Ljubljana, 28. junija 1890). – str. 2. 146. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 148. (Ljubljana, 1. julija 1890). – str. 2. 147. »Rim«. Slovenec, letnik XVIII, št. 149. (Ljubljana, 2. julija 1890). – str. 2. 148. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 151. (Ljubljana, 4. julija 1890). – str. 2. 149. »Rim«. Slovenec, letnik XVIII, št. 152. (Ljubljana, 5. julija 1890). – str. 2. 150. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 152. (Ljubljana, 5. julija 1890). – str. 2. 151. »Rim«. Slovenec, letnik XVIII, št. 153. (Ljubljana, 7. julija 1890). – str. 2. 152. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 153. (Ljubljana, 7. julija 1890). – str. 2. 153. »Tridentinsko vprašanje«. Slovenec, letnik XVIII, št. 154. (Ljubljana, 8. julija

1890). – str. 2. 154. »Rim«. Slovenec, letnik XVIII, št. 156. (Ljubljana, 10. julija 1890). – str. 2. 155. »Tirolicae res«. Slovenec, letnik XVIII, št. 157. (Ljubljana, 11. julija 1890). –

str.2. 156. »Jezikovna statistika«. Slovenec, letnik XVIII, št. 157. (Ljubljana, 11. julija

1890). – str. 4. 157. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 159. (Ljubljana, 14. julija 1890). – str. 2. 158. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 160. (Ljubljana, 15. julija 1890). – str. 2. 159. »Pro Patria v Trstu«. Slovenec, letnik XVIII, št. 161. (Ljubljana, 16. julija

1890). – str. 1. 160. »Rim in Črna Gora«. Slovenec, letnik XVIII, št. 161. (Ljubljana, 16. julija

1890). – str. 2. 161. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 161. (Ljubljana, 16. julija 1890). – str. 2. 162. »Rim«. Slovenec, letnik XVIII, št. 162. (Ljubljana, 17. julija 1890). – str. 2. 163. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 162. (Ljubljana, 17. julija 1890). – str. 2. 164. »Kje je meja?«. Slovenec, letnik XVIII, št. 164. (Ljubljana, 19. julija 1890). –

str.1.

169

165. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 164. (Ljubljana, 19. julija 1890). – str. 2. 166. »Pro Patria – razpuščena«. Slovenec, letnik XVIII, št. 165. (Ljubljana, 21. julija

1890). – str. 1. 167. »Rim«. Slovenec, letnik XVIII, št. 166. (Ljubljana, 22. julija 1890). – str. 2. 168. »Rim«. Slovenec, letnik XVIII, št. 167. (Ljubljana, 23. julija 1890). – str. 2. 169. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 167. (Ljubljana, 23. julija 1890). – str. 2. 170. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 169. (Ljubljana, 25. julija 1890). – str. 2. 171. »Pro Patria«. Slovenec, letnik XVIII, št. 170. (Ljubljana, 26. julija 1890). – str.

2. 172. »Tirolsko«. Slovenec, letnik XVIII, št. 170. (Ljubljana, 26. julija 1890). – str. 2. 173. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 170. (Ljubljana, 26. julija 1890). – str. 2. 174. »Rim«. Slovenec, letnik XVIII, št. 171. (Ljubljana, 28. julija 1890). – str. 2. 175. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 172. (Ljubljana, 29. julija 1890). – str. 2. 176. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 181. (Ljubljana, 8. avgust 1890). – str. 2. 177. »Rim«. Slovenec, letnik XVIII, št.187. (Ljubljana, 16. avgusta 1890). – str. 2. 178. »Anglija in Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 187. (Ljubljana, 16. avgusta

1890). – str. 2. 179. »Italijanska grabežljivost«. Slovenec, letnik XVIII, št. 187. (Ljubljana, 16.

avgusta 1890). – str. 4. 180. »Novo italijansko društvo«. Slovenec, letnik XVIII, št. 187. (Ljubljana, 16.

avgusta 1890). – str. 4. 181. »Rim«. Slovenec, letnik XVIII, št. 191. (Ljubljana, 21. avgusta 1890). – str. 2. 182. »Tržaški petardovci«. Slovenec, letnik XVIII, št. 191. (Ljubljana, 21. avgusta

1890). – str. 3. 183. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 193. (Ljubljana, 23. avgusta 1890). – str. 2. 184. »Trident«. Slovenec, letnik XVIII, št. 195. (Ljubljana, 26. avgusta 1890). – str.

1. 185. »Rim«. Slovenec, letnik XVIII, št. 197. (Ljubljana, 28. avgusta 1890). – str. 2. 186. »Časopisje v svetu«. Slovenec, letnik XVIII, št. 197. (Ljubljana, 28. avgusta

1890). – str. 4. 187. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 198. (Ljubljana, 29. avgusta 1890). – str. 2. 188. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 199. (Ljubljana, 30. avgusta 1890). – str. 2. 189. »Iredenta in laška vlada«. Slovenec, letnik XVIII, št. 200. (Ljubljana, 1.

septembra 1890). – str. 1. 190. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 200. (Ljubljana, 1. septembra 1890). – str.

2. 191. »Rim«. Slovenec, letnik XVIII, št. 202. (Ljubljana, 3. septembra 1890). – str. 2. 192. »Petardovci v Trstu«. Slovenec, letnik XVIII, št. 202. (Ljubljana, 3. septembra

1890). – str. 3. 193. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 203. (Ljubljana, 4. septembra 1890). – str.

2. 194. »Rim in Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 204. (Ljubljana, 5. septembra

1890). – str. 1-2. 195. »Iredentovsko društvo«. Slovenec, letnik XVIII, št. 205. (Ljubljana, 6.

septembra 1890). – str. 2. 196. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 205. (Ljubljana, 6. septembra 1890). – str.

2. 197. »Rim in Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 209. (Ljubljana, 12. septembra

1890). – str. 2.

170

198. »Rim«. Slovenec, letnik XVIII, št. 209. (Ljubljana, 12. septembra 1890). – str. 2.

199. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 209. (Ljubljana, 12. septembra 1890). – str. 2.

200. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 210. (Ljubljana, 13. septembra 1890). – str. 2.

201. »Rim in Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 211. (Ljubljana, 15. septembra 1890). – str. 2.

202. »Roparji«. Slovenec, letnik XVIII, št. 211. (Ljubljana, 15. septembra 1890). – str. 4.

203. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 213. (Ljubljana, 17. septembra 1890). – str. 2.

204. »Rim in Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 215. (Ljubljana, 19. septembra 1890). – str. 1-2.

205. »Rim«. Slovenec, letnik XVIII, št. 215. (Ljubljana, 19. septembra 1890). – str. 2.

206. »Italijanski poslanci tirolski«. Slovenec, letnik XVIII, št. 216. (Ljubljana, 20. septembra 1890). – str. 2.

207. »Rim in Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 217. (Ljubljana, 22. septembra 1890). – str. 1-2.

208. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 218. (Ljubljana, 23. septembra 1890). – str. 3.

209. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 219. (Ljubljana, 24. septembra 1890). – str. 3.

210. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 220. (Ljubljana, 25. septembra 1890). – str. 2.

211. »Spomenico italijansko-tirolskih poslancev«. Slovenec, letnik XVIII, št. 220. (Ljubljana, 25. septembra 1890). – str. 2.

212. »Rim«. Slovenec, letnik XVIII, št. 222. (Ljubljana, 27. septembra 1890). – str. 2.

213. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 222. (Ljubljana, 27. septembra 1890). – str. 2.

214. »Rim«. Slovenec, letnik XVIII, št. 223. (Ljubljana, 29. septembra 1890). – str. 2.

215. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 223. (Ljubljana, 29. septembra 1890). – str. 2.

216. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 224. (Ljubljana, 30. septembra 1890). – str. 2.

217. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 225. (Ljubljana, 1. oktobra 1890). – str. 3. 218. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 226. (Ljubljana, 2. oktobra 1890). – str. 2. 219. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 227. (Ljubljana, 3. oktobra 1890). – str. 2-

3. 220. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 229. (Ljubljana, 6. oktobra 1890). – str. 2. 221. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 231. (Ljubljana, 8. oktobra 1890). – str. 2. 222. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 232. (Ljubljana, 9. oktobra 1890). – str. 3. 223. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 234. (Ljubljana, 11. oktobra 1890). – str. 2. 224. »Crispijev govor«. Slovenec, letnik XVIII, št. 236. (Ljubljana, 14. oktobra

1890). – str. 1-2. 225. »Crispijev govor«. Slovenec, letnik XVIII, št. 237. (Ljubljana, 15.oktobra

1890). – str. 1-2.

171

226. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 237. (Ljubljana, 15. oktobra 1890). – str. 2. 227. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 238. (Ljubljana, 16. oktobra 1890). – str. 2. 228. »Rim«. Slovenec, letnik XVIII, št. 238. (Ljubljana, 16. oktobra 1890). – str. 2. 229. »Velik strah«. Slovenec, letnik XVIII, št. 238. (Ljubljana, 16. oktobra 1890). –

str. 4. 230. »Rim«. Slovenec, letnik XVIII, št. 239. (Ljubljana, 17. oktobra 1890). – str. 2. 231. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 240. (Ljubljana, 18. oktobra 1890). – str. 2. 232. »Rim«. Slovenec, letnik XVIII, št. 241. (Ljubljana, 20. oktobra 1890). – str. 2. 233. »Rim«. Slovenec, letnik XVIII, št. 242. (Ljubljana, 21. oktobra 1890). – str. 2. 234. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 243. (Ljubljana, 22. oktobra 1890). – str. 2. 235. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 245. (Ljubljana, 24. oktobra 1890). – str. 3. 236. »Rim«. Slovenec, letnik XVIII, št. 246. (Ljubljana, 25. oktobra 1890). – str. 2. 237. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 248. (Ljubljana, 28. oktobra 1890). – str. 2. 238. »Pro Patria«. Slovenec, letnik XVIII, št. 248. (Ljubljana, 28. oktobra 1890). –

str. 3. 239. »Društvo Pro Patria«. Slovenec, letnik XVIII, št. 250. (Ljubljana, 30. oktobra

1890). – str. 2. 240. »Okrožnica Leona XIII«. Slovenec, letnik XVIII, št. 250. (Ljubljana, 30.

oktobra 1890). – str. 1-2. 241. »Rim«. Slovenec, letnik XVIII, št. 252. (Ljubljana, 3. novembra 1890). – str. 4. 242. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 252. (Ljubljana, 3. novembra 1890). – str.

4. 243. »Rim«. Slovenec, letnik XVIII, št. 253. (Ljubljana, 4. novembra 1890). – str. 3. 244. »Rim«. Slovenec, letnik XVIII, št. 253. (Ljubljana, 4. novembra 1890). – str. 3. 245. »Okrožnica Leona XIII«. Slovenec, letnik XVIII, št. 254. (Ljubljana, 5.

novembra 1890). – str. 2. 246. »Okrožnica Leona XIII«. Slovenec, letnik XVIII, št. 255. (Ljubljana, 6.

novembra 1890). – str. 2. 247. »Rim«. Slovenec, letnik XVIII, št. 255. (Ljubljana, 6. novembra 1890). – str. 2. 248. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 256. (Ljubljana, 7. novembra 1890). – str.

2-3. 249. »Rim«. Slovenec, letnik XVIII, št. 257. (Ljubljana, 8. novembra 1890). – str. 2. 250. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 257. (Ljubljana, 8. novembra 1890). – str.

2. 251. »Iz Rima«. Slovenec, letnik XVIII, št. 257. (Ljubljana, 8. novembra 1890). –

str. 3. 252. »Okrožnica Leona XIII«. Slovenec, letnik XVIII, št. 258. (Ljubljana, 10.

novembra 1890). – str. 2. 253. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 258. (Ljubljana, 10. novembra 1890). – str.

2. 254. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 260. (Ljubljana, 12. novembra 1890). – str.

2. 255. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 261. (Ljubljana, 13. novembra 1890). – str.

2. 256. »Rim«. Slovenec, letnik XVIII, št. 263. (Ljubljana, 15. novembra 1890). – str.

2. 257. »Italijansko šolsko društvo«. Slovenec, letnik XVIII, št. 265. (Ljubljana, 18.

novembra 1890). – str. 2. 258. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 265. (Ljubljana, 18. novembra 1890). – str.

2.

172

259. »Rim«. Slovenec, letnik XVIII, št. 265. (Ljubljana, 18. novembra 1890). – str. 3.

260. »V tirolskem deželnem zboru«. Slovenec, letnik XVIII, št. 266. (Ljubljana, 19. novembra 1890). – str. 2.

261. »Rim«. Slovenec, letnik XVIII, št. 267. (Ljubljana, 20. novembra 1890). – str. 3.

262. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 267. (Ljubljana, 20. novembra 1890). – str. 3.

263. »Rim«. Slovenec, letnik XVIII, št. 268. (Ljubljana, 21. novembra 1890). – str. 2.

264. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 268. (Ljubljana, 21. novembra 1890). – str. 2.

265. »Rim«. Slovenec, letnik XVIII, št. 272. (Ljubljana, 26. novembra 1890). – str. 3.

266. »Beneška Slovenija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 272. (Ljubljana, 26. novembra 1890). – str. 3-4.

267. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 273. (Ljubljana, 27. novembra 1890). – str. 2.

268. »Rim«. Slovenec, letnik XVIII, št. 274. (Ljubljana, 28. novembra 1890). – str. 2.

269. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 274. (Ljubljana, 28. novembra 1890). – str. 2.

270. »Rim«. Slovenec, letnik XVIII, št. 275. (Ljubljana, 29. novembra 1890). – str. 4.

271. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 277. (Ljubljana, 2. decembra 1890). – str. 2.

272. »Rim«. Slovenec, letnik XVIII, št. 277. (Ljubljana, 2. decembra 1890). – str. 2- 3.

273. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 278. (Ljubljana, 3. decembra 1890). – str. 2.

274. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 282. (Ljubljana, 9. decembra 1890). – str. 3.

275. »Rim«. Slovenec, letnik XVIII, št. 279. (Ljubljana, 4. decembra 1890). – str. 2. 276. »Rim«. Slovenec, letnik XVIII, št. 283. (Ljubljana, 10. decembra 1890). – str.

2. 277. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 284. (Ljubljana, 11. decembra 1890). – str.

2. 278. »Rim«. Slovenec, letnik XVIII, št. 284. (Ljubljana, 11. decembra 1890). – str.

3. 279. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 285. (Ljubljana, 12. decembra 1890). – str.

3. 280. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 286. (Ljubljana, 13. decembra 1890). – str.

2. 281. »Prestolni govor kralja Humberta«. Slovenec, letnik XVIII, št. 287. (Ljubljana,

15. decembra 1890). – str. 2. 282. »Rim«. Slovenec, letnik XVIII, št. 287. (Ljubljana, 15. decembra 1890). – str.

3. 283. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 287. (Ljubljana, 15. decembra 1890). – str.

3.

173

284. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 288. (Ljubljana, 16. decembra 1890). – str. 2.

285. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 289. (Ljubljana, 17. decembra 1890). – str. 2.

286. »Rim«. Slovenec, letnik XVIII, št. 290. (Ljubljana, 18. decembra 1890). – str. 2.

287. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 290. (Ljubljana, 18. decembra 1890). – str. 3.

288. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 291. (Ljubljana, 19. decembra 1890). – str. 3.

289. »Napad na avstrijskega poslanca«. Slovenec, letnik XVIII, št. 291. (Ljubljana, 19. decembra 1890). – str. 3.

290. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 292. (Ljubljana, 20. decembra 1890). – str. 3.

291. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 295. (Ljubljana, 26. decembra 1890). – str. 5.

292. »Rim«. Slovenec, letnik XVIII, št. 296. (Ljubljana, 27. decembra 1890). – str. 2.

293. »Nagovor papeža Leona XIII«. Slovenec, letnik XVIII, št. 297. (Ljubljana, 29. decembra 1890). – str. 1.

294. »Italija«. Slovenec, letnik XVIII, št. 297. (Ljubljana, 29. decembra 1890). – str. 2.

295. »Iz Rima«. Slovenec, letnik XVIII, št. 297. (Ljubljana, 29. decembra 1890). – str. 3.

296. »Pogled v Italijo«. Slovenec, letnik XVIII, št. 298. (Ljubljana, 30. decembra 1890). – str. 1.

297. »Rim«. Slovenec, letnik XVIII, št. 298. (Ljubljana, 30. decembra 1890). – str. 2.

298. »Italija«. Slovenec, letnik XIX, št. 1. (Ljubljana, 2. januarja 1891). – str. 2. 299. »Rim«. Slovenec, letnik XIX, št. 2. (Ljubljana, 3. januarja 1891). – str. 3. 300. »Rim«. Slovenec, letnik XIX, št. 3. (Ljubljana, 5. januarja 1891). – str. 2 301. »Italija«. Slovenec, letnik XIX, št. 3. (Ljubljana, 5. januarja 1891). – str. 2. 302. »Italija«. Slovenec, letnik XIX, št. 4. (Ljubljana, 7. januarja 1891). – str. 2. 303. »Rim«. Slovenec, letnik XIX, št. 9. (Ljubljana, 13. januarja 1891). – str. 2. 304. »Italija«. Slovenec, letnik XIX, št. 9. (Ljubljana, 13. januarja 1891). – str. 2. 305. »Italija«. Slovenec, letnik XIX, št. 11. (Ljubljana, 15. januarja 1891). – str. 2. 306. »Rim«. Slovenec, letnik XIX, št. 12. (Ljubljana, 16. januarja 1891). – str. 2. 307. »Italija«. Slovenec, letnik XIX, št. 13. (Ljubljana, 17. januarja 1891). – str. 2. 308. »Sveti oče Leon XIII; Papeževa miloščina«. Slovenec, letnik XIX, št. 15.

(Ljubljana, 20. januarja 1891). – str. 4. 309. »Rim«. Slovenec, letnik XIX, št. 16. (Ljubljana, 21. januarja 1891). – str. 2. 310. »Italija«. Slovenec, letnik XIX, št. 17. (Ljubljana, 22. januarja 1891). – str. 2. 311. »Zima v južni Evropi«. Slovenec, letnik XIX, št. 17. (Ljubljana, 22. januarja

1891). – str. 4. 312. »Mraz«. Slovenec, letnik XIX, št. 18. (Ljubljana, 23. januarja 1891). – str. 4. 313. »Italija«. Slovenec, letnik XIX, št. 21. (Ljubljana, 27. januarja 1891). – str. 2. 314. »Dar španske kraljice«. Slovenec, letnik XIX, št. 21. (Ljubljana, 27. januarja

1891). – str. 4. 315. »Rim«. Slovenec, letnik XIX, št. 23. (Ljubljana, 29. januarja 1891). – str. 3. 316. »Italija«. Slovenec, letnik XIX, št. 23. (Ljubljana, 29. januarja 1891). – str. 3.

174

317. »Italija«. Slovenec, letnik XIX, št. 24. (Ljubljana, 30. januarja 1891). – str. 2. 318. »Iz Rima«. Slovenec, letnik XIX, št. 24. (Ljubljana, 30. januarja 1891). – str. 3. 319. »Rim in Anglija«. Slovenec, letnik XIX, št. 27. (Ljubljana, 4. februarja 1891). –

str. 2. 320. »Italija«. Slovenec, letnik XIX, št. 27. (Ljubljana, 4. februarja 1891). – str. 3. 321. »Ministerska kriza v Italiji«. Slovenec, letnik XIX, št. 28. (Ljubljana, 5.

februarja 1891). – str. 1-2. 322. »Italija«. Slovenec, letnik XIX, št. 28. (Ljubljana, 5. februarja 1891). – str. 2. 323. »Iz Rima«. Slovenec, letnik XIX, št. 28. (Ljubljana, 5. februarja 1891). – str. 3. 324. »Rim«. Slovenec, letnik XIX, št. 29. (Ljubljana, 6. februarja 1891). – str. 2. 325. »Italija«. Slovenec, letnik XIX, št. 29. (Ljubljana, 6. februarja 1891). – str. 2. 326. »Italija«. Slovenec, letnik XIX, št. 30. (Ljubljana, 7. februarja 1891). – str. 2. 327. »Italija«. Slovenec, letnik XIX, št. 31. (Ljubljana, 9. februarja 1891). – str. 2. 328. »Rim«. Slovenec, letnik XIX, št. 32. (Ljubljana, 10. februarja 1891). – str. 2. 329. »Italija«. Slovenec, letnik XIX, št. 32. (Ljubljana, 10. februarja 1891). – str. 2. 330. »Oborožen mir«. Slovenec, letnik XIX, št. 23. (Ljubljana, 10. februarja 1891).

– str. 4. 331. »Italija«. Slovenec, letnik XIX, št. 33. (Ljubljana, 11. februarja 1891). – str. 2. 332. »Italija«. Slovenec, letnik XIX, št. 34. (Ljubljana, 12. februarja 1891). – str. 2. 333. »Dijaki papeževega vseučilišča«. Slovenec, letnik XIX, št. 34. (Ljubljana, 12.

februarja 1891). – str. 3. 334. »Italija«. Slovenec, letnik XIX, št. 35. (Ljubljana, 13. februarja 1891). – str. 2. 335. »Italija«. Slovenec, letnik XIX, št. 36. (Ljubljana, 14. februarja 1891). – str. 4. 336. »Italija«. Slovenec, letnik XIX, št. 37. (Ljubljana, 16. februarja 1891). – str. 2. 337. »Italija«. Slovenec, letnik XIX, št. 38. (Ljubljana, 17. februarja 1891). – str. 2. 338. »Rim«. Slovenec, letnik XIX, št. 39. (Ljubljana, 18. februarja 1891). – str. 2. 339. »Italija«. Slovenec, letnik XIX, št. 41. (Ljubljana, 20. februarja 1891). – str. 2. 340. »Rim«. Slovenec, letnik XIX, št. 42. (Ljubljana, 21. februarja 1891). – str. 2. 341. »Italija«. Slovenec, letnik XIX, št. 42. (Ljubljana, 21. februarja 1891). – str. 3. 342. »Milodari svetega očeta«. Slovenec, letnik XIX, št. 42. (Ljubljana, 21. februarja

1891). – str. 4. 343. »Italija«. Slovenec, letnik XIX, št. 46. (Ljubljana, 26. februarja 1891). – str. 2. 344. »Italija«. Slovenec, letnik XIX, št. 47. (Ljubljana, 27. februarja 1891). – str. 2. 345. »Cerkveni rop v Rimu«. Slovenec, letnik XIX, št. 47. (Ljubljana, 27. februarja

1891). – str. 4. 346. »Italija«. Slovenec, letnik XIX, št. 48. (Ljubljana, 28. februarja 1891). – str. 4. 347. »Sveti Oče Leon XIII«. Slovenec, letnik XIX, št. 51. (Ljubljana, 4. marca

1891). – str. 2. 348. »Iz Rima«. Slovenec, letnik XIX, št. 51. (Ljubljana, 4. marca 1891). – str. 2. 349. »Italijanska zbornica«. Slovenec, letnik XIX, št. 52. (Ljubljana, 5. marca 1891).

– str. 2. 350. »Trinajsta obletnica kronanja papeža Leona XIII«. Slovenec, letnik XIX, št. 55.

(Ljubljana, 9. marca 1891). – str. 2. 351. »Dopolnilne volitve za italijansko zbornico«. Slovenec, letnik XIX, št. 56.

(Ljubljana, 10. marca 1891). – str. 2. 352. »Princ Jerome Napoleon«. Slovenec, letnik XIX, št. 58. (Ljubljana, 12. marca

1891). – str. 3. 353. »Leon XIII avstrijskim škofom«. Slovenec, letnik XIX, št. 60. (Ljubljana, 14.

marca 1891). – str. 1-2.

175

354. »Princ Jerome Napoleon«. Slovenec, letnik XIX, št. 60. (Ljubljana, 14. marca 1891). – str. 2.

355. »Sveti Stol«. Slovenec, letnik XIX, št. 61. (Ljubljana, 16. marca 1891). – str. 2. 356. »Italija«. Slovenec, letnik XIX, št. 62. (Ljubljana, 17. marca 1891). – str. 3. 357. »Italija«. Slovenec, letnik XIX, št. 64. (Ljubljana, 20. marca 1891). – str. 3. 358. »Princ Jerome Napoleon«. Slovenec, letnik XIX, št. 64. (Ljubljana, 20. marca

1891). – str. 2. 359. »Budgetna debata v italijanski zbornici«. Slovenec, letnik XIX, št. 66.

(Ljubljana, 23. marca 1891). – str. 3. 360. »Evropske kolonije v Afriki«. Slovenec, letnik XIX, št. 72. (Ljubljana, 1. aprila

1891). – str. 4. 361. »Sveti stol«. Slovenec, letnik XIX, št. 75. (Ljubljana, 4. aprila 1891). – str. 2. 362. »Italija in Zjedinjene države«. Slovenec, letnik XIX, št. 75. (Ljubljana, 4. aprila

1891). – str. 2. 363. »Kapucinski misijon«. Slovenec, letnik XIX, št. 75. (Ljubljana, 4. aprila 1891).

– str. 4. 364. »Italija in Zjedinjene države«. Slovenec, letnik XIX, št. 76. (Ljubljana, 6. aprila

1891). – str. 3. 365. »Sveti stol«. Slovenec, letnik XIX, št. 77. (Ljubljana, 7. aprila 1891). – str. 3. 366. »Masava«. Slovenec, letnik XIX, št. 77. (Ljubljana, 7. aprila 1891). – str. 3. 367. »Razpust italijanske zbornice«. Slovenec, letnik XIX, št. 78. (Ljubljana, 8.

aprila 1891). – str. 2. 368. »Trgovsko-politične razmere«. Slovenec, letnik XIX, št. 85. (Ljubljana, 16.

aprila 1891). – str. 2. 369. »Trodržavna zveza«. Slovenec, letnik XIX, št. 86. (Ljubljana, 17. aprila 1891).

– str. 2. 370. »Crispi«. Slovenec, letnik XIX, št. 87. (Ljubljana, 18. aprila 1891). – str. 4. 371. »Italijanska zbornica«. Slovenec, letnik XIX, št. 90. (Ljubljana, 22. aprila

1891). – str. 2-3. 372. »300 letnica smrti Svetega Alojzija«. Slovenec, letnik XIX, št. 90. (Ljubljana,

22. aprila 1891). – str. 4. 373. »Napredek katoliške cerkve«. Slovenec, letnik XIX, št. 91. (Ljubljana, 23.

aprila 1891). – str. 2. 374. »Italijanska zbornica«. Slovenec, letnik XIX, št. 92. (Ljubljana, 24. aprila

1891). – str. 3. 375. »Italija in Francija«. Slovenec, letnik XIX, št. 96. (Ljubljana, 29. aprila 1891). –

str. 3. 376. »Nemčija in Italija«. Slovenec, letnik XIX, št. 100. (Ljubljana, 4. maja 1891). –

str. 2. 377. »Italijani v Afriki«. Slovenec, letnik XIX, št. 101. (Ljubljana, 5. maja 1891). –

str. 2. 378. »Papeževa enciklika o socialnem vprašanju«. Slovenec, letnik XIX, št. 102.

(Ljubljana, 6. maja 1891). – str. 2. 379. »Iz Rima«. Slovenec, letnik XIX, št. 102. (Ljubljana, 6. maja 1891). – str. 3. 380. »Umor Italijanov v Novem Orleansu«. Slovenec, letnik XIX, št. 103.

(Ljubljana, 8. maja 1891). – str. 3. 381. »Italijanska zbornica«. Slovenec, letnik XIX, št. 111. (Ljubljana, 19. maja

1891). – str. 2. 382. »Nova okrožnica«. Slovenec, letnik XIX, št. 112. (Ljubljana, 20. maja 1891). –

str. 2.

176

383. »Papeževa enciklika«. Slovenec, letnik XIX, št. 114. (Ljubljana, 22. maja 1891). – str. 3.

384. »Italija in Zjedinjene države«. Slovenec, letnik XIX, št. 114. (Ljubljana, 22. maja 1891). – str. 3.

385. »Trodržavna zveza«. Slovenec, letnik XIX, št. 115. (Ljubljana, 23. maja 1891). – str. 3.

386. »Samostani v Italiji«. Slovenec, letnik XIX, št. 116. (Ljubljana, 25. maja 1891). – str. 2-3.

387. »Tudi enciklika o socijalnem vprašanju«. Slovenec, letnik XIX, št. 120. (Ljubljana, 30. maja 1891). – str. 3.

388. »Prvi maj«. Slovenec, letnik XIX, št. 120. (Ljubljana, 30. maja 1891). – str. 3. 389. »Papeževa enciklika«. Slovenec, letnik XIX, št. 123. (Ljubljana, 3. junija

1891). – str. 2. 390. »Občinske volitve v Rimu«. Slovenec, letnik XIX, št. 124. (Ljubljana, 4. junija

1891). – str. 2. 391. »Židovsko vprašanje v italijanski zbornici«. Slovenec, letnik XIX, št. 125.

(Ljubljana, 5. junija 1891). – str. 2. 392. »Crispi in Rudini«. Slovenec, letnik XIX, št. 125. (Ljubljana, 5. junija 1891). –

str. 2. 393. »Ločitev zakonov v Italiji«. Slovenec, letnik XIX, št. 126. (Ljubljana, 6. junija

1891). – str. 2. 394. »Italijanska zbornica«. Slovenec, letnik XIX, št. 129. (Ljubljana, 10. junija

1891). – str. 3. 395. »Nobene sprave s cerkvijo«. Slovenec, letnik XIX, št. 135. (Ljubljana, 17.

junija 1891). – str. 2. 396. »Delavsko vprašanje: Okrožnica papeža Leona XIII.«. Slovenec, letnik XIX, št.

141. (Ljubljana, 24. junija 1891). – str. 2-3. 397. »Občinske volitve v Rimu«. Slovenec, letnik XIX, št. 141. (Ljubljana, 24.

junija 1891). – str. 3. 398. »Delavsko vprašanje: Okrožnica papeža Leona XIII.«. Slovenec, letnik XIX, št.

143. (Ljubljana, 26. junija 1891). – str. 1-2. 399. »Poslanica Leona XIII portugalskim škofom«. Slovenec, letnik XIX, št. 183.

(Ljubljana, 13. avgusta 1891). – str. 2. 400. »Grof pariški in papež«. Slovenec, letnik XIX, št. 191. (Ljubljana, 24. avgusta

1891). – str. 2. 401. »Vatikan«. Slovenec, letnik XIX, št. 193. (Ljubljana, 26. avgusta 1891). – str.

2. 402. »Potovanje italijanskega kralja«. Slovenec, letnik XIX, št. 194. (Ljubljana, 27.

avgusta 1891). – str. 2. 403. »Italijanski anarhistični list«. Slovenec, letnik XIX, št. 194. (Ljubljana, 27.

avgusta 1891). – str. 2. 404. »Sveti stol«. Slovenec, letnik XIX, št. 201. (Ljubljana, 4. septembra 1891). –

str. 3. 405. »Evropske vojske«. Slovenec, letnik XIX, št. 203. (Ljubljana, 7. septembra

1891). – str. 2. 406. »Vatikan in Slovenski narod«. Slovenec, letnik XIX, št. 209. (Ljubljana, 15.

septembra 1891). – str. 1. 407. »Iz Rima«. Slovenec, letnik XIX, št. 214. (Ljubljana, 21. septembra 1891). –

str. 3.

177

408. »Italija«. Slovenec, letnik XIX, št. 222. (Ljubljana, 30. septembra 1891). – str. 2.

409. »Iz Rima«. Slovenec, letnik XIX, št. 222. (Ljubljana, 30. septembra 1891). – str. 2.

410. »Iz Rima«. Slovenec, letnik XIX, št. 225. (Ljubljana, 3. oktobra 1891). – str. 2. 411. »Izgredi v Rimu«. Slovenec, letnik XIX, št. 226. (Ljubljana, 5. oktobra 1891). –

str. 2. 412. »Izgredi v Rimu«. Slovenec, letnik XIX, št. 228. (Ljubljana, 7. oktobra 1891). –

str. 3. 413. »Iz Rima«. Slovenec, letnik XIX, št. 228. (Ljubljana, 7. oktobra 1891). – str. 4. 414. »Garibaldijev spomenik«. Slovenec, letnik XIX, št. 230. (Ljubljana, 9. oktobra

1891). – str. 2. 415. »Izgredi v Rimu«. Slovenec, letnik XIX, št. 231. (Ljubljana, 10. oktobra 1891).

– str. 1-2. 416. »Demonstracije v Rimu«. Slovenec, letnik XIX, št. 232. (Ljubljana, 12. oktobra

1891). – str. 2. 417. »Demonstracije v Rimu«. Slovenec, letnik XIX, št. 233. (Ljubljana, 13. oktobra

1891). – str. 2. 418. »Tirolsko«. Slovenec, letnik XIX, št. 235. (Ljubljana, 15. oktobra 1891). – str.

2. 419. »Italija«. Slovenec, letnik XIX, št. 235. (Ljubljana, 15. oktobra 1891). – str. 2. 420. »Rusija in Italija«. Slovenec, letnik XIX, št. 235. (Ljubljana, 15. oktobra 1891).

– str. 2. 421. »Papeževa posvetna oblast«. Slovenec, letnik XIX, št. 237. (Ljubljana, 17.

oktobra 1891). – str. 2. 422. »Sveti stol«. Slovenec, letnik XIX, št. 239. (Ljubljana, 20. oktobra 1891). – str.

2. 423. »Afera v Panteonu«. Slovenec, letnik XIX, št. 243. (Ljubljana, 24. oktobra

1891). – str. 2. 424. »Italija in Francija«. Slovenec, letnik XIX, št. 249. (Ljubljana, 31. oktobra

1891). – str. 3. 425. »Italija«. Slovenec, letnik XIX, št. 249. (Ljubljana, 31. oktobra 1891). – str. 3. 426. »Italija«. Slovenec, letnik XIX, št. 252. (Ljubljana, 4. novembra 1891). – str. 2. 427. »Iz Rima«. Slovenec, letnik XIX, št. 254. (Ljubljana, 6. novembra 1891). – str.

3. 428. »Mirovni kongres v Rimu«. Slovenec, letnik XIX, št. 255. (Ljubljana, 7.

novembra 1891). – str. 1. 429. »Mirovni kongres v Rimu«. Slovenec, letnik XIX, št. 257. (Ljubljana, 10.

novembra 1891). – str. 2. 430. »Italija«. Slovenec, letnik XIX, št. 258. (Ljubljana, 11. novembra 1891). – str.

2. 431. »Rim«. Slovenec, letnik XIX, št. 259. (Ljubljana, 12. novembra 1891). – str. 4. 432. »Mirovni kongres«. Slovenec, letnik XIX, št. 260. (Ljubljana, 13. novembra

1891). – str. 2. 433. »Italija in Nemčija«. Slovenec, letnik XIX, št. 260. (Ljubljana, 13. novembra

1891). – str. 2. 434. »Vatikan in Rusija«. Slovenec, letnik XIX, št. 262. (Ljubljana, 16. novembra

1891). – str. 2. 435. »Rim«. Slovenec, letnik XIX, št. 262. (Ljubljana, 16. novembra 1891). – str. 4.

178

436. »Italija«. Slovenec, letnik XIX, št. 263. (Ljubljana, 17. novembra 1891). – str. 3.

437. »Collegium Germanicum«. Slovenec, letnik XIX, št. 263. (Ljubljana, 17. novembra 1891). – str. 4.

438. »Mirovni kongres«. Slovenec, letnik XIX, št. 265. (Ljubljana, 19. novembra 1891). – str. 2.

439. »Rim«. Slovenec, letnik XIX, št. 268. (Ljubljana, 23. novembra 1891). – str. 4- 5.

440. »Rimsko vprašanje v delegaciji«. Slovenec, letnik XIX, št. 273. (Ljubljana, 28. novembra 1891). – str. 2.

441. »Mirovni kongres«. Slovenec, letnik XIX, št. 275. (Ljubljana, 1. decembra 1891). – str. 2.

442. »Italija«. Slovenec, letnik XIX, št. 275. (Ljubljana, 1. decembra 1891). – str. 2. 443. »Italija«. Slovenec, letnik XIX, št. 280. (Ljubljana, 7. decembra 1891). – str. 2. 444. »Italijanska šola v Dubrovniku«. Slovenec, letnik XIX, št. 292. (Ljubljana, 22.

decembra 1891). – str. 2. 445. »Italija«. Slovenec, letnik XIX, št. 296. (Ljubljana, 29. decembra 1891). – str.

2. 446. »Italija«. Slovenec, letnik XX, št. 1. (Ljubljana, 2. januarja 1892,). – str. 2. 447. »Italija«. Slovenec, letnik XX, št. 2. (Ljubljana, 4. januarja 1892). – str. 2-3. 448. »Papež in Nemčija«. Slovenec, letnik XX, št. 4. (Ljubljana, 7. januarja 1892). –

str. 2. 449. »Italija«. Slovenec, letnik XX, št. 4. (Ljubljana, 7. januarja 1892). – str. 2. 450. »Trgovinske pogodbe«. Slovenec, letnik XX, št. 6. (Ljubljana, 9. januarja

1892). – str. 1-2. 451. »Trgovinske pogodbe«. Slovenec, letnik XX, št. 7. (Ljubljana, 11. januarja

1892). – str. 1-2. 452. »Trgovinske pogodbe«. Slovenec, letnik XX, št. 9. (Ljubljana, 13. januarja

1892). – str. 2. 453. »Rim«. Slovenec, letnik XX, št. 11. (Ljubljana, 15. januarja 1892). – str. 2. 454. »Italija«. Slovenec, letnik XX, št.13. (Ljubljana, 18. januarja 1892). – str. 2-3. 455. »Italija«. Slovenec, letnik XX, št. 13. (Ljubljana, 18. januarja 1892). – str. 3. 456. »Mejnarodna zdravstvena konferenca«. Slovenec, letnik XX, št. 13. (Ljubljana,

18. januarja 1892). – str. 4. 457. »Vinska carina«. Slovenec, letnik XX, št. 21. (Ljubljana, 27. januarja 1892). –

str. 2. 458. »Italija«. Slovenec, letnik XX, št. 22. (Ljubljana, 28. januarja 1892). – str. 2. 459. »Italija«. Slovenec, letnik XX, št. 26. (Ljubljana, 3. februarja 1892). – str. 2. 460. »Rusija in Vatikan«. Slovenec, letnik XX, št. 32. (Ljubljana, 10. februarja

1892). – str. 2. 461. »Italija in Švica«. Slovenec, letnik XX, št. 36. (Ljubljana, 15. februarja 1892). –

str. 3. 462. »Italija«. Slovenec, letnik XX, št. 36. (Ljubljana, 15. februarja 1892). – str. 3. 463. »Italija«. Slovenec, letnik XX, št. 38. (Ljubljana, 17. februarja 1892). – str. 2. 464. »400 letnica«. Slovenec, letnik XX, št. 38. (Ljubljana, 17. februarja 1892). – str.

3. 465. »Gregorijansko vseučilišče v Rimu«. Slovenec, letnik XX, št. 39. (Ljubljana,

18. februarja 1892). – str. 4. 466. »Italija«. Slovenec, letnik XX, št. 41. (Ljubljana, 20. februarja 1892). – str. 2. 467. »Italija«. Slovenec, letnik XX, št. 48. (Ljubljana, 29. februarja 1892). – str. 3.

179

468. »Sveti stol«. Slovenec, letnik XX, št. 50. (Ljubljana, 2. marca 1892). – str. 2. 469. »Rim«. Slovenec, letnik XX, št. 57. (Ljubljana, 10. marca 1892). – str. 5. 470. »Italija«. Slovenec, letnik XX, št. 61. (Ljubljana, 15. marca 1892). – str. 3. 471. »Leon XIII in Francozi«. Slovenec, letnik XX, št. 62. (Ljubljana, 16. marca

1892). – str. 1. 472. »Italija«. Slovenec, letnik XX, št. 63. (Ljubljana, 17. marca 1892). – str. 3. 473. »Italija«. Slovenec, letnik XX, št. 67. (Ljubljana, 23. marca 1892). – str. 3. 474. »Italija«. Slovenec, letnik XX, št. 79. (Ljubljana, 7. aprila 1892). – str. 2. 475. »Židovsko-laška iredenta«. Slovenec, letnik XX, št. 81. (Ljubljana, 9. aprila

1892). – str. 4. 476. »Katoliška hierarhija o novem letu«. Slovenec, letnik XX, št. 81. (Ljubljana, 9.

aprila 1892). – str. 4. 477. »Italija«. Slovenec, letnik XX, št. 86. (Ljubljana, 15. aprila 1892). – str. 3. 478. »Italija in Zjedinjene države«. Slovenec, letnik XX, št. 86. (Ljubljana, 15. aprila

1892). – str. 3. 479. »Italija«. Slovenec, letnik XX, št. 88. (Ljubljana, 19. aprila 1892). – str. 2. 480. »Italija«. Slovenec, letnik XX, št. 89. (Ljubljana, 20. aprila 1892). – str. 3. 481. »Trst«. Slovenec, letnik XX, št. 90. (Ljubljana, 21. aprila 1892). – str. 1-2. 482. »Istra«. Slovenec, letnik XX, št. 91. (Ljubljana, 22. aprila 1892). – str. 1-2. 483. »Pij IX«. Slovenec, letnik XX, št. 95. (Ljubljana, 27. aprila 1892). – str. 2. 484. »Shodi vladarjev«. Slovenec, letnik XX, št. 95. (Ljubljana, 27. aprila 1892). –

str. 2. 485. »Italija«. Slovenec, letnik XX, št. 96. (Ljubljana, 28. aprila 1892). – str. 2. 486. »Italija«. Slovenec, letnik XX, št. 99. (Ljubljana, 2. maja 1892). – str. 3. 487. »Italija«. Slovenec, letnik XX, št. 100. (Ljubljana, 3. maja 1892). – str. 3. 488. »Sveti stol«. Slovenec, letnik XX, št. 101. (Ljubljana, 4. maja 1892). – str. 2. 489. »Italija«. Slovenec, letnik XX, št. 103. (Ljubljana, 6. maja 1892). – str. 2. 490. »Italija«. Slovenec, letnik XX, št. 104. (Ljubljana, 7. maja 1892). – str. 2. 491. »Vatikan in Francija«. Slovenec, letnik XX, št. 105. (Ljubljana, 9. maja 1892).

– str. 3. 492. »Italija«. Slovenec, letnik XX, št. 105. (Ljubljana, 9. maja 1892). – str. 3. 493. »Francija in Vatikan«. Slovenec, letnik XX, št. 110. (Ljubljana, 14. maja 1892).

– str. 2. 494. »Italija«. Slovenec, letnik XX, št. 110. (Ljubljana, 14. maja 1892). – str. 3. 495. »Italija«. Slovenec, letnik XX, št. 111. (Ljubljana, 16. maja 1892). – str. 2. 496. »Rim«. Slovenec, letnik XX, št. 111. (Ljubljana, 16. maja 1892). – str. 4. 497. »Italija«. Slovenec, letnik XX, št. 112. (Ljubljana, 17. maja 1892). – str. 3. 498. »Italija«. Slovenec, letnik XX, št.113. (Ljubljana, 18. maja 1892). – str. 2. 499. »Italija in Nemčija«. Slovenec, letnik XX, št. 115. (Ljubljana, 20. maja 1892). –

str. 2-3. 500. »Trodržavna zveza«. Slovenec, letnik XX, št. 116. (Ljubljana, 21. maja 1892).

– str. 2. 501. »Italija«. Slovenec, letnik XX, št. 117. (Ljubljana, 23. maja 1892). – str. 2. 502. »Sveti stol«. Slovenec, letnik XX, št. 119. (Ljubljana, 25. maja 1892). – str. 3. 503. »Italija«. Slovenec, letnik XX, št. 120. (Ljubljana, 27. maja 1892). – str. 2. 504. »Italija«. Slovenec, letnik XX, št. 121. (Ljubljana, 28. maja 1892). – str. 2. 505. »Italija«. Slovenec, letnik XX, št. 122. (Ljubljana, 30. maja 1892). – str. 2. 506. »Italija«. Slovenec, letnik XX, št. 127. (Ljubljana, 4. junija 1892). – str. 3. 507. »Italija«. Slovenec, letnik XX, št. 128. (Ljubljana, 7. junija 1892). – str. 2. 508. »Italija«. Slovenec, letnik XX, št. 130. (Ljubljana, 9. junija 1892). – str. 2.

180

509. »Nemčija in Vatikan«. Slovenec, letnik XX, št. 155. (Ljubljana, 11. julija 1892). – str. 2.

510. »Italija«. Slovenec, letnik XX, št. 155. (Ljubljana, 11. julija 1892). – str. 2. 511. »Brazilija in Italija«. Slovenec, letnik XX, št. 156. (Ljubljana, 12. julija 1892).

– str. 2. 512. »Italija«. Slovenec, letnik XX, št. 158. (Ljubljana, 14. julija 1892). – str. 3. 513. »Italija«. Slovenec, letnik XX, št. 160. (Ljubljana, 16. julija 1892). – str. 2. 514. »Vatikan in Nemčija«. Slovenec, letnik XX, št. 162. (Ljubljana, 19. julija

1892). – str. 2-3. 515. »Nemčija in Italija«. Slovenec, letnik XX, št.178. (Ljubljana, 6. avgusta 1892).

– str. 2. 516. »Italija«. Slovenec, letnik XX, št. 180. (Ljubljana, 9. avgusta 1892). – str. 2. 517. »Carina od italijanskih vin«. Slovenec, letnik XX, št. 185. (Ljubljana, 16.

avgusta 1892). – str. 2. 518. »Italija«. Slovenec, letnik XX, št. 190. (Ljubljana, 22. avgusta 1892). – str. 2. 519. »Avstrija in Italija«. Slovenec, letnik XX, št. 196. (Ljubljana, 29. avgusta

1892). – str. 2. 520. »Avstrija in Italija«. Slovenec, letnik XX, št. 198. (Ljubljana, 31. avgusta

1892). – str. 6. 521. »Italija«. Slovenec, letnik XX, št. 198. (Ljubljana, 31. avgusta 1892). – str. 6. 522. »Anglija in Vatikan«. Slovenec, letnik XX, št. 199. (Ljubljana, 1. septembra

1892). – str. 6. 523. »Vatikan in Srbija«. Slovenec, letnik XX, št. 214. (Ljubljana, 20. septembra

1892). – str. 2. 524. »Rusija in Italija«. Slovenec, letnik XX, št. 215. (Ljubljana, 21. septembra

1892). – str. 3. 525. »Italija«. Slovenec, letnik XX, št. 216. (Ljubljana, 22. septembra 1892). – str. 2. 526. »Italija«. Slovenec, letnik XX, št. 218. (Ljubljana, 24. septembra 1892). – str. 2. 527. »Italija«. Slovenec, letnik XX, št. 222. (Ljubljana, 29. septembra 1892). – str. 2. 528. »Rim«. Slovenec, letnik XX, št. 224. (Ljubljana, 1. oktobra 1892). – str. 5. 529. »Vatikan«. Slovenec, letnik XX, št. 230. (Ljubljana, 8. oktobra 1892). – str. 3. 530. »Italija«. Slovenec, letnik XX, št. 230. (Ljubljana, 8. oktobra 1892). – str. 3. 531. »Italija«. Slovenec, letnik XX, št. 238. (Ljubljana, 18. oktobra 1892). – str. 2. 532. »Leon XIII. in znanost«. Slovenec, letnik XX, št. 241. (Ljubljana, 21. oktobra

1892). – str. 4. 533. »Italija«. Slovenec, letnik XX, št. 258. (Ljubljana, 11. novembra 1892). – str. 2. 534. »Trodržavna zveza«. Slovenec, letnik XX, št. 261. (Ljubljana, 15. novembra

1892). – str. 2. 535. »Kralj italijanski«. Slovenec, letnik XXI, št. 3. (Ljubljana, 4. januarja 1893). –

str. 2. 536. »Sneg v Rimu«. Slovenec, letnik XXI, št. 4. (Ljubljana, 5. januarja 1893). – str.

4. 537. »Katoliško gibanje v Italiji«. Slovenec, letnik XXI, št. 4. (Ljubljana, 5. januarja

1893). – str. 4. 538. »Leon XIII in Francozi«. Slovenec, letnik XXI, št. 5. (Ljubljana, 7. januarja

1893). – str. 3. 539. »Iz Rima«. Slovenec, letnik XXI, št. 8. (Ljubljana, 11. januarja 1893). – str. 4. 540. »Herzi so tudi v Italiji«. Slovenec, letnik XXI, št. 14. (Ljubljana, 18. januarja

1893). – str. 3.

181

541. »Sedemsto rimskih otrok«. Slovenec, letnik XXI, št. 14. (Ljubljana, 18. januarja 1893). – str. 3.

542. »Bančni škandal v Italiji«. Slovenec, letnik XXI, št. 23. (Ljubljana, 28. januarja 1893). – str. 2.

543. »Sleparije pri italijanskih bankah«. Slovenec, letnik XXI, št. 24. (Ljubljana, 30. januarja 1893). – str. 2.

544. »Bombe«. Slovenec, letnik XXI, št. 25. (Ljubljana, 31. januarja 1893). – str. 3. 545. »Sleparije v Italiji«. Slovenec, letnik XXI, št. 27. (Ljubljana, 3. februarja 1893).

– str. 2. 546. »Sleparije pri italijanskih bankah«. Slovenec, letnik XXI, št. 28. (Ljubljana, 4.

februarja 1893). – str. 2. 547. »Sleparije pri Italijanskih bankah«. Slovenec, letnik XXI, št. 29. (Ljubljana, 6.

februarja 1893). – str. 3. 548. »Angleška kraljica v Rim«. Slovenec, letnik XXI, št. 29. (Ljubljana, 6.

februarja 1893). – str. 3. 549. »Slovenskih romarski brzovlak v Rim«. Slovenec, letnik XXI, št. 31.

(Ljubljana, 8. februarja 1893). – str. 3. 550. »Panama v Rimu«. Slovenec, letnik XXI, št. 33. (Ljubljana, 10. februarja

1893). – str. 1. 551. »Petdesetletnica svetega očeta«. Slovenec, letnik XXI, št. 35. (Ljubljana, 13.

februarja 1893). – str. 3. 552. »Sleparije pri rimski banki«. Slovenec, letnik XXI, št. 36. (Ljubljana, 14.

februarja 1893). – str. 2. 553. »Petdesetletnica svetega očeta«. Slovenec, letnik XXI, št. 37. (Ljubljana, 15.

februarja 1893). – str. 2. 554. »Romarski vlak v Rim«. Slovenec, letnik XXI, št. 38. (Ljubljana, 16. februarja

1893). – str. 3. 555. »Čestitka Leonu XIII.«. Slovenec, letnik XXI, št. 40. (Ljubljana, 18. februarja

1893). – str. 2. 556. »Papeževa slavnost«. Slovenec, letnik XXI, št. 41. (Ljubljana, 20. februarja

1893). – str. 3. 557. »Sleparija pri rimskih bankah«. Slovenec, letnik XXI, št. 41. (Ljubljana, 20.

februarja 1893). – str. 3. 558. »Iz Rima«. Slovenec, letnik XXI, št. 41. (Ljubljana, 20. februarja 1893). – str.

3. 559. »Rim«. Slovenec, letnik XXI, št. 41. (Ljubljana, 20. februarja 1893). – str. 4. 560. »Rim«. Slovenec, letnik XXI, št. 41. (Ljubljana, 20. februarja 1893). – str. 4. 561. »Papež Leon XIII«. Slovenec, letnik XXI, št. 43. (Ljubljana, 22. februarja

1893). – str. 3. 562. »Papež Leon XIII«. Slovenec, letnik XXI, št. 44. (Ljubljana, 23. februarja

1893). – str. 2-3. 563. »Škofovska petdesetletnica svetega očeta«. Slovenec, letnik XXI, št. 45.

(Ljubljana, 24. februarja 1893). – str. 2. 564. »Rim«. Slovenec, letnik XXI, št. 45. (Ljubljana, 24. februarja 1893). – str. 4. 565. »Papeževe slavnosti«. Slovenec, letnik XXI, št. 46. (Ljubljana, 25. februarja

1893). – str. 4. 566. »Bančni škandal v Italiji«. Slovenec, letnik XXI, št. 48. (Ljubljana, 28.

februarja 1893). – str. 2. 567. »Bančni polom v Italiji«. Slovenec, letnik XXI, št. 51. (Ljubljana, 3. marca

1893). – str. 2.

182

568. »Italijanskega vina«. Slovenec, letnik XXI, št. 52. (Ljubljana, 4. marca 1893). – str. 5.

569. »Italijanski senat«. Slovenec, letnik XXI, št. 53. (Ljubljana, 6. marca 1893). – str. 2.

570. »Jeza italijanskih cerkvenih nasprotnikov«. Slovenec, letnik XXI, št. 54. (Ljubljana,7. marca 1893). – str. 2.

571. »Sleparije pri rimski banki«. Slovenec, letnik XXI, št. 55. (Ljubljana, 8. marca 1893). – str. 2.

572. »Italijanski konzul v Drinopolju«. Slovenec, letnik XXI, št. 58. (Ljubljana, 11. marca 1893). – str. 2.

573. »Tisza in Rim«. Slovenec, letnik XXI, št. 59. (Ljubljana, 13. marca 1893). – str. 2.

574. »Italijanski verski zaklad«. Slovenec, letnik XXI, št. 62. (Ljubljana, 16. marca 1893). – str. 2.

575. »Tisza in Vatikan«. Slovenec, letnik XXI, št. 63. (Ljubljana, 17. marca 1893). – str. 2.

576. »Italijanske banke«. Slovenec, letnik XXI, št. 67. (Ljubljana, 22. marca 1893). – str. 2.

577. »Iz Rima«. Slovenec, letnik XXI, št. 67. (Ljubljana, 22. marca 1893). – str. 3. 578. »Sleparije pri italijanskih bankah«. Slovenec, letnik XXI, št. 68. (Ljubljana, 23.

marca 1893). – str. 2. 579. »Škandal pri italijanskih bankah«. Slovenec, letnik XXI, št. 71. (Ljubljana, 28.

marca 1893). – str. 2. 580. »Romanje v Rim«. Slovenec, letnik XXI, št. 73. (Ljubljana, 30. marca 1893). –

str. 3. 581. »Starost papežev«. Slovenec, letnik XXI, št. 76. (Ljubljana, 4. aprila 1893). –

str. 2. 582. »Odpustki«. Slovenec, letnik XXI, št. 76. (Ljubljana, 4. aprila 1893). – str. 2. 583. »Sveta katoliška cerkev«. Slovenec, letnik XXI, št. 76. (Ljubljana, 4. aprila

1893). – str. 3. 584. »Iz Rima«. Slovenec, letnik XXI, št. 77. (Ljubljana, 5. aprila 1893). – str. 2. 585. »Vojaška dolžnost klerikov v Italiji«. Slovenec, letnik XXI, št. 84. (Ljubljana,

13. aprila 1893). – str. 2. 586. »Corriere di Gorizia«. Slovenec, letnik XXI, št. 97. (Ljubljana, 28. aprila 1893).

– str. 3. 587. »Tržaška iredenta in srebrna poroka«. Slovenec, letnik XXI, št. 97. (Ljubljana,

28. aprila 1893). – str. 3. 588. »Papež češkim romarjem«. Slovenec, letnik XXI, št. 104. (Ljubljana, 6. maja

1893). – str. 3. 589. »Iredentovske demonstracije v Bujah«. Slovenec, letnik XXI, št. 111.

(Ljubljana, 16. maja 1893). – str. 3. 590. »Koliko Židov je na svetu?«. Slovenec, letnik XXI, št. 114. (Ljubljana, 19.

maja 1893). – str. 3. 591. »Tržaški romarji pri papežu«. Slovenec, letnik XXI, št. 115. (Ljubljana, 20.

maja 1893). – str. 5. 592. »Tržaške razmere«. Slovenec, letnik XXI, št. 116. (Ljubljana, 23. maja 1893). –

str. 1. 593. »Ministrska kriza v Italiji«. Slovenec, letnik XXI, št. 116. (Ljubljana, 23. maja

1893). – str. 2.

183

594. »Italijanska ministrska kriza«. Slovenec, letnik XXI, št.120. (Ljubljana, 27. maja 1893). – str. 3.

595. »Italijanskemu ministrstvu«. Slovenec, letnik XXI, št. 121. (Ljubljana, 29. maja 1893). – str. 3.

596. »Prepovedano društvo«. Slovenec, letnik XXI, št. 123. (Ljubljana, 31. maja 1893). – str. 3.

597. »Vladna zmaga v italijanskem senatu«. Slovenec, letnik XXI, št.126. (Ljubljana, 5. junija 1893). – str. 3.

598. »Italija in Francija«. Slovenec, letnik XXI, št. 126. (Ljubljana, 5. junija 1893). – str. 3.

599. »Rusini pri papežu«. Slovenec, letnik XXI, št. 127. (Ljubljana, 6. junija 1893). – str. 1.

600. »Trst«. Slovenec, letnik XXI, št.132. (Ljubljana, 12. junija 1893). – str. 4. 601. »Volitve v Trstu«. Slovenec, letnik XXI, št. 133. (Ljubljana, 13. junija 1893). –

str. 2. 602. »Volitve v Trstu«. Slovenec, letnik XXI, št. 134. (Ljubljana, 14. junija 1893). –

str. 3. 603. »Tržaške volitve«. Slovenec, letnik XXI, št. 134. (Ljubljana, 14. junija 1893). –

str. 3. 604. »Rim«. Slovenec, letnik XXI, št. 134. (Ljubljana, 14. junija 1893). – str. 4. 605. »Kalnokyjevo pojasnilo o vnanji politiki«. Slovenec, letnik XXI, št. 135.

(Ljubljana, 15. junija 1893). – str. 2. 606. »Bolezen Carnotova«. Slovenec, letnik XXI, št. 138. (Ljubljana, 19. junija

1893). – str. 2. 607. »Iz Rima«. Slovenec, letnik XXI, št. 141. (Ljubljana, 22. junija 1893). – str. 3. 608. »Bančna debata v italijanski zbornici«. Slovenec, letnik XXI, št. 144.

(Ljubljana, 22. junija 1893). – str. 3. 609. »Bančna debata v italijanski zbornici«. Slovenec, letnik XXI, št. 145.

(Ljubljana, 27. junija 1893). – str. 2. 610. »Skalna podlaga«. Slovenec, letnik XXI, št. 146. (Ljubljana, 28. junija 1893). –

str. 1. 611. »Rimske razmere«. Slovenec, letnik XXI, št. 148. (Ljubljana, 1. julija 1893). –

str. 1-2. 612. »Sveto pismo in Leon XIII.«. Slovenec, letnik XXI, št. 148. (Ljubljana, 1. julija

1893). – str. 3. 613. »Iz Rima«. Slovenec, letnik XXI, št. 155. (Ljubljana, 10. julija 1893). – str. 1-2. 614. »Bančne zadeve v Italiji«. Slovenec, letnik XXI, št. 155. (Ljubljana, 10. julija

1893). – str. 2-3. 615. »Novi italijanski pravosodni minister«. Slovenec, letnik XXI, št. 159.

(Ljubljana, 14. julija 1893). – str.3. 616. »Židovstvo«. Slovenec, letnik XXI, št. 163. (Ljubljana, 19. julija 1893). – str. 1. 617. »Razstava v Milanu leta 1894«. Slovenec, letnik XXI, št. 170. (Ljubljana, 27.

julija 1893). – str. 2. 618. »Medicinska in higienična razstava v Rimu«. Slovenec, letnik XXI, št. 171.

(Ljubljana, 28. julija 1893). – str. 2. 619. »Raznoterosti iz Rima«. Slovenec, letnik XXI, št. 171. (Ljubljana, 28. julija

1893). – str. 3. 620. »Papeževa enciklika«. Slovenec, letnik XXI, št. 180. (Ljubljana, 8. avgusta

1893). – str. 2-3.

184

621. »Rusija in Italija«. Slovenec, letnik XXI, št. 181. (Ljubljana, 9. avgusta 1893). – str. 3.

622. »Drobne novice iz Rima«. Slovenec, letnik XXI, št. 183. (Ljubljana, 11. avgusta 1893). – str. 3.

623. »Rusija in Italija«. Slovenec, letnik XXI, št. 185. (Ljubljana, 14. avgusta 1893). – str. 2.

624. »Boji med italijanskimi in francoskimi delavci«. Slovenec, letnik XXI, št. 190. (Ljubljana, 21. avgusta 1893). – str. 2.

625. »Francija in Italija«. Slovenec, letnik XXI, št. 197. (Ljubljana, 29. avgusta 1893). – str. 2.

626. »Počaščenje duhovnih dostojanstvenikov«. Slovenec, letnik XXI, št. 198. (Ljubljana, 30. avgusta 1893). – str. 3.

627. »Pretepi med francoskimi in italijanskimi delavci«. Slovenec, letnik XXI, št. 198. (Ljubljana, 30. avgusta 1893). – str. 3.

628. »Anarhisti v Italiji«. Slovenec, letnik XXI, št. 203. (Ljubljana, 5. septembra 1893). – str. 2.

629. »Telegrami«. Slovenec, letnik XXI, št. 203. (Ljubljana, 5. septembra 1893). – str. 4.

630. »Iz Rima«. Slovenec, letnik XXI, št. 206. (Ljubljana, 9. septembra 1893). – str. 4.

631. »Papeževa enciklika«. Slovenec, letnik XXI, št. 207. (Ljubljana, 11. septembra 1893). – str. 2.

632. »Leon XIII. Ogrskim škofom«. Slovenec, letnik XXI, št. 213. (Ljubljana, 18. septembra 1893). – str. 1.

633. »Sleparije v Italiji«. Slovenec, letnik XXI, št. 216. (Ljubljana, 21. septembra 1893). – str. 2.

634. »Iz Rima«. Slovenec, letnik XXI, št. 216. (Ljubljana, 21. septembra 1893). – str. 3.

635. »Italijanske finance«. Slovenec, letnik XXI, št. 218. (Ljubljana, 23. septembra 1893). – str. 2.

636. »Novi davki v Italiji«. Slovenec, letnik XXI, št. 220. (Ljubljana, 26. septembra 1893). – str. 2.

637. »Tirolski Italijani«. Slovenec, letnik XXI, št. 222. (Ljubljana, 28. septembra 1893). – str. 1-2.

638. »Rimska banka«. Slovenec, letnik XXI, št. 227. (Ljubljana, 4. oktobra 1893). – str. 2.

639. »Okrožnica papežu Leonu XIII.«. Slovenec, letnik XXI, št. 236. (Ljubljana, 14. oktobra 1893). – str. 4.

640. »Iredenta«. Slovenec, letnik XXI, št. 238. (Ljubljana, 17. oktobra 1893). – str. 2.

641. »Iz Rima«. Slovenec, letnik XXI, št. 238. (Ljubljana, 17. oktobra 1893). – str. 4.

642. »Rim«. Slovenec, letnik XXI, št. 239. (Ljubljana, 18. oktobra 1893). – str. 4. 643. »Okrožnica papeža Leona XIII.«. Slovenec, letnik XXI, št. 240. (Ljubljana, 19.

oktobra 1893). – str. 2. 644. »Giolittijev govor«. Slovenec, letnik XXI, št. 241. (Ljubljana, 20. oktobra

1893). – str. 2. 645. »Okrožnica«. Slovenec, letnik XXI, št. 242. (Ljubljana, 21. oktobra 1893). –

str. 2-3.

185

646. »Vprašanje o beneškem patrijarhatu«. Slovenec, letnik XXI, št. 242. (Ljubljana, 21. oktobra 1893). – str. 3.

647. »Iz Rima«. Slovenec, letnik XXI, št. 245. (Ljubljana, 25. oktobra 1893). – str. 2.

648. »Stališče italijanske vlade«. Slovenec, letnik XXI, št. 261. (Ljubljana, 14. novembra 1893). – str. 2.

649. »Italija«. Slovenec, letnik XXI, št. 263. (Ljubljana, 16. novembra 1893). – str. 2.

650. »Iz Rima«. Slovenec, letnik XXI, št. 265. (Ljubljana, 18. novembra 1893). – str. 2.

651. »Avstrija in Italija«. Slovenec, letnik XXI, št. 265. (Ljubljana, 18. novembra 1893). – str. 3.

652. »Rim«. Slovenec, letnik XXI, št. 268. (Ljubljana, 22. novembra 1893). – str. 5. 653. »Rim«. Slovenec, letnik XXI, št. 271. (Ljubljana, 25. novembra 1893). – str. 6. 654. »Vojaštvo v Italiji«. Slovenec, letnik XXI, št. 273. (Ljubljana, 28. novembra

1893). – str. 2. 655. »Ministrska kriza«. Slovenec, letnik XXI, št. 275. (Ljubljana, 30. novembra

1893). – str. 1. 656. »Bodoči italijanski ministrski predsednik«. Slovenec, letnik XXI, št. 277.

(Ljubljana, 2. decembra 1893). – str. 4. 657. »Vstaja na Siciliji«. Slovenec, letnik XXII, št. 3. (Ljubljana, 4. januarja 1894).

– str. 2. 658. »Nemiri na Siciliji«. Slovenec, letnik XXII, št. 3. (Ljubljana, 4. januarja 1894).

– str. 2. 659. »Telegrami«. Slovenec, letnik XXII, št. 3. (Ljubljana, 4. januarja 1894). – str. 4. 660. »Razmere v Italiji«. Slovenec, letnik XXII, št. 15. (Ljubljana, 19. januarja

1894). – str. 3. 661. »Italijanska vnanja politika«. Slovenec, letnik XXII, št. 17. (Ljubljana, 22.

januarja 1894). – str. 2. 662. »Francija in Italija«. Slovenec, letnik XXII, št. 22. (Ljubljana, 27. januarja

1894). – str. 3. 663. »Sklep slovesnosti petdesetletnice Leona XIII«. Slovenec, letnik XXII, št. 42.

(Ljubljana, 21. februarja 1894). – str. 3. 664. »Iz Rima«. Slovenec, letnik XXII, št. 67. (Ljubljana, 23. marca 1894). – str. 2. 665. »Novice iz Rima«. Slovenec, letnik XXII, št. 86. (Ljubljana, 16. aprila 1894). –

str. 1. 666. »Okrožnica papeža Leona XIII. poljskim škofom«. Slovenec, letnik XXII, št.

88. (Ljubljana, 18. aprila 1894). – str. 2. 667. »Prištedenja v Italiji«. Slovenec, letnik XXII, št. 206. (Ljubljana, 10. septembra

1894). – str. 2. 668. »Italijanska vlada in Vatikan«. Slovenec, letnik XXII, št. 211. (Ljubljana, 15.

septembra 1894). – str. 3. 669. »Crispi«. Slovenec, letnik XXII, št. 213. (Ljubljana, 18. septembra 1894). – str.

3. 670. »Leon XIII. in rožni venec«. Slovenec, letnik XXII, št. 214. (Ljubljana, 19.

septembra 1894). – str. 2. 671. »Italijansko sovraštvo proti Avstriji«. Slovenec, letnik XXII, št. 218.

(Ljubljana, 24. septembra 1894). – str. 2. 672. »Mej Srbijo in Italijo«. Slovenec, letnik XXII, št. 219. (Ljubljana, 25.

septembra 1894). – str. 2.

186

673. »Srbija in Italija«. Slovenec, letnik XXII, št. 224. (Ljubljana, 1. oktobra 1894). – str. 2.

674. »V Italiji se jasni«. Slovenec, letnik XXII, št. 229. (Ljubljana, 6. oktobra 1894). – str. 2.

675. »Sodnijske reforme v Italiji«. Slovenec, letnik XXII, št. 229. (Ljubljana, 6. oktobra 1894). – str. 3.

676. »Castelar pri papežu«. Slovenec, letnik XXII, št. 234. (Ljubljana, 12. oktobra 1894). – str. 2.

677. »Telegrami: Rim«. Slovenec, letnik XXII, št. 237. (Ljubljana, 16. oktobra 1894). – str. 4.

678. »Castelar v Rimu«. Slovenec, letnik XXII, št. 238. (Ljubljana, 17. oktobra 1894). – str. 2.

679. »Giovanni B. de Rossi«. Slovenec, letnik XXII, št. 239. (Ljubljana, 18. oktobra 1894). – str. 1-2.

680. »Italijanska nedoslednost«. Slovenec, letnik XXII, št. 242. (Ljubljana, 22. oktobra 1894). – str. 3.

681. »Rim«. Slovenec, letnik XXII, št. 243. (Ljubljana, 23. oktobra 1894). – str. 4. 682. »Rim«. Slovenec, letnik XXII, št. 244. (Ljubljana, 24. oktobra 1894). – str. 4. 683. »Sovraštvo do Slovanov v Trstu«. Slovenec, letnik XXII, št. 245. (Ljubljana,

25. oktobra 1894). – str. 1-2. 684. »Rim«. Slovenec, letnik XXII, št. 245. (Ljubljana, 25. oktobra 1894). – str. 4. 685. »Rim«. Slovenec, letnik XXII, št. 245. (Ljubljana, 25. oktobra 1894). – str. 4. 686. »Crispi proti socializmu«. Slovenec, letnik XXII, št. 249. (Ljubljana, 30.

oktobra 1894). – str. 2. 687. »Italijanske stvari«. Slovenec, letnik XXII, št. 253. (Ljubljana, 5. novembra

1894). – str. 1-2. 688. »Rim«. Slovenec, letnik XXII, št. 254. (Ljubljana, 6. novembra 1894). – str. 4. 689. »Iredenta«. Slovenec, letnik XXII, št. 257. (Ljubljana, 9. novembra 1894). – str.

2. 690. »Socijalisti v Italiji«. Slovenec, letnik XXII, št. 258. (Ljubljana, 10. novembra

1894). – str. 2-3. 691. »Rim«. Slovenec, letnik XXII, št. 264. (Ljubljana, 17. novembra 1894). – str. 4. 692. »Federalizem v Italiji«. Slovenec, letnik XXII, št. 265. (Ljubljana, 19.

novembra 1894). – str. 2. 693. »Rim«. Slovenec, letnik XXII, št. 265. (Ljubljana, 19. novembra 1894). – str. 4. 694. »Rim«. Slovenec, letnik XXII, št. 265. (Ljubljana, 19. novembra 1894). – str. 4. 695. »Shod italijanisimov iz Istre in Trsta«. Slovenec, letnik XXII, št. 270.

(Ljubljana, 24. novembra 1894). – str. 4. 696. »Rim«. Slovenec, letnik XXII, št. 274. (Ljubljana, 29. novembra 1894). – str. 4. 697. »Rim«. Slovenec, letnik XXII, št. 276. (Ljubljana, 1. decembra 1894). – str. 5. 698. »Rim«. Slovenec, letnik XXII, št. 277. (Ljubljana, 3. decembra 1894). – str. 3. 699. »Vojna reforma v Italiji«. Slovenec, letnik XXII, št. 278. (Ljubljana, 4.

decembra 1894). – str. 2. 700. »Poskus zedinjenja iztočne cerkve z zapadno«. Slovenec, letnik XXII, št. 278.

(Ljubljana, 4. decembra 1894). – str. 2. 701. »Crispijevo vladanje«. Slovenec, letnik XXII, št. 279. (Ljubljana, 5. decembra

1894). – str. 2. 702. »Rim«. Slovenec, letnik XXII, št. 279. (Ljubljana, 5. decembra 1894). – str. 5. 703. »Rim«. Slovenec, letnik XXII, št. 281. (Ljubljana, 7. decembra 1894). – str. 6. 704. »Rim«. Slovenec, letnik XXII, št. 281. (Ljubljana, 7. decembra 1894). – str. 6

187

705. »Finančni položaj v Italiji«. Slovenec, letnik XXII, št. 285. (Ljubljana, 13. decembra 1894). – str. 2.

706. »Poskus zedinjenja istočne cerkve z zapadno«. Slovenec, letnik XXII, št. 285. (Ljubljana,13. decembra 1894). – str. 2-3.

707. »Rim«. Slovenec, letnik XXII, št. 285. (Ljubljana, 13. decembra 1894). – str. 4. 708. »Giolittijevi dokumenti«. Slovenec, letnik XXII, št. 286. (Ljubljana, 14.

decembra 1894). – str. 2. 709. »Poskus zedninjenja istočne cerkve z zapadno«. Slovenec, letnik XXII, št. 289.

(Ljubljana,18. decembra 1894). – str. 3. 710. »Rim«. Slovenec, letnik XXII, št. 289. (Ljubljana, 18. decembra 1894). – str. 4. 711. »Crispi – slepar«. Slovenec, letnik XXII, št. 290. (Ljubljana, 19. decembra

1894). – str. 1. 712. »Poskus zjedinjenja«. Slovenec, letnik XXII, št. 290. (Ljubljana, 19. decembra

1894). – str. 2. 713. »Crispi«. Slovenec, letnik XXII, št. 291. (Ljubljana, 20. decembra 1894). – str.

2. 714. »Rim«. Slovenec, letnik XXII, št. 291. (Ljubljana, 20. decembra 1894). – str. 2. 715. »Italijanska zbornica«. Slovenec, letnik XXII, št. 292. (Ljubljana, 21. decembra

1894). – str. 2. 716. »Poskus zjedinjenja«. Slovenec, letnik XXII, št. 292. (Ljubljana, 21. decembra

1894). – str. 2. 717. »Verska vzgoja v Italiji«. Slovenec, letnik XXII, št. 294. (Ljubljana, 24.

decembra 1894). – str. 2. 718. »Sleparije v Italiji«. Slovenec, letnik XXII, št. 294. (Ljubljana, 24. decembra

1894). – str. 2-3. 719. »Poskus zjedinjenja istočne cerkve z zapadno«. Slovenec, letnik XXII, št. 295.

(Ljubljana, 27. decembra 1894). – str. 3. 720. »Poskus zjedinjenja istočne cerkve z zapadno«. Slovenec, letnik XXII, št. 296.

(Ljubljana, 28. decembra 1894). – str. 2-3. 721. »Leona XIII. božični govor«. Slovenec, letnik XXII, št. 297. (Ljubljana, 29.

decembra 1894). – str. 1. 722. »Rim«. Slovenec, letnik XXIII, št. 2. (Ljubljana, 3. januarja 1895). – str. 3. 723. »Poskus zjedinjenja istočne cerkve«. Slovenec, letnik XXIII, št. 3. (Ljubljana,

4. januarja 1895). – str. 2. 724. »Crispi«. Slovenec, letnik XXIII, št. 4. (Ljubljana, 5. januarja 1895). – str. 2. 725. »Italija«. Slovenec, letnik XXIII, št. 4. (Ljubljana, 5. januarja 1895). – str. 2. 726. »Italijanski veleposlanik v Parizu«. Slovenec, letnik XXIII, št. 9. (Ljubljana, 11.

januarja 1895). – str. 2. 727. »Ressmann«. Slovenec, letnik XXIII, št. 10. (Ljubljana, 12. januarja 1895). –

str. 3. 728. »Isterškim Italijanom«. Slovenec, letnik XXIII, št. 11. (Ljubljana, 14. januarja

1895). – str. 2. 729. »Iredentovska demonstracija v Brescii«. Slovenec, letnik XXIII, št. 12.

(Ljubljana, 15. januarja 1895). – str. 2. 730. »Italijani in Nemci«. Slovenec, letnik XXIII, št. 14. (Ljubljana, 17. januarja

1895). – str. 3. 731. »Vatikan in ruski car«. Slovenec, letnik XXIII, št. 14. (Ljubljana, 17. januarja

1895). – str. 3. 732. »Italijani v Afriki«. Slovenec, letnik XXIII, št. 16. (Ljubljana, 19. januarja

1895). – str. 4.

188

733. »Rim«. Slovenec, letnik XXIII, št. 18. (Ljubljana, 22. januarja 1895). – str. 4. 734. »Rim«. Slovenec, letnik XXIII, št. 18. (Ljubljana, 22. januarja 1895). – str. 4. 735. »Rim«. Slovenec, letnik XXIII, št. 18. (Ljubljana, 22. januarja 1895). – str. 4. 736. »Razpust italijanske zbornice«. Slovenec, letnik XXIII, št. 20. (Ljubljana, 24.

januarja 1895). – str. 2. 737. »Italija«. Slovenec, letnik XXIII, št. 25. (Ljubljana, 30. januarja 1895). – str. 3. 738. »Rim«. Slovenec, letnik XXIII, št. 26. (Ljubljana, 31. januarja 1895). – str. 4. 739. »Isterški Italijani«. Slovenec, letnik XXIII, št. 29. (Ljubljana, 5. februarja

1895). – str. 2. 740. »Okrožnica Leona XIII.«. Slovenec, letnik XXIII, št. 30. (Ljubljana, 6.

februarja 1895). – str. 2-3. 741. »Okrožnica Leona XIII.«. Slovenec, letnik XXIII, št. 34. (Ljubljana, 11.

februarja 1895). – str. 3. 742. »Rim«. Slovenec, letnik XXIII, št. 37. (Ljubljana, 14. februarja 1895). – str. 4. 743. »Rim«. Slovenec, letnik XXIII, št. 37. (Ljubljana, 14. februarja 1895). – str. 4. 744. »Milanske mestne volitve«. Slovenec, letnik XXIII, št. 38. (Ljubljana, 15.

februarja 1895). – str. 2. 745. »Laška cloaca maxima«. Slovenec, letnik XXIII, št. 40. (Ljubljana, 18.

februarja 1895). – str. 2. 746. »Rim«. Slovenec, letnik XXIII, št. 40. (Ljubljana, 18. februarja 1895). – str. 4. 747. »O svetem očetu«. Slovenec, letnik XXIII, št. 41. (Ljubljana, 19. februarja

1895). – str. 3. 748. »Goljufije pri rimski banki«. Slovenec, letnik XXIII, št. 42. (Ljubljana, 20.

februarja 1895). – str. 3. 749. »Giolitti«. Slovenec, letnik XXIII, št. 45. (Ljubljana, 23. februarja 1895). – str.

3. 750. »Iz Rima«. Slovenec, letnik XXIII, št. 48. (Ljubljana, 27. februarja 1895). – str.

2. 751. »Giolitti«. Slovenec, letnik XXIII, št. 49. (Ljubljana, 28. februarja 1895). – str.

2. 752. »Časnikarstvo v Italiji«. Slovenec, letnik XXIII, št. 51. (Ljubljana, 2. marca

1895). – str. 4. 753. »Živel Leon XIII.«. Slovenec, letnik XXIII, št. 52. (Ljubljana, 4. marca 1895).

– str. 1. 754. »Bujna italijansko-liberalna domišljija«. Slovenec, letnik XXIII, št. 52.

(Ljubljana, 4. marca 1895). – str. 2. 755. »Vatikan in Kvirinal«. Slovenec, letnik XXIII, št. 53. (Ljubljana, 5. marca

1895). – str. 1. 756. »Crispi v škripcih«. Slovenec, letnik XXIII, št. 55. (Ljubljana, 7. marca 1895).

– str. 1. 757. »Rim«. Slovenec, letnik XXIII, št. 56. (Ljubljana, 8. marca 1895). – str. 4. 758. »Cesar Cantu«. Slovenec, letnik XXIII, št. 60. (Ljubljana, 13. marca 1895). –

str. 2. 759. »Glas proti cerkvenemu ljudstvu«. Slovenec, letnik XXIII, št. 64. (Ljubljana,

18. marca 1895). – str. 2. 760. »Sv. Očeta nameni in slovenski liberalci«. Slovenec, letnik XXIII, št. 65.

(Ljubljana, 20. marca 1895). – str. 1-2. 761. »Italija«. Slovenec, letnik XXIII, št. 65. (Ljubljana, 20. marca 1895). – str. 2. 762. »Leon XIII. proti civilnemu zakonu«. Slovenec, letnik XXIII, št. 66. (Ljubljana,

21. marca 1895). – str. 1.

189

763. »Rim«. Slovenec, letnik XXIII, št. 66. (Ljubljana, 21. marca 1895). – str. 4. 764. »Rim«. Slovenec, letnik XXIII, št. 66. (Ljubljana, 21. marca 1895). – str. 4. 765. »Rim«. Slovenec, letnik XXIII, št. 66. (Ljubljana, 21. marca 1895). – str. 4. 766. »Italija«. Slovenec, letnik XXIII, št. 68. (Ljubljana, 23. marca 1895). – str. 2. 767. »Dopisovanje mej Rimom in Peterburgom«. Slovenec, letnik XXIII, št.73.

(Ljubljana, 30. marca 1895). – str. 2. 768. »Giolitti«. Slovenec, letnik XXIII, št. 73. (Ljubljana, 30. marca 1895). – str. 2. 769. »Italija«. Slovenec, letnik XXIII, št. 75. (Ljubljana, 2. aprila 1895). – str. 2. 770. »Delavski prijatelj Leo Harmel v Rimu«. Slovenec, letnik XXIII, št. 76.

(Ljubljana, 3. aprila 1895). – str. 2. 771. »Okrožnica svetega očeta škofom v Združene države Severne Amerike«.

Slovenec, letnik XXIII, št. 76. (Ljubljana, 3. aprila 1895). – str. 2-3. 772. »Italija«. Slovenec, letnik XXIII, št. 77. (Ljubljana, 4. aprila 1895). – str. 2. 773. »Italija«. Slovenec, letnik XXIII, št. 78. (Ljubljana, 5. aprila 1895). – str. 2. 774. »Okrožnica svetega očeta škofom v Združene države Severne Amerike«.

Slovenec, letnik XXIII, št. 82. (Ljubljana, 10. aprila 1895). – str. 2. 775. »Rimska kurija in židovski liberalci«. Slovenec, letnik XXIII, št. 83. (Ljubljana,

11. aprila 1895). – str. 2. 776. »Italija«. Slovenec, letnik XXIII, št. 85. (Ljubljana, 13. aprila 1895). – str. 2. 777. »Revizija volilnih listin v Italiji«. Slovenec, letnik XXIII, št. 86. (Ljubljana, 16.

aprila 1895). – str. 3. 778. »Rim«. Slovenec, letnik XXIII, št. 86. (Ljubljana, 16. aprila 1895). – str. 3. 779. »Šibe potresa reši nas Gospod«. Slovenec, letnik XXIII, št. 86. (Ljubljana, 16.

aprila 1895). – str. 1. 780. »Italija«. Slovenec, letnik XXIII, št. 87. (Ljubljana, 17. aprila 1895). – str. 4. 781. »Nekaj milj na severu od Rima«. Slovenec, letnik XXIII, št. 89. (Ljubljana, 19.

aprila 1895). – str. 2. 782. »Leon XIII. in društvo krščanskih posestnikov francoskih«. Slovenec, letnik

XXIII, št. 91. (Ljubljana, 22. aprila 1895). – str. 3. 783. »Leon XIII. in društvo krščanskih posestnikov francoskih«. Slovenec, letnik

XXIII, št. 94. (Ljubljana, 25. aprila 1895). – str. 5. 784. »Papež Leon XIII.«. Slovenec, letnik XXIII, št. 95. (Ljubljana, 26. aprila 1895).

– str. 3. 785. »Italija«. Slovenec, letnik XXIII, št. 97. (Ljubljana, 29. aprila 1895). – str. 3. 786. »Glede združenja vzhodnih cerkve z rimsko katoliškimi«. Slovenec, letnik

XXIII, št. 99. (Ljubljana, 1. maja 1895). – str. 2. 787. »Prvi maj«. Slovenec, letnik XXIII, št. 100. (Ljubljana, 2. maja 1895). – str. 3-

4. 788. »V Italiji«. Slovenec, letnik XXIII, št. 102. (Ljubljana, 4. maja 1895). – str. 3. 789. »Sveti Oče Leon XIII.«. Slovenec, letnik XXIII, št. 107. (Ljubljana, 10. maja

1895). – str. 3. 790. »Italija«. Slovenec, letnik XXIII, št. 109. (Ljubljana, 13. maja 1895). – str. 4. 791. »Socijalisti v Italiji«. Slovenec, letnik XXIII, št. 113. (Ljubljana, 17. maja

1895). – str. 3. 792. »Rim«. Slovenec, letnik XXIII, št. 113. (Ljubljana, 17. maja 1895). – str. 4. 793. »Za italijanske volitve«. Slovenec, letnik XXIII, št. 114. (Ljubljana, 18. maja

1895). – str. 2. 794. »Papeževo pismo«. Slovenec, letnik XXIII, št. 115. (Ljubljana, 20. maja 1895).

– str. 2. 795. »Italija«. Slovenec, letnik XXIII, št. 116. (Ljubljana, 21. maja 1895). – str. 2.

190

796. »Rim«. Slovenec, letnik XXIII, št. 118. (Ljubljana, 24. maja 1895). – str. 4. 797. »Rim«. Slovenec, letnik XXIII, št. 118. (Ljubljana, 24. maja 1895). – str. 4. 798. »Crispi«. Slovenec, letnik XXIII, št. 120. (Ljubljana, 27. maja 1895). – str. 2. 799. »Crispi je zmagal«. Slovenec, letnik XXIII, št. 121. (Ljubljana, 28. maja 1895).

– str. 2. 800. »Rim«. Slovenec, letnik XXIII, št. 122. (Ljubljana, 29. maja 1895). – str. 4. 801. »In hoc signo vincea«. Slovenec, letnik XXIII, št. 124. (Ljubljana, 31. maja

1895). – str. 3. 802. »O italijanskih volitvah«. Slovenec, letnik XXIII, št. 125. (Ljubljana, 1. junija

1895). – str. 3. 803. »Rim«. Slovenec, letnik XXIII, št. 126. (Ljubljana, 4. junija 1895). – str. 4. 804. »Ožje volitve na Italijanskem«. Slovenec, letnik XXIII, št. 127. (Ljubljana, 5.

junija 1895). – str. 3. 805. »Katoličani in volitve v Italiji«. Slovenec, letnik XXIII, št. 129. (Ljubljana, 7.

junija 1895). – str. 2. 806. »Italijanska zbornica«. Slovenec, letnik XXIII, št. 135. (Ljubljana, 15. junija

1895). – str. 3. 807. »Rim«. Slovenec, letnik XXIII, št. 135. (Ljubljana, 15. junija 1895). – str. 5. 808. »Rim«. Slovenec, letnik XXIII, št. 135. (Ljubljana, 15. junija 1895). – str. 5. 809. »V italijanski zbornici«. Slovenec, letnik XXIII, št. 137. (Ljubljana, 18. junija

1895). – str. 2. 810. »Rim«. Slovenec, letnik XXIII, št. 137. (Ljubljana, 18. junija 1895). – str. 2. 811. »Laška večina«. Slovenec, letnik XXIII, št. 138. (Ljubljana, 19. junija 1895). –

str. 3. 812. »Italija«. Slovenec, letnik XXIII, št. 139. (Ljubljana, 20. junija 1895). – str. 2. 813. »Pretep v Crispijevem parlamentu«. Slovenec, letnik XXIII, št. 140. (Ljubljana,

21. junija 1895). – str. 2. 814. »Italija«. Slovenec, letnik XXIII, št. 141. (Ljubljana, 22. junija 1895). – str. 2. 815. »Zatožba Cavalottijeva proti Crispiju«. Slovenec, letnik XXIII, št. 143.

(Ljubljana, 25. junija 1895). – str. 2. 816. »Telegrami«. Slovenec, letnik XXIII, št. 144. (Ljubljana, 26. junija 1895). – str.

5. 817. »Italija«. Slovenec, letnik XXIII, št. 146. (Ljubljana, 28. junija 1895). – str. 3. 818. »Italija«. Slovenec, letnik XXIII, št. 149. (Ljubljana, 3. julija 1895). – str. 3. 819. »Italija«. Slovenec, letnik XXIII, št. 152. (Ljubljana, 6. julija 1895). – str. 2. 820. »Socijalisti in liberalci«. Slovenec, letnik XXIII, št. 152. (Ljubljana, 6. julija

1895). – str. 2. 821. »Francozi in Italijani«. Slovenec, letnik XXIII, št. 155. (Ljubljana, 10. julija

1895). – str. 3. 822. »Pogodba med Italijo in Tunisom«. Slovenec, letnik XXIII, št. 155. (Ljubljana,

10. julija 1895). – str. 3. 823. »Zedinjenje rimske in vzhodne cerkve«. Slovenec, letnik XXIII, št. 157.

(Ljubljana, 12. julija 1895). – str. 2. 824. »Rim«. Slovenec, letnik XXIII, št. 159. (Ljubljana, 15. julija 1895). – str. 4. 825. »Rim«. Slovenec, letnik XXIII, št. 162. (Ljubljana, 18. julija 1895). – str. 4. 826. »Crispijev govor v senatu«. Slovenec, letnik XXIII, št. 164. (Ljubljana, 20.

julija 1895). – str. 4. 827. »Ladija se je utopila«. Slovenec, letnik XXIII, št. 166. (Ljubljana, 23. julija

1895). – str. 4.

191

828. »Papeževo pismo na belgijske škofe«. Slovenec, letnik XXIII, št. 167. (Ljubljana, 24. julija 1895). – str. 2.

829. »Povodom 25letnice razglašenja«. Slovenec, letnik XXIII, št. 170. (Ljubljana, 27. julija 1895). – str. 4.

830. »V Italijanski zbornici«. Slovenec, letnik XXIII, št. 170. (Ljubljana, 27. julija 1895). – str. 4.

831. »Zborovanje proti nezgodam v Italiji«. Slovenec, letnik XXIII, št. 173. (Ljubljana, 31. julija 1895). – str. 3.

832. »V italijanski zbornici«. Slovenec, letnik XXIII, št. 176. (Ljubljana, 3. avgusta 1895). – str. 2.

833. »Rusko časopisje in govor italijanskega ministra barona Blanca«. Slovenec, letnik XXIII, št. 177. (Ljubljana, 5. avgusta 1895). – str. 2.

834. »Italijanski narodni paznik«. Slovenec, letnik XXIII, št. 178. (Ljubljana, 6. avgusta 1895). – str. 2.

835. »Italijanski in francoski protiframasonski shod«. Slovenec, letnik XXIII, št. 183. (Ljubljana, 12. avgusta 1895). – str. 2.

836. »Protest zoper italijanski narodni praznik«. Slovenec, letnik XXIII, št. 188. (Ljubljana, 19. avgusta 1895). – str. 2.

837. »Nedeljski počitek v Italiji«. Slovenec, letnik XXIII, št. 188. (Ljubljana, 19. avgusta 1895). – str. 2.

838. »Cavourjev spomenik v Rimu«. Slovenec, letnik XXIII, št. 187. (Ljubljana, 17. avgusta 1895). – str. 2.

839. »Sveti Oče Leon XIII.«. Slovenec, letnik XXIII, št. 190. (Ljubljana, 21. avgusta 1895). – str. 3.

840. »Via venti settembre«. Slovenec, letnik XXIII, št. 191. (Ljubljana, 22. avgusta 1895). – str. 1.

841. »Cavalotti – Crispijeva zadeva pred sodiščem«. Slovenec, letnik XXIII, št. 191. (Ljubljana, 22. avgusta 1895). – str. 3.

842. »Italijansko – tuneška trgovinska pogodba«. Slovenec, letnik XXIII, št. 192. (Ljubljana, 23. avgusta 1895). – str. 2.

843. »Italija«. Slovenec, letnik XXIII, št. 196. (Ljubljana, 28. avgusta 1895). – str. 3. 844. »Sveti oče Leon XIII. in laški narodni praznik«. Slovenec, letnik XXIII, št. 197.

(Ljubljana, 29. avgusta 1895). – str. 2. 845. »Italija«. Slovenec, letnik XXIII, št. 199. (Ljubljana, 31. avgusta 1895). – str. 3. 846. »Leon XIII. in združenje cerkva«. Slovenec, letnik XXIII, št. 203. (Ljubljana, 5.

septembra 1895). – str. 1. 847. »Italija«. Slovenec, letnik XXIII, št. 203. (Ljubljana, 5. septembra 1895). – str.

3. 848. »Socijalizem v Italiji«. Slovenec, letnik XXIII, št. 204. (Ljubljana, 6. septembra

1895). – str. 1. 849. »Italija«. Slovenec, letnik XXIII, št. 207. (Ljubljana, 10. septembra 1895). – str.

1. 850. »Sad Leonove okrožnice belgijskim škofom«. Slovenec, letnik XXIII, št. 210.

(Ljubljana, 13. septembra 1895). – str. 2. 851. »Italija«. Slovenec, letnik XXIII, št. 211. (Ljubljana, 14. septembra 1895). – str.

3. 852. »La Settembrata«. Slovenec, letnik XXIII, št. 214. (Ljubljana, 18. septembra

1895). – str. 1-2. 853. »Veliki italijanski narodni praznik«. Slovenec, letnik XXIII, št. 215. (Ljubljana,

19. septembra 1895). – str. 2.

192

854. »Dvajseti september«. Slovenec, letnik XXIII, št. 216. (Ljubljana, 20. septembra 1895). – str. 1.

855. »Rimska petindvajsetletnica in tržaški iredentisti«. Slovenec, letnik XXIII, št. 216. (Ljubljana, 20. septembra 1895). – str. 2.

856. »Crispijev govor pri otvoritvi narodnega praznika«. Slovenec, letnik XXIII, št. 217. (Ljubljana, 21. septembra 1895). – str. 2.

857. »Crispi pri odkritju Garibaldijevega spomenika«. Slovenec, letnik XXIII, št. 218. (Ljubljana, 23. septembra 1895). – str. 2-3.

858. »Italija«. Slovenec, letnik XXIII, št. 220. (Ljubljana, 25. septembra 1895). – str. 3.

859. »Avstrijsko poslanstvo v Rimu«. Slovenec, letnik XXIII, št. 221. (Ljubljana, 26. septembra 1895). – str. 3.

860. »Italija«. Slovenec, letnik XXIII, št. 221. (Ljubljana, 26. septembra 1895). – str. 3.

861. »Petindvajsetletnica osvobojenja Rima«. Slovenec, letnik XXIII, št. 223. (Ljubljana, 28. septembra 1895). – str. 3.

862. »Italija«. Slovenec, letnik XXIII, št. 225. (Ljubljana, 1. oktobra 1895). – str. 2. 863. »Katoliški časnikarji pri svetem Očetu«. Slovenec, letnik XXIII, št. 226.

(Ljubljana, 2. oktobra 1895). – str. 2. 864. »Cavalotti in Crispi«. Slovenec, letnik XXIII, št. 227. (Ljubljana, 3. oktobra

1895). – str. 2. 865. »Crispi o srebrni svečanosti italijanskega kraljestva«. Slovenec, letnik XXIII,

št. 230. (Ljubljana, 7. oktobra 1895). – str. 1-2. 866. »Italija«. Slovenec, letnik XXIII, št. 232. (Ljubljana, 9. oktobra 1895). – str. 2. 867. »Sveti oče in petindvajsetletnica oropanja Rima«. Slovenec, letnik XXIII, št.

233. (Ljubljana, 10. oktobra 1895). – str. 2. 868. »Crispi o trojni zvezi«. Slovenec, letnik XXIII, št. 235. (Ljubljana, 12. oktobra

1895). – str. 4. 869. »Papež o 20. septembru«. Slovenec, letnik XXIII, št. 236. (Ljubljana, 14.

oktobra 1895). – str. 1-2. 870. »Liberalno italijansko časopisje«. Slovenec, letnik XXIII, št. 236. (Ljubljana,

14. oktobra 1895). – str. 2. 871. »Irredenta v Poreču«. Slovenec, letnik XXIII, št. 238. (Ljubljana, 16. oktobra

1895). – str. 3. 872. »Italijanska zbornica«. Slovenec, letnik XXIII, št. 242. (Ljubljana, 21. oktobra

1895). – str. 2. 873. »Pismo svetega Očeta avstrijskim škofom«. Slovenec, letnik XXIII, št. 243.

(Ljubljana, 22. oktobra 1895). – str. 1. 874. »Portugalsko in Italija«. Slovenec, letnik XXIII, št. 243. (Ljubljana, 22. oktobra

1895). – str. 1-2. 875. »Rim«. Slovenec, letnik XXIII, št. 243. (Ljubljana, 22. oktobra 1895). – str. 1-

2. 876. »Italija«. Slovenec, letnik XXIII, št. 246. (Ljubljana, 25. oktobra 1895). – str .2. 877. »Crispijeve nakane zoper katoliško cerkev«. Slovenec, letnik XXIII, št. 252.

(Ljubljana, 2. novembra 1895). – str. 3. 878. »Italija«. Slovenec, letnik XXIII, št. 254. (Ljubljana, 5. novembra 1895). – str.

2. 879. »Rimskega vprašanja prvi vzrok«. Slovenec, letnik XXIII, št. 256. (Ljubljana,

7. novembra 1895). – str. 1. 880. »Rim«. Slovenec, letnik XXIII, št. 258. (Ljubljana, 9. novembra 1895). – str. 5.

193

881. »Na Siciliji«. Slovenec, letnik XXIII, št. 260. (Ljubljana, 12. novembra 1895). – str. 2.

882. »Italijani v Afriki«. Slovenec, letnik XXIII, št. 260. (Ljubljana, 12. novembra 1895). – str. 2.

883. »Iz Rima«. Slovenec, letnik XXIII, št. 261. (Ljubljana, 13. novembra 1895). – str. 3.

884. »Rim«. Slovenec, letnik XXIII, št. 267. (Ljubljana, 20. novembra 1895). – str. 4.

885. »Rim«. Slovenec, letnik XXIII, št. 267. (Ljubljana, 20. novembra 1895). – str. 4.

886. »Rim«. Slovenec, letnik XXIII, št. 267. (Ljubljana, 20. novembra 1895). – str. 4.

887. »Rim«. Slovenec, letnik XXIII, št. 269. (Ljubljana, 22. novembra 1895). – str. 3.

888. »Rim«. Slovenec, letnik XXIII, št. 269. (Ljubljana, 22. novembra 1895). – str. 3.

889. »Italijanska zbornica«. Slovenec, letnik XXIII, št. 272. (Ljubljana, 26. novembra 1895). – str. 1.

890. »V italijanski zbornici«. Slovenec, letnik XXIII, št. 275. (Ljubljana, 29. novembra 1895). – str. 2.

891. »Crispi o cerkveni politiki«. Slovenec, letnik XXIII, št. 276. (Ljubljana, 30. novembra 1895). – str. 3.

892. »Sveti oče o položaju na vzhodu«. Slovenec, letnik XXIII, št. 277. (Ljubljana, 2. decembra 1895). – str. 2.

893. »Italija«. Slovenec, letnik XXIII, št. 179. (Ljubljana, 4. decembra 1895). – str. 2.

894. »Italija«. Slovenec, letnik XXIII, št. 281. (Ljubljana, 6. decembra 1895). – str. 2.

895. »Rim«. Slovenec, letnik XXIII, št. 284. (Ljubljana, 10. decembra 1895). – str. 3.

896. »Rim«. Slovenec, letnik XXIII, št. 284. (Ljubljana, 10. decembra 1895). – str. 3.

897. »Italija«. Slovenec, letnik XXIII, št. 289. (Ljubljana, 16. decembra 1895). – str. 2.

898. »Rim«. Slovenec, letnik XXIII, št. 290. (Ljubljana, 17. decembra 1895). – str. 3.

899. »Italija«. Slovenec, letnik XXIII, št. 291. (Ljubljana, 18. decembra 1895). – str. 3.

900. »Italija«. Slovenec, letnik XXIII, št. 292. (Ljubljana, 19. decembra 1895). – str. 2.

901. »Bojaželjna Italija«. Slovenec, letnik XXIII, št. 292. (Ljubljana, 19. decembra 1895). – str. 2.

902. »Italija«. Slovenec, letnik XXIII, št. 294. (Ljubljana, 21. decembra 1895). – str. 3.

903. »Rim«. Slovenec, letnik XXIII, št. 294. (Ljubljana, 21. decembra 1895). – str. 3.

904. »Rim«. Slovenec, letnik XXIII, št. 294. (Ljubljana, 21. decembra 1895). – str. 3.

905. »Rim«. Slovenec, letnik XXIII, št. 295. (Ljubljana, 23. decembra 1895). – str. 4.

194

906. »Božična voščila pri svetem Očetu«. Slovenec, letnik XXIII, št. 296. (Ljubljana, 24. decembra 1895). – str. 2.

907. »Italija«. Slovenec, letnik XXIII, št. 296. (Ljubljana, 24. decembra 1895). – str. 2.

908. »Razmerje mej Vatikanom in francosko vlado«. Slovenec, letnik XXIII, št. 298. (Ljubljana, 28. decembra 1895). – str. 3.

909. »Govor Svetega očeta povodom božičnih voščil«. Slovenec, letnik XXIII, št. 298. (Ljubljana, 28. decembra 18959. – str. 3.

910. »Sveti oče«. Slovenec, letnik XXIV, št. 2. (Ljubljana, 3. januarja 1896). – str. 3. 911. »Nova okrožnica svetega Očeta«. Slovenec, letnik XXIV, št. 4. (Ljubljana, 7.

januarja 1896). – str. 3. 912. »Grof Revertera«. Slovenec, letnik XXIV, št. 4. (Ljubljana, 7. januarja 1896). –

str. 3. 913. »Italijanom v Afriki«. Slovenec, letnik XXIV, št. 5. (Ljubljana, 8. januarja

1896). – str. 2. 914. »Rim«. Slovenec, letnik XXIV, št. 6. (Ljubljana, 9. januarja 1896). – str. 5. 915. »Južnotirolsko vprašanje«. Slovenec, letnik XXIV, št. 7. (Ljubljana, 10.

januarja 1896). – str. 2. 916. »Rim«. Slovenec, letnik XXIV, št. 7. (Ljubljana, 10. januarja 1896). – str. 3. 917. »Italijani v Afriki«. Slovenec, letnik XXIV, št. 8. (Ljubljana, 11. januarja 1896).

– str. 3. 918. »Rim«. Slovenec, letnik XXIV, št. 10. (Ljubljana, 14. januarja 1896). – str. 4. 919. »V Afriki«. Slovenec, letnik XXIV, št. 11. (Ljubljana, 15. januarja 1896). – str.

1. 920. »Združenje razkolnikov in krivovercev z Rimom«. Slovenec, letnik XXIV, št.

12. (Ljubljana, 16. januarja 1896). – str. 4. 921. »Rim«. Slovenec, letnik XXIV, št. 12. (Ljubljana, 16. januarja 1896). – str. 5. 922. »Italija«. Slovenec, letnik XXIV, št. 13. (Ljubljana, 17. januarja 1896). – str. 2. 923. »Sveti oče Leon XIII.«. Slovenec, letnik XXIV, št. 14. (Ljubljana, 18. januarja

1896). – str. 3. 924. »Rim«. Slovenec, letnik XXIV, št. 15. (Ljubljana, 20. januarja 1896). – str. 3. 925. »Položaj v Afriki«. Slovenec, letnik XXIV, št. 16. (Ljubljana, 21. januarja

1896). – str. 2. 926. »Rim«. Slovenec, letnik XXIV, št. 16. (Ljubljana, 21. januarja 1896). – str. 4. 927. »Irredenta«. Slovenec, letnik XXIV, št. 17. (Ljubljana, 22. januarja 1896). – str.

5. 928. »Italijanom v Afriki«. Slovenec, letnik XXIV, št. 18. (Ljubljana, 23. januarja

1896). – str. 2. 929. »Telegrami«. Slovenec, letnik XXIV, št. 19. (Ljubljana, 24. januarja 1896). –

str. 4. 930. »V Italiji«. Slovenec, letnik XXIV, št. 20. (Ljubljana, 25. januarja 1896). – str.

3. 931. »O položaju Italijanov v Afriki«. Slovenec, letnik XXIV, št. 20. (Ljubljana, 25.

januarja 1896). – str. 3. 932. »Francosko in Vatikan«. Slovenec, letnik XXIV, št. 20. (Ljubljana, 25. januarja

1896). – str. 3. 933. »Italijani v Afriki«. Slovenec, letnik XXIV, št. 21. (Ljubljana, 27. januarja

1896). – str. 2. 934. »Rim«. Slovenec, letnik XXIV, št. 21. (Ljubljana, 27. januarja 1896). – str. 2.

195

935. »Obnovitev trozveze«. Slovenec, letnik XXIV, št. 22. (Ljubljana, 28. januarja 1896). – str. 5.

936. »Francoski poslanik pri Vatikanu«. Slovenec, letnik XXIV, št. 22. (Ljubljana, 28. januarja 1896). – str. 5.

937. »Koburžan pri svetem Očetu«. Slovenec, letnik XXIV, št. 23. (Ljubljana, 29. januarja 1896). – str. 1-2.

938. »Telegrami«. Slovenec, letnik XXIV, št. 23. (Ljubljana, 29. januarja 1896). – str. 4.

939. »Italijani v Afriki«: Slovenec, letnik XXIV, št. 24. (Ljubljana, 30. januarja 1896). – str. 2.

940. »Telegrami«. Slovenec, letnik XXIV, št. 25. (Ljubljana, 31. januarja 1896). – str. 4.

941. »Položaj v Abesniniji«. Slovenec, letnik XXIV, št. 26. (Ljubljana, 1. februarja 1896). – str. 3.

942. »Telegrami«. Slovenec, letnik XXIV, št. 26. (Ljubljana, 1. februarja 1896). – str. 4.

943. »Italijani v Afriki«. Slovenec, letnik XXIV, št. 27. (Ljubljana, 3. februarja 1896). – str. 2.

944. »Italija«. Slovenec, letnik XXIV, št. 29. (Ljubljana, 5. februarja 1896). – str. 3. 945. »Italijani v Afriki«. Slovenec, letnik XXIV, št. 30. (Ljubljana, 6. februarja

1896). – str. 2. 946. »Princ Ferdinand in Vatikan«. Slovenec, letnik XXIV, št. 30. (Ljubljana, 6.

februarja 1896). – str. 2. 947. »Italijani v Afriki«. Slovenec, letnik XXIV, št. 32. (Ljubljana, 8. februarja

1896). – str. 3. 948. »Rim«. Slovenec, letnik XXIV, št. 32. (Ljubljana, 8. februarja 1896). – str. 5. 949. »Položaj v Afriki«. Slovenec, letnik XXIV, št. 34. (Ljubljana, 11. februarja

1896). – str. 2-3. 950. »Italijani v Afriki«. Slovenec, letnik XXIV, št. 35. (Ljubljana, 12. februarja

1896). – str. 3. 951. »Telegrami«. Slovenec, letnik XXIV, št. 36. (Ljubljana, 13. februarja 1896). –

str. 3. 952. »Italija«. Slovenec, letnik XXIV, št. 40. (Ljubljana, 18. februarja 1896). – str. 2. 953. »Crispi in Baratieri«. Slovenec, letnik XXIV, št. 41. (Ljubljana, 19. februarja

1896). – str. 2. 954. »Osemnajsta obletnica izvolitve Leona XIII.«. Slovenec, letnik XXIV, št. 42.

(Ljubljana, 20. februarja 1896). – str. 1. 955. »Italijanski državni zbor«. Slovenec, letnik XXIV, št. 43. (Ljubljana, 21.

februarja 1896). – str. 2. 956. »Telegrami«. Slovenec, letnik XXIV, št. 43. (Ljubljana, 21. februarja 1896). –

str. 4. 957. »Italijani v Afriki«. Slovenec, letnik XXIV, št. 44. (Ljubljana, 22. februarja

1896). – str. 3. 958. »Poraz Italijanov v Afriki«. Slovenec, letnik XXIV, št. 45. (Ljubljana, 24.

februarja 1896). – str. 2. 959. »Iz Vatikana«. Slovenec, letnik XXIV, št. 45. (Ljubljana, 24. februarja 1896). –

str. 3. 960. »Položaj v Italiji«. Slovenec, letnik XXIV, št. 46. (Ljubljana, 25. februarja

1896). – str. 2.

196

961. »Italijani v Afriki«. Slovenec, letnik XXIV, št. 48. (Ljubljana, 27. februarja 1896). – str. 3.

962. »General Baldissera«. Slovenec, letnik XXIV, št. 51. (Ljubljana, 2. marca 1896). – str. 2.

963. »Telegrami«. Slovenec, letnik XXIV, št. 52. (Ljubljana, 3. marca 1896). – str. 4. 964. »Italijani v Afriki«. Slovenec, letnik XXIV, št. 53. (Ljubljana, 4. marca 1896). –

str. 3. 965. »Telegrami«. Slovenec, letnik XXIV, št. 53. (Ljubljana, 4. marca 1896). – str. 5. 966. »Italijani v Afriki«. Slovenec, letnik XXIV, št. 54. (Ljubljana, 5. marca 1896). –

str. 1. 967. »Antisemitizem v Rimu«. Slovenec, letnik XXIV, št. 54. (Ljubljana, 5. marca

1896). – str. 2. 968. »Telegrami«. Slovenec, letnik XXIV, št. 54. (Ljubljana, 5. marca 1896). – str. 4. 969. »Evropska trozveza«. Slovenec, letnik XXIV, št. 55. (Ljubljana, 6. marca

1896). – str. 2. 970. »Kriza v Italiji«. Slovenec, letnik XXIV, št. 55. (Ljubljana, 6. marca 1896). –

str. 2. 971. »Poraz v Afriki«. Slovenec, letnik XXIV, št. 55. (Ljubljana, 6. marca 1896). –

str. 2. 972. »Telegrami«. Slovenec, letnik XXIV, št. 55. (Ljubljana, 6. marca 1896). – str. 4. 973. »Italija ponižana«. Slovenec, letnik XXIV, št. 57. (Ljubljana, 9. marca 1896). –

str. 1. 974. »Kriza v Italiji«. Slovenec, letnik XXIV, št. 57. (Ljubljana, 9. marca 1896). –

str. 2. 975. »Iz Rima«. Slovenec, letnik XXIV, št. 57. (Ljubljana, 9. marca 1896). – str. 4. 976. »Telegrami«. Slovenec, letnik XXIV, št. 57. (Ljubljana, 9. marca 1896). – str. 4. 977. »Kriza v Italiji«. Slovenec, letnik XXIV, št. 58. (Ljubljana, 10. marca 1896). –

str. 2. 978. »Rusija in Crispi«. Slovenec, letnik XXIV, št. 58. (Ljubljana, 10. marca 1896).

– str. 3. 979. »Telegrami«. Slovenec, letnik XXIV, št. 58. (Ljubljana, 10. marca 1896). – str.

4. 980. »Vojska v Abesiniji«. Slovenec, letnik XXIV, št. 59. (Ljubljana, 11. marca

1896). – str. 4. 981. »Italija«. Slovenec, letnik XXIV, št. 60. (Ljubljana, 12. marca 1896). – str. 2. 982. »Telegrami«. Slovenec, letnik XXIV, št. 60. (Ljubljana, 12. marca 1896). – str.

4. 983. »Telegrami«. Slovenec, letnik XXIV, št. 61. (Ljubljana, 13. marca 1896). – str.

4. 984. »Telegrami«. Slovenec, letnik XXIV, št. 62. (Ljubljana, 14. marca 1896). – str.

4. 985. »Zadnji dnevi na italijansko-abesinskem bojišču«. Slovenec, letnik XXIV, št.

63. (Ljubljana, 16. marca 1896). – str. 1-2. 986. »Italija«. Slovenec, letnik XXIV, št. 63. (Ljubljana, 16. marca 1896). – str. 2. 987. »O zadnji kabinetni krizi v Italiji«. Slovenec, letnik XXIV, št. 63. (Ljubljana,

16. marca 1896). – str. 4. 988. »Vojska v Afriki«. Slovenec, letnik XXIV, št. 63. (Ljubljana, 16. marca 1896).

– str. 4. 989. »Rusija in Abesinija«. Slovenec, letnik XXIV, št. 63. (Ljubljana, 16. marca

1896). – str. 4.

197

990. »Nemčija in Vatikan«. Slovenec, letnik XXIV, št. 65. (Ljubljana, 18. marca 1896). – str. 2-3.

991. »Italijanska zbornica«. Slovenec, letnik XXIV, št. 65. (Ljubljana, 18. marca 1896). – str. 3.

992. »Rudinijeva izjava in vojska v Afriki«. Slovenec, letnik XXIV, št. 66. (Ljubljana, 20. marca 1896). – str. 2.

993. »Telegrami«. Slovenec, letnik XXIV, št. 66. (Ljubljana, 20. marca 1896). – str. 4.

994. »Telegrami«. Slovenec, letnik XXIV, št. 66. (Ljubljana, 20. marca 1896). – str. 4.

995. »Italijanska zbornica«. Slovenec, letnik XXIV, št. 69. (Ljubljana, 24. marca 1896). – str. 3.

996. »Vojska v Afriki«. Slovenec, letnik XXIV, št. 69. (Ljubljana, 24. marca 1896). – str. 3.

997. »Telegrami«. Slovenec, letnik XXIV, št. 69. (Ljubljana, 24. marca 1896). – str. 5.

998. »Telegrami«. Slovenec, letnik XXIV, št. 70. (Ljubljana, 26. marca 1896). – str. 3-4.

999. »Mirovna pogajanja mej Italijo in negušem Menelikom«. Slovenec, letnik XXIV, št. 72. (Ljubljana, 28. marca 1896). – str. 2-3.

1000. »Crispi in vojna v Afriki«. Slovenec, letnik XXIV, št. 72. (Ljubljana, 28. marca 1896). – str. 3.

1001. »Telegrami«. Slovenec, letnik XXIV, št. 72. (Ljubljana, 28. marca 1896). – str. 5.

1002. »Italijani v Afriki«. Slovenec, letnik XXIV, št. 75. (Ljubljana, 1. aprila 1896). – str. 3.

1003. »Telegrami«. Slovenec, letnik XXIV, št. 75. (Ljubljana, 1. aprila 1896). – str. 4.

1004. »General Baratieri«. Slovenec, letnik XXIV, št. 76. (Ljubljana, 2. aprila 1896). – str. 2.

1005. »Mirovna pogajanja z negušem Menelikom«. Slovenec, letnik XXIV, št. 76. (Ljubljana, 2. aprila 1896). – str. 2.

1006. »Koliko stane na leto jeden vojak?«. Slovenec, letnik XXIV, št. 76. (Ljubljana, 2. aprila 1896). – str. 4.

1007. »Telegrami«. Slovenec, letnik XXIV, št. 76. (Ljubljana, 2. aprila 1896). – str. 5.

1008. »Rusija in Vatikan«. Slovenec, letnik XXIV, št. 77. (Ljubljana, 3. aprila 1896). – str. 1.

1009. »Rim«. Slovenec, letnik XXIV, št. 78. (Ljubljana, 4. aprila 1896). – str. 6. 1010. »Z bojišča v Afriki«. Slovenec, letnik XXIV, št. 79. (Ljubljana, 7. aprila

1896). – str. 2. 1011. »Telegrami«. Slovenec, letnik XXIV, št. 79. (Ljubljana, 7. aprila 1896). – str.

2. 1012. »Gospodarski položaj v Siciliji«. Slovenec, letnik XXIV, št. 80. (Ljubljana, 8.

aprila 1896). – str. 2. 1013. »Kraljevi komisar za Sicilijo«. Slovenec, letnik XXIV, št. 82. (Ljubljana, 10.

aprila 1896). – str. 2. 1014. »Rim«. Slovenec, letnik XXIV, št. 82. (Ljubljana, 10. aprila 1896). – str. 3. 1015. »Rim«. Slovenec, letnik XXIV, št. 82. (Ljubljana, 10. aprila 1896). – str. 3. 1016. »Rim«. Slovenec, letnik XXIV, št. 82. (Ljubljana, 10. aprila 1896). – str. 3.

198

1017. »Italijani v Afriki«. Slovenec, letnik XXIV, št. 83. (Ljubljana, 11. aprila 1896). – str. 3.

1018. »Kraljevi komisar v Siciliji«. Slovenec, letnik XXIV, št. 84. (Ljubljana, 13. aprila 1896). – str. 2.

1019. »Izguba Italijanov pri Adui«. Slovenec, letnik XXIV, št. 84. (Ljubljana, 13. aprila 1896). – str. 2.

1020. »Telegrami«. Slovenec, letnik XXIV, št. 84. (Ljubljana, 13. aprila 1896). – str. 3.

1021. »Nemški cesar v Benetkah«. Slovenec, letnik XXIV, št. 85. (Ljubljana, 14. aprila 1896). – str. 2.

1022. »Sveti oče in katoliško časopisje«. Slovenec, letnik XXIV, št. 86. (Ljubljana, 15. aprila 1896). – str. 2.

1023. »Z bojišča v Afriki«. Slovenec, letnik XXIV, št. 86. (Ljubljana, 15. aprila 1896). – str. 2.

1024. »Italija«. Slovenec, letnik XXIV, št. 88. (Ljubljana, 17. aprila 1896). – str. 2. 1025. »Framasoni v rimskem mestnem svetu«. Slovenec, letnik XXIV, št. 90.

(Ljubljana, 20. aprila 1896). – str. 2. 1026. »Iz Abesinije«. Slovenec, letnik XXIV, št. 90. (Ljubljana, 20. aprila 1896). –

str. 2. 1027. »Razpor med Italijo in Portugalom«. Slovenec, letnik XXIV, št. 91.

(Ljubljana, 21. aprila 1896). – str. 2. 1028. »Baratieri v preiskavi«. Slovenec, letnik XXIV, št. 91. (Ljubljana, 21. aprila

1896). – str. 2. 1029. »Telegrami«. Slovenec, letnik XXIV, št. 91. (Ljubljana, 21. aprila 1896). –

str. 3. 1030. »Italijane«. Slovenec, letnik XXIV, št. 95. (Ljubljana, 25. aprila 1896). – str.

3. 1031. »V rimskem občinskem svetu«. Slovenec, letnik XXIV, št. 96. (Ljubljana, 27.

aprila 1896). – str. 2-3. 1032. »Italijani v Afriki«. Slovenec, letnik XXIV, št. 103. (Ljubljana, 5. maja 1896).

– str. 2. 1033. »Italija«. Slovenec, letnik XXIV, št. 105. (Ljubljana, 7. maja 1896). – str. 2. 1034. »Italija«. Slovenec, letnik XXIV, št. 106. (Ljubljana, 8. maja 1896). – str. 2. 1035. »Telegrami«. Slovenec, letnik XXIV, št. 106. (Ljubljana, 8. maja 1896). – str.

2. 1036. »Sveti Oče kot razsojevalec«. Slovenec, letnik XXIV, št. 107. (Ljubljana, 9.

maja 1896). – str. 2-3. 1037. »Italijanska zbornica«. Slovenec, letnik XXIV, št. 107. (Ljubljana, 9. maja

1896). – str. 3. 1038. »Telegrami: Rim«. Slovenec, letnik XXIV, št. 109. (Ljubljana, 12. maja

1896). – str. 3. 1039. »Italijani v Afriki«. Slovenec, letnik XXIV, št. 112. (Ljubljana, 16. maja

1896). – str. 3. 1040. »Raznoternosti«. Slovenec, letnik XXIV, št. 112. (Ljubljana, 16. maja 1896).

– str. 3. 1041. »Iz Rima«. Slovenec, letnik XXIV, št. 112. (Ljubljana, 16. maja 1896). – str.

3. 1042. »Cavallotti – Crispijeva zadeva«. Slovenec, letnik XXIV, št. 115. (Ljubljana,

20. maja 1896). – str. 2-3.

199

1043. »Italijani v Afriki«. Slovenec, letnik XXIV, št. 115. (Ljubljana, 20. maja 1896). – str. 3.

1044. »V italijanski zbornici«. Slovenec, letnik XXIV, št. 116. (Ljubljana, 21. maja 1896). – str. 2.

1045. »Francija in Vatikan«. Slovenec, letnik XXIV, št. 119. (Ljubljana, 26. maja 1896). – str. 2.

1046. »Telegrami«. Slovenec, letnik XXIV, št. 119. (Ljubljana, 26. maja 1896). – str. 3.

1047. »Vojska v Afriki«. Slovenec, letnik XXIV, št. 120. (Ljubljana, 27. maja 1896). – str. 3.

1048. »Telegrami«. Slovenec, letnik XXIV, št. 120. (Ljubljana, 27. maja 1896). – str. 5.

1049. »Imbrianijev napad na Avstro-Ogrsko«. Slovenec, letnik XXIV, št. 121. (Ljubljana, 28. maja 1896). – str. 2.

1050. »Baratieri na zatožni klopi«. Slovenec, letnik XXIV, št. 121. (Ljubljana, 28. maja 1896). – str. 2.

1051. »V italijanski poslanski zbornici«. Slovenec, letnik XXIV, št. 123. (Ljubljana, 30. maja 1896). – str. 3.

1052. »Italijanski ujetniki v Abesiniji«. Slovenec, letnik XXIV, št. 124. (Ljubljana, 1. junija 1896). – str. 2.

1053. »Italija«. Slovenec, letnik XXIV, št. 125. (Ljubljana, 2. junija 1896). – str. 2. 1054. »Goljuf Crispi«. Slovenec, letnik XXIV, št. 126. (Ljubljana, 3. junija 1896). –

str. 2. 1055. »Telegrami«. Slovenec, letnik XXIV, št. 126. (Ljubljana, 3. junija 1896). –

str. 5. 1056. »Italija«. Slovenec, letnik XXIV, št. 127. (Ljubljana, 5. junija 1896). – str. 2. 1057. »Italijani v Afriki«. Slovenec, letnik XXIV, št. 127. (Ljubljana, 5. junija

1896). – str. 2. 1058. »Posredovanje svetega Očeta v svrho izročitve italijanskih ujetnikov«.

Slovenec, letnik XXIV, št. 128. (Ljubljana, 6. junija 1896). – str. 2-3. 1059. »Leon XIII. in kralj Menelik«. Slovenec, letnik XXIV, št. 131. (Ljubljana, 10.

junija 1896). – str. 2. 1060. »Razmere na Siciliji«. Slovenec, letnik XXIV, št. 131. (Ljubljana, 10. junija

1896). – str. 2. 1061. »Telegrami«. Slovenec, letnik XXIV, št. 131. (Ljubljana, 10. junija 1896). –

str. 4. 1062. »Baratieri pred vojnim sodiščem«. Slovenec, letnik XXIV, št. 132. (Ljubljana,

11. junija 1896). – str. 2. 1063. »Italijanski ministrski predsednik«. Slovenec, letnik XXIV, št. 135.

(Ljubljana, 15. junija 1896). – str. 2. 1064. »General Baratieri pred sodiščem«. Slovenec, letnik XXIV, št. 135.

(Ljubljana, 15. junija 1896). – str. 2. 1065. »Baratieri nedolžen«. Slovenec, letnik XXIV, št. 136. (Ljubljana, 16. junija

1896). – str. 2. 1066. »Glede italijanskega posestva v Afriki«. Slovenec, letnik XXIV, Ljubljana,

št.138, 18.6.1896, st.3. 1067. »Papeževo posredovanje«. Slovenec, letnik XXIV, št. 143. (Ljubljana, 24.

junija 1896). – str. 1-2. 1068. »Rimska kurija ogrskim škofom«. Slovenec, letnik XXIV, št. 143. (Ljubljana,

24. junija 1896). – str. 3.

200

1069. »Bivši italijanski ministerski predsednik Crispi«. Slovenec, letnik XXIV, št. 146. (Ljubljana, 27. junija 1896). – str. 3.

1070. »Italija«. Slovenec, letnik XXIV, št. 147. (Ljubljana, 30. junija 1896). – str. 4. 1071. »Rudini in trozveza«. Slovenec, letnik XXIV, št. 152. (Ljubljana, 6. julija

1896). – str. 2. 1072. »Sveti Oče o ogrskim razmerah«. Slovenec, letnik XXIV, št. 152. (Ljubljana,

6. julija 1896). – str. 2. 1073. »Verouk v italijanski zbornici«. Slovenec, letnik XXIV, št. 152. (Ljubljana, 6.

julija 1896). – str. 2. 1074. »Rim«. Slovenec, letnik XXIV, št. 157. (Ljubljana, 11. julija 1896). – str. 4. 1075. »Rim«. Slovenec, letnik XXIV, št. 157. (Ljubljana, 11. julija 1896). – str. 4. 1076. »Rim«. Slovenec, letnik XXIV, št. 157. (Ljubljana, 11. julija 1896). – str. 4. 1077. »Ministerska kriza v Italiji«. Slovenec, letnik XXIV, št. 158. (Ljubljana, 13.

julija 1896). – str. 2. 1078. »Osvoboditev italijanskih ujetnikov«. Slovenec, letnik XXIV, št. 158.

(Ljubljana, 13. julija 1896). – str.2. 1079. »Ministerska kriza v Italiji«. Slovenec, letnik XXIV, št. 159. (Ljubljana, 14.

julija 1896). – str. 2. 1080. »General Baratierri«. Slovenec, letnik XXIV, št. 160. (Ljubljana, 15. julija

1896). – str. 2. 1081. »Novo italijansko ministerstvo«. Slovenec, letnik XXIV, št. 161. (Ljubljana,

16. julija 1896). – str. 2. 1082. »Visconti – Venosta«. Slovenec, letnik XXIV, št. 164. (Ljubljana, 20. julija

1896). – str. 2. 1083. »Italija«. Slovenec, letnik XXIV, št. 165. (Ljubljana, 21. julija 1896). – str. 2. 1084. »Spopolnjeno italijansko ministerstvo«. Slovenec, letnik XXIV, št. 166.

(Ljubljana, 22. julija 1896). – str. 2. 1085. »Okrožnica Leona XIII. o jedinosti cerkve«. Slovenec, letnik XXIV, št. 168.

(Ljubljana, 24. julija 1896). – str. 1. 1086. »Okrožnica Leona XIII. o jedinosti cerkve«. Slovenec, letnik XXIV, št. 169.

(Ljubljana, 25. julija 1896). – str. 1-2. 1087. »Telegrami«. Slovenec, letnik XXIV, št. 169. (Ljubljana, 25. julija 1896). –

str. 5. 1088. »Okrožnica Leona XIII. o jedinosti cerkve«. Slovenec, letnik XXIV, št. 171.

(Ljubljana, 28. julija 1896). – str. 1-2. 1089. »Okrožnica Leona XIII. o jedinosti cerkve«. Slovenec, letnik XXIV, št. 172.

(Ljubljana, 29. julija 1896). – str. 2. 1090. »Siciljansko prebivalstvo«. Slovenec, letnik XXIV, št. 172. (Ljubljana, 29.

julija 1896). – str. 2. 1091. »Okrožnica Leona XIII. o jedinosti cerkve«. Slovenec, letnik XXIV, št. 173.

(Ljubljana, 30. julija 1896). – str. 1-2. 1092. »Okrožnica Leona XIII. o jedinosti cerkve«. Slovenec, letnik XXIV, št. 174.

(Ljubljana, 31. julija 1896). – str. 1-2. 1093. »Italijanski senat«. Slovenec, letnik XXIV, št. 174. (Ljubljana, 31. julija

1896). – str. 2. 1094. »Okrožnica Leona XIII. o jedinosti cerkve«. Slovenec, letnik XXIV, št. 175.

(Ljubljana, 1. avgusta 1896). – str. 2. 1095. »Okrožnica Leona XIII. o jedinosti cerkve«. Slovenec, letnik XXIV, št. 177.

(Ljubljana, 4. avgusta 1896). – str. 3.

201

1096. »V Italiji«. Slovenec, letnik XXIV, št. 178. (Ljubljana, 5. avgusta 1896). – str. 2-3.

1097. »Okrožnica Leona XIII. o jedinosti cerkve«. Slovenec, letnik XXIV, št. 179. (Ljubljana, 6. avgusta 1896). – str. 1-2.

1098. »Riforma«. Slovenec, letnik XXIV, št. 180. (Ljubljana, 7. avgusta 1896). – str. 2.

1099. »Glasilo Crispijevo«. Slovenec, letnik XXIV, št. 180. (Ljubljana, 7. avgusta 1896). – str. 2.

1100. »Okrožnica Leona XIII. o jedinosti cerkve«. Slovenec, letnik XXIV, št. 181. (Ljubljana, 8. avgusta 1896). – str. 2.

1101. »Okrožnica Leona XIII. o jedinosti cerkve«. Slovenec, letnik XXIV, št. 184. (Ljubljana, 12. avgusta 1896). – str. 2.

1102. »V Afriki«. Slovenec, letnik XXIV, št. 184. (Ljubljana, 12. avgusta 1896). – str. 3.

1103. »Okrožnica Leona XIII. o jedinosti cerkve«. Slovenec, letnik XXIV, št. 185. (Ljubljana, 13. avgusta 1896). – str. 1-2.

1104. »Italija in neguš Menelik«. Slovenec, letnik XXIV, št. 185. (Ljubljana, 13. avgusta 1896). – str. 2.

1105. »Telegrami«. Slovenec, letnik XXIV, št. 185. (Ljubljana, 13. avgusta 1896). – str. 4.

1106. »Okrožnica Leona XIII. o jedinosti cerkve«. Slovenec, letnik XXIV, št. 186. (Ljubljana, 14. avgusta 1896). – str. 1-2.

1107. »Okrožnica Leona XIII. o jedinosti cerkve«. Slovenec, letnik XXIV, št. 187. (Ljubljana, 17. avgusta 1896). – str. 1-2.

1108. »Italijanske finančne razmere«. Slovenec, letnik XXIV, št. 187. (Ljubljana, 17. avgusta 1896). – str. 2.

1109. »Italijani v Afriki«. Slovenec, letnik XXIV, št. 187. (Ljubljana, 17. avgusta 1896). – str. 2.

1110. »Italija in Rusija«. Slovenec, letnik XXIV, št. 190. (Ljubljana, 20. avgusta 1896). – str. 2.

1111. »Zaroka italijanskega prestolonaslednika«. Slovenec, letnik XXIV, št. 191. (Ljubljana, 21. avgusta 1896). – str. 3.

1112. »Zaroka na Cetinju«. Slovenec, letnik XXIV, št. 193. (Ljubljana, 24. avgusta 1896). – str. 2.

1113. »Leontijevo poslanstvo v Rim«. Slovenec, letnik XXIV, št. 195. (Ljubljana, 26. avgusta 1896). – str. 2.

1114. »Prvi uspeh papeževega poslanika pri Meneliku«. Slovenec, letnik XXIV, št. 195. (Ljubljana, 26. avgusta 1896). – str. 2.

1115. »Mej Italijani in Braziljani«. Slovenec, letnik XXIV, št. 196. (Ljubljana, 27. avgusta 1896). – str. 2.

1116. »Italijani v Braziliji«. Slovenec, letnik XXIV, št. 202. (Ljubljana, 3. septembra 1896). – str. 2.

1117. »Mej Vatikanom in Kvirinalom«. Slovenec, letnik XXIV, št. 205. (Ljubljana, 7. septembra 1896). – str. 2.

1118. »Italija«. Slovenec, letnik XXIV, št. 205. (Ljubljana, 7. septembra 1896). – str. 2.

1119. »Razmere mej Italijo in Portugalom«. Slovenec, letnik XXIV, št. 209. (Ljubljana, 12. septembra 1896). – str. 2.

1120. »Tržaška irredenta«. Slovenec, letnik XXIV, št. 211. (Ljubljana, 15. septembra 1896). – str. 2.

202

1121. »Italijansko-abesinska mirovna pogajanja«. Slovenec, letnik XXIV, št. 212. (Ljubljana, 16. septembra 1896). – str. 2.

1122. »Tržaški iredentovci«. Slovenec, letnik XXIV, št. 214. (Ljubljana, 18. septembra 1896). – str. 2.

1123. »Italijanski ministerski predsednik Rudini in najnovejši dogodki v Afriki«. Slovenec, letnik XXIV, št. 215. (Ljubljana, 19. septembra 1896). – str. 3-4.

1124. »Papežev poslanik Makario«. Slovenec, letnik XXIV, št. 218. (Ljubljana, 23. septembra 1896). – str. 2.

1125. »Rim – Cetinje«. Slovenec, letnik XXIV, št. 218. (Ljubljana, 23. septembra 1896). – str. 2.

1126. »Razmere mej Italijo in Brazilijo«. Slovenec, letnik XXIV, št. 225. (Ljubljana, 1. oktobra 1896). – str. 2.

1127. »Italijansko – tuneška trgovinska pogodba«. Slovenec, letnik XXIV, št. 228. (Ljubljana, 5. oktobra 1896). – str. 2.

1128. »Vatikan in Rusija«. Slovenec, letnik XXIV, št. 239. (Ljubljana, 17. oktobra 1896). – str. 2.

1129. »O dogodkih na Siciliji«. Slovenec, letnik XXIV, št. 139. (Ljubljana, 17. oktobra 1896). – str. 2-3.

1130. »Iz Rima«. Slovenec, letnik XXIV, št. 242. (Ljubljana, 21. oktobra 1896). – str. 5.

1131. »Telegrami«. Slovenec, letnik XXIV, št. 242. (Ljubljana, 21. oktobra 1896). – str. 5.

1132. »V Italiji«. Slovenec, letnik XXIV, št. 243. (Ljubljana, 22. oktobra 1896). – str. 2.

1133. »Telegrami«. Slovenec, letnik XXIV, št. 247. (Ljubljana, 27. oktobra 1896). – str. 4.

1134. »Abesinci in Eritreja«. Slovenec, letnik XXIV, št. 248. (Ljubljana, 28. oktobra 1896). – str. 2.

1135. »Slavnosti v Rimu«. Slovenec, letnik XXIV, št. 250. (Ljubljana, 30. oktobra 1896). – str. 1.

1136. »Italijanski senat«. Slovenec, letnik XXIV, št. 251. (Ljubljana, 31. oktobra 1896). – str. 4.

1137. »Telegrami«. Slovenec, letnik XXIV, št. 254. (Ljubljana, 4. novembra 1896). – str. 4.

1138. »Položaj v Eritreji in Abesiniji«. Slovenec, letnik XXIV, št. 257. (Ljubljana, 7. novembra 1896). – str. 3.

1139. »Telegrami«. Slovenec, letnik XXIV, št. 257. (Ljubljana, 7. novembra 1896). – str. 5.

1140. »Telegrami«. Slovenec, letnik XXIV, št. 259. (Ljubljana, 10. novembra 1896). – str. 3.

1141. »Položaj v Eritreji«. Slovenec, letnik XXIV, št. 261. (Ljubljana, 12. novembra 1896). – str. 2.

1142. »Pismo svetega Očeta Meneliku in tega odgovor«. Slovenec, letnik XXIV, št. 263. (Ljubljana, 14. novembra 1896). – str. 2.

1143. »Mir mej Italijo in Abesinijo«. Slovenec, letnik XXIV, št. 265. (Ljubljana, 17. novembra 1896). – str. 2.

1144. »Mirovna pogodba mej Italijo in Abesinijo«. Slovenec, letnik XXIV, št. 266. (Ljubljana, 18. novembra 1896). – str. 2.

1145. »Telegrami«. Slovenec, letnik XXIV, št. 266. (Ljubljana, 18. novembra 1896). – str. 3.

203

1146. »Italijanski ministrski predsednik«. Slovenec, letnik XXIV, št. 269. (Ljubljana, 21. novembra 1896). – str. 3.

1147. »Italija in Menelik«. Slovenec, letnik XXIV, št. 271. (Ljubljana, 24. novembra 1896). – str. 2.

1148. »Italijansko – abesinska mirovna pogodba in Anglija«. Slovenec, letnik XXIV, št. 274. (Ljubljana, 27. novembra 1896). – str. 2.

1149. »Zvestoba Italije v trozvezi«. Slovenec, letnik XXIV, št. 276. (Ljubljana, 30. novembra 1896). – str. 2.

1150. »Italijanska zbornica«. Slovenec, letnik XXIV, št. 278. (Ljubljana, 2. decembra 1896). – str. 2.

1151. »Telegrami«. Slovenec, letnik XXIV, št. 278. (Ljubljana, 2. decembra 1896). – str. 2.

1152. »Tajna pogodba med Italijo in Rusijo«. Slovenec, letnik XXIV, št. 279. (Ljubljana, 3. decembra 1896). – str. 3.

1153. »Afrikanska debata«. Slovenec, letnik XXIV, št. 280. (Ljubljana, 4. decembra 1896). – str. 2.

1154. »Italijanom«. Slovenec, letnik XXIV, št. 281. (Ljubljana, 5. decembra 1896). – str. 2.

1155. »Italijani v Afriki«. Slovenec, letnik XXIV, št. 282. (Ljubljana, 7. decembra 1896). – str. 2.

1156. »Italijanski naselniki v Zveznih državah«. Slovenec, letnik XXIV, št. 286. (Ljubljana, 12. decembra 1896). – str. 3-4.

1157. »Italijanska zbornica«. Slovenec, letnik XXIV, št. 290. (Ljubljana, 17. decembra 1896). – str. 4.

1158. »Italija«. Slovenec, letnik XXIV, št. 294. (Ljubljana, 22. decembra 1896). – str. 2.

1159. »Telegrami«. Slovenec, letnik XXIV, št. 294. (Ljubljana, 22. decembra 1896). – str. 3.

1160. »Telegrami«. Slovenec, letnik XXIV, št. 295. (Ljubljana, 23. decembra 1896). – str. 4.

1161. »Mirovna pogodba mej Italijo in Abesinijo«. Slovenec, letnik XXV, št. 7. (Ljubljana, 11. januarja 1897). – str. 2.

1162. »Sveti Oče in Mažari«. Slovenec, letnik XXV, št. 12. (Ljubljana, 16. januarja 1897). – str. 2-3.

1163. »V Italiji«. Slovenec, letnik XXV, št. 14. (Ljubljana, 19. januarja 1897). – str. 3.

1164. »Italijani v Afriki«. Slovenec, letnik XXV, št. 15. (Ljubljana, 20. januarja 1897). – str. 2.

1165. »Italijanska zbornica«. Slovenec, letnik XXV, št. 18. (Ljubljana, 23. januarja 1897). – str. 3.

1166. »V Italiji«. Slovenec, letnik XXV, št. 20. (Ljubljana, 26. januarja 1897). – str. 2.

1167. »Italijani v Afriki«. Slovenec, letnik XXV, št. 22. (Ljubljana, 28. januarja 1897). – str. 2.

1168. »V Italiji«. Slovenec, letnik XXV, št. 27. (Ljubljana, 4. februarja 1897). – str. 2.

1169. »Italijanska poslanska zbornica«. Slovenec, letnik XXV, št. 28. (Ljubljana, 5. februarja 1897). – str. 2.

1170. »Telegrami«. Slovenec, letnik XXV, št. 29. (Ljubljana, 6. februarja 1897). – str. 5.

204

1171. »Italija in grško podjetje na Kreti«. Slovenec, letnik XXV, št. 37. (Ljubljana, 16. februarja 1897). – str. 1-2.

1172. »Splošne volitve za italijansko poslansko zbornico«. Slovenec, letnik XXV, št. 47. (Ljubljana, 27. februarja 1897). – str. 3.

1173. »V Italiji«. Slovenec, letnik XXV, št. 49. (Ljubljana, 2. marca 1897). – str. 1. 1174. »Telegrami«. Slovenec, letnik XXV, št. 50. (Ljubljana, 3. marca 1897). – str.

4. 1175. »Dvajseta obletnica kronanja papeža Leona XIII.«. Slovenec, letnik XXV, št.

61. (Ljubljana, 16. marca 1897). – str. 1. 1176. »Dvajseta obletnica kronanja papeža Leona XIII.«. Slovenec, letnik XXV, št.

62. (Ljubljana, 17. marca 1897). – str. 1. 1177. »Vojska na Kreti«. Slovenec, letnik XXV, št. 62. (Ljubljana, 17. marca 1897).

– str. 2. 1178. »Italijanski finančni minister«. Slovenec, letnik XXV, št. 63. (Ljubljana, 18.

marca 1897). – str. 2-3. 1179. »Volitve v Italiji«. Slovenec, letnik XXV, št. 66. (Ljubljana, 23. marca 1897).

– str. 2. 1180. »Volitve v Italiji«. Slovenec, letnik XXV, št. 70. (Ljubljana, 29. marca 1897).

– str. 2. 1181. »Italijanski prestolni govor«. Slovenec, letnik XXV, št. 77. (Ljubljana, 6.

aprila 1897). – str. 2. 1182. »Napad na kralja Umberta«. Slovenec, letnik XXV, št. 92. (Ljubljana, 24.

aprila 1897). – str. 2-3. 1183. »Moč Italije«. Slovenec, letnik XXV, št. 95. (Ljubljana, 28. aprila 1897). –

str. 2. 1184. »Napad na italijansko ekspidicijo v Abesiniji«. Slovenec, letnik XXV, št. 100.

(Ljubljana, 4. maja 1897). – str. 2. 1185. »Evropske ekspidicije v Afriki«. Slovenec, letnik XXV, št. 101. (Ljubljana, 5.

maja 1897). – str. 2. 1186. »Italijanski vojni proračun«. Slovenec, letnik XXV, št. 104. (Ljubljana, 8.

maja 1897). – str. 3. 1187. »Italijanski prostovoljci«. Slovenec, letnik XXV, št. 105. (Ljubljana, 10. maja

1897). – str. 3. 1188. »V italijanski zbornici«. Slovenec, letnik XXV, št. 112. (Ljubljana, 18. maja

1897). – str. 3. 1189. »Afriška politika v italijanski zbornici«. Slovenec, letnik XXV, št. 116.

(Ljubljana, 22. maja 1897). – str. 2. 1190. »Kralj siamski v Vatikanu«. Slovenec, letnik XXV, št. 130. (Ljubljana, 10.

junija 1897). – str. 2. 1191. »Leon XIII. in francoski katoliki«. Slovenec, letnik XXV, št. 133. (Ljubljana,

14. junija 1897). – str. 1. 1192. »O Roma felix!«. Slovenec, letnik XXV, št. 144. (Ljubljana, 28. junija 1897).

– str. 1-2. 1193. »O delavnosti italijanskega parlamenta«. Slovenec, letnik XXV, št. 151.

(Ljubljana, 7. julija 1897). – str. 3. 1194. »Italijanska senatorska zbornica«. Slovenec, letnik XXV, št. 154. (Ljubljana,

10. julija 1897). – str. 3. 1195. »O bivanju kneza Ferdinanda v Rimu«. Slovenec, letnik XXV, št. 159.

(Ljubljana, 16. julija 1897). – str. 2.

205

1196. »Italijanska poslanska zbornica«. Slovenec, letnik XXV, št. 160. (Ljubljana, 17. julija 1897). – str. 3.

1197. »Avtonomijsko vprašanje v južnih Tirolah«. Slovenec, letnik XXV, št. 164. (Ljubljana, 22. julija 1897). – str. 2.

1198. »Crispi zopet v javnosti«. Slovenec, letnik XXV, št. 164. (Ljubljana, 22. julija 1897). – str. 2.

1199. »Mir mej Italijo in Abesinijo«. Slovenec, letnik XXV, št. 166. (Ljubljana, 24. julija 1897). – str. 3.

1200. »Južno tirolsko avtonomijsko vprašanje«. Slovenec, letnik XXV, št. 168. (Ljubljana, 27. julija 1897). – str. 2.

1201. »O beneških slovencih«. Slovenec, letnik XXV, št. 168. (Ljubljana, 27. julija 1897). – str. 3.

1202. »Najnovejša okrožnica svetega Očeta«. Slovenec, letnik XXV, št. 177. (Ljubljana, 6. avgusta 1897). – str. 2.

1203. »Papeževa okrožnica o tristo letnici smrti«. Slovenec, letnik XXV, št. 179. (Ljubljana, 9. avgusta 1897). – str. 2.

1204. »Italija in Francija«. Slovenec, letnik XXV, št. 179. (Ljubljana, 9. avgusta 1897). – str. 2.

1205. »Francoski delavci pri svetem Očetu«. Slovenec, letnik XXV, št. 183. (Ljubljana, 13. avgusta 1897). – str. 3.

1206. »Papeževa okrožnica o blaženem Kanziju«. Slovenec, letnik XXV, št. 186. (Ljubljana, 17. avgusta 1897). – str. 1-2.

1207. »Čast užaljene Italije«. Slovenec, letnik XXV, št. 186. (Ljubljana, 17. avgusta 1897). – str. 2-3.

1208. »Člani italijanskega kluba«. Slovenec, letnik XXV, št. 200. (Ljubljana, 2. septembra 1897). – str. 2.

1209. »Italijanska iredenta«. Slovenec, letnik XXV, št. 200. (Ljubljana, 2. septembra 1897). – str. 2.

1210. »Italijanski kralj Umberto«. Slovenec, letnik XXV, št. 201. (Ljubljana, 3. septembra 1897). – str. 3.

1211. »Sestanek italijanskega kralja z nemškim cesarjem«. Slovenec, letnik XXV, št. 203. (Ljubljana, 6. septembra 1897). – str. 2.

1212. »Rim«. Slovenec, letnik XXV, št. 214. (Ljubljana, 20. septembra 1897). – str. 4.

1213. »Okrožnica papeža Leona XIII. o rožnem vencu«. Slovenec, letnik XXV, št. 215. (Ljubljana, 21. septembra 1897). – str. 2.

1214. »XX. Settembre«. Slovenec, letnik XXV, št. 216. (Ljubljana, 22. septembra 1897). – str. 1-2.

1215. »Okrožnica papeža Leona XIII o rožnem vencu«. Slovenec, letnik XXV, št. 216. (Ljubljana, 22. septembra 1897). – str. 2.

1216. »Katoliškim društvom v Italiji«. Slovenec, letnik XXV, št. 226. (Ljubljana, 4. oktobra 1897). – str. 2.

1217. »Italijani v Afriki«. Slovenec, letnik XXV, št. 227. (Ljubljana, 5. oktobra 1897). – str. 2.

1218. »Rim«. Slovenec, letnik XXV, št. 230. (Ljubljana, 8. oktobra 1897). – str. 4. 1219. »Italijanska framasonska klika«. Slovenec, letnik XXV, št. 233. (Ljubljana,

12. oktobra 1897). – str. 2-3. 1220. »Telegrami«. Slovenec, letnik XXV, št. 234. (Ljubljana, 13. oktobra 1897). –

str. 4.

206

1221. »Položaj Rudinijevega ministrstva«. Slovenec, letnik XXV, št. 235. (Ljubljana, 14. oktobra 1897). – str. 5.

1222. »Kulturkampf v Italiji«. Slovenec, letnik XXV, št. 242. (Ljubljana, 22. oktobra 1897). – str. 2.

1223. »Telegram«. Slovenec, letnik XXV, št. 245. (Ljubljana, 26. oktobra 1897). – str. 4.

1224. »Potovanje grofa Goluhovskega v Italijo«. Slovenec, letnik XXV, št. 250. (Ljubljana, 2. novembra 1897). – str. 2.

1225. »S politiko italijanskih poslancev«. Slovenec, letnik XXV, št. 254. (Ljubljana, 6. novembra 1897). – str. 3.

1226. »Italijanskim priseljencem v Braziliji«. Slovenec, letnik XXV, št. 257. (Ljubljana, 10. novembra 1897). – str. 3.

1227. »Potovanje zunanjega ministra grofa Goluhovskega«. Slovenec, letnik XXV, št. 260. (Ljubljana, 13. novembra 1897). – str. 3.

1228. »Moč italijanske armade«. Slovenec, letnik XXV, št. 267. (Ljubljana, 22. novembra 1897). – str. 2.

1229. »Italijanska poslanska zbornica«. Slovenec, letnik XXV, št. 269. (Ljubljana, 24. novembra 1897). – str. 2.

1230. »Telegrami«. Slovenec, letnik XXV, št. 275. (Ljubljana, 1. decembra 1897). – str. 4.

1231. »V italijanski poslanski zbornici«. Slovenec, letnik XXV, št. 278. (Ljubljana, 4. decembra 1897). – str. 3.

1232. »Ministrska kriza v Italiji«. Slovenec, letnik XXV, št. 280. (Ljubljana, 7. decembra 1897). – str. 2-3.

1233. »Ministrska kriza v Italiji«. Slovenec, letnik XXV, št. 281. (Ljubljana, 9. decembra 1897). – str. 2.

1234. »Telegrami«. Slovenec, letnik XXV, št. 282. (Ljubljana, 10. decembra 1897). – str. 4.

1235. »Ministrska kriza v Italiji«. Slovenec, letnik XXV, št. 285. (Ljubljana, 14. decembra 1897). – str. 2.

1236. »Novo italijansko ministrstvo«. Slovenec, letnik XXV, št. 288. (Ljubljana, 17. decembra 1897). – str. 2.

1237. »Novi italijanski kabinet«. Slovenec, letnik XXV, št. 290. (Ljubljana, 20. decembra 1897). – str. 2.

1238. »Rim«. Slovenec, letnik XXV, št. 291. (Ljubljana, 21. decembra 1897). – str. 4.

1239. »Telegrami«. Slovenec, letnik XXVI, št. 2. (Ljubljana, 4. januarja 1898). – str. 4.

1240. »Razglašenje Gospodovo«. Slovenec, letnik XXVI, št. 3. (Ljubljana, 5. januarja 1898). – str. 1.

1241. »Iz Rima«. Slovenec, letnik XXVI, št. 11. (Ljubljana, 15. januarja 1898). – str. 5.

1242. »Zveza mej monarhijo in revolucijo«. Slovenec, letnik XXVI, št. 12. (Ljubljana, 17. januarja 1898). – str. 2.

1243. »La Gerarchia Cattolica«. Slovenec, letnik XXVI, št. 14. (Ljubljana, 19. januarja 1898). – str. 3.

1244. »Demonstracije v Italiji«. Slovenec, letnik XXVI, št. 16. (Ljubljana, 21. januarja 1898). – str. 2.

1245. »Telegrami« Slovenec, letnik XXVI, št. 17. (Ljubljana, 22. januarja 1898). – str. 6.

207

1246. »Telegrami«. Slovenec, letnik XXVI, št. 18. (Ljubljana, 24. januarja 1898). – str. 4.

1247. »Italijanska poslanska zbornica«. Slovenec, letnik XXVI, št. 20. (Ljubljana, 26. januarja 1898). – str. 2.

1248. »Telegrami«. Slovenec, letnik XXVI, št. 38. (Ljubljana, 17. februarja 1898). – str. 5.

1249. »Dijaške demonstracije v Rimu«. Slovenec, letnik XXVI, št. 40. (Ljubljana, 19. februarja 1898). – str. 4.

1250. »Potres«. Slovenec, letnik XXVI, št. 43. (Ljubljana, 23. februarja 1898). – str. 3.

1251. »Cerkveni letopis«. Slovenec, letnik XXVI, št. 46. (Ljubljana, 26. februarja 1898). – str. 6.

1252. »Živel Leon!«. Slovenec, letnik XXVI, št. 50. (Ljubljana, 3. marca 1898). – str. 1.

1253. »Petdesetletnica italijanske ustave«. Slovenec, letnik XXVI, št. 50. (Ljubljana, 3. marca 1898). – str. 3.

1254. »Dvajsetletnica kronanja Leona XIII.«. Slovenec, letnik XXVI, št. 50. (Ljubljana, 3. marca 1898). – str. 3.

1255. »Petdesetletni jubilej italijanske ustave«. Slovenec, letnik XXVI, št. 52. (Ljubljana, 5. marca 1898). – str. 4.

1256. »Dvoboj Cavallotti – Macola«. Slovenec, letnik XXVI, št. 54. (Ljubljana, 8. marca 1898). – str. 2.

1257. »O poslancu Cavallottiju«. Slovenec, letnik XXVI, št. 55. (Ljubljana, 9. marca 1898). – str. 2.

1258. »Cerkveni letopis«. Slovenec, letnik XXVI, št. 65. (Ljubljana, 22. marca 1898). – str. 3.

1259. »Crispijeva afera v italijanski poslanski zbornici«. Slovenec, letnik XXVI, št. 66. (Ljubljana, 23. marca 1898). – str. 2.

1260. »Telegrami«. Slovenec, letnik XXVI, št. 66. (Ljubljana, 23. marca 1898). – str. 4.

1261. »Crispijeva afera«. Slovenec, letnik XXVI, št. 68. (Ljubljana, 26. marca 1898). – str. 4.

1262. »Pomnoženje mornarice«. Slovenec, letnik XXVI, št. 72. (Ljubljana, 31. marca 1898). – str. 2.

1263. »Kriza v Italiji?«. Slovenec, letnik XXVI, št. 80. (Ljubljana, 9. aprila 1898). – str. 3.

1264. »Zverinjak v Monte Karlu«. Slovenec, letnik XXVI, št. 80. (Ljubljana, 9. aprila 1898). – str. 3.

1265. »Lisjak Crispi zopet izvoljen«. Slovenec, letnik XXVI, št. 87. (Ljubljana, 19. aprila 1898). – str. 1-2.

1266. »Club italiano« in ministrska obtožnica«. Slovenec, letnik XXVI, št. 93. (Ljubljana, 26. aprila 1898). – str. 1.

1267. »Italija in Zvezne države«. Slovenec, letnik XXVI, št. 97. (Ljubljana, 30. aprila 1898). – str. 4.

1268. »Nemiri v Italiji«. Slovenec, letnik XXVI, št. 117. (Ljubljana, 25. maja 1898). – str. 3.

1269. »Italijanski mornariški minister Brin«. Slovenec, letnik XXVI, št. 118. (Ljubljana, 26. maja 1898). – str. 2.

1270. »Ministerska kriza v Italiji«. Slovenec, letnik XXVI, št. 121. (Ljubljana, 31. maja 1898). – str. 2.

208

1271. »Ministerska kriza v Italiji«. Slovenec, letnik XXVI, št. 122. (Ljubljana, 1. junija 1898). – str. 3.

1272. »Novice iz Italije«. Slovenec, letnik XXVI, št. 123. (Ljubljana, 2. junija 1898). – str. 3.

1273. »Telegrami«. Slovenec, letnik XXVI, št. 123. (Ljubljana, 2. junija 1898). – str. 3.

1274. »Italijanski kabinet«. Slovenec, letnik XXVI, št. 126. (Ljubljana, 6. junija 1898). – str. 2.

1275. »Preosnovni načrti ministrskega predsednika Rudinija«. Slovenec, letnik XXVI, št. 136. (Ljubljana, 18. junija 1898). – str. 6.

1276. »Ministrska kriza v Italiji«. Slovenec, letnik XXVI, št. 138. (Ljubljana, 21. junija 1898). – str. 2.

1277. »Italijanski liberalni listi«. Slovenec, letnik XXVI, št. 194. (Ljubljana, 27. avgusta 1898). – str. 2.

1278. »Okrožnica o rožnem vencu«. Slovenec, letnik XXVI, št. 212. (Ljubljana, 17. septembra 1898). – str. 3-4.

1279. »Cesarica Elizabeta«. Slovenec, letnik XXVI, št. 212. (Ljubljana, 17. septembra 1898). – str. 3.

1280. »Napad na italijanskega prestolonaslednika«. Slovenec, letnik XXVI, št. 212. (Ljubljana, 17. septembra 1898). – str. 4.

1281. »Napad na italijanskega prestolonaslednika«. Slovenec, letnik XXVI, št. 215. (Ljubljana, 20. septembra 1898). – str. 2.

1282. »Sožalje v Italiji«. Slovenec, letnik XXVI, št. 215. (Ljubljana, 20. septembra 1898). – str. 3.

1283. »Telegrami«. Slovenec, letnik XXVI, št. 217. (Ljubljana, 22. septembra 1898). – str. 3.

1284. »Statistika«. Slovenec, letnik XXVI, št. 222. (Ljubljana, 28. septembra 1898). – str. 5.

1285. »Militarizem«. Slovenec, letnik XXVI, št. 225. (Ljubljana, 1. oktobra 1898). – str. 4-5.

1286. »Telegrami«. Slovenec, letnik XXVI, št. 225. (Ljubljana, 1. oktobra 1898). – str. 5.

1287. »Venti settembre«. Slovenec, letnik XXVI, št. 227. (Ljubljana, 4. oktobra 1898). – str. 4.

1288. »Italijanska vlada«. Slovenec, letnik XXVI, št. 230. (Ljubljana, 7. oktobra 1898). – str. 2.

1289. »Razmerje med Vatikanom in nemškim cesarjem«. Slovenec, letnik XXVI, št. 233. (Ljubljana, 11. oktobra 1898). – str. 2.

1290. »Delavci pri papežu«. Slovenec, letnik XXVI, št. 234. (Ljubljana, 12. oktobra 1898). – str. 2.

1291. »Leon XIII.«. Slovenec, letnik XXVI, št. 234. (Ljubljana, 12. oktobra 1898). – str. 3.

1292. »Krščanska demokracija«. Slovenec, letnik XXVI, št. 234. (Ljubljana, 12. oktobra 1898). – str. 3.

1293. »Spomenik Viktorja Emanuela«. Slovenec, letnik XXVI, št. 234. (Ljubljana, 12. oktobra 1898). – str. 3.

1294. »Neguš Menelik«. Slovenec, letnik XXVI, št. 238. (Ljubljana, 17. oktobra 1898). – str. 2-3.

1295. »Vatikan in Nemčija«. Slovenec, letnik XXVI, št. 239. (Ljubljana, 18. oktobra 1898). – str. 2.

209

1296. »Mejnarodna konferenca proti anarhistom«. Slovenec, letnik XXVI, št. 239. (Ljubljana, 18. oktobra 1898). – str. 2.

1297. »Novi zastopnik Nemčije pri Vatikanu«. Slovenec, letnik XXVI, št. 243. (Ljubljana, 22. oktobra 1898). – str. 4.

1298. »Iz Rima«. Slovenec, letnik XXVI, št. 251. (Ljubljana, 2. novembra 1898). – str. 3.

1299. »Trgovinska pogodba mej Francijo in Italijo«. Slovenec, letnik XXVI, št. 270. (Ljubljana, 24. novembra 1898). – str. 2.

1300. »Prodiranje italijanstva«. Slovenec, letnik XXVI, št. 271. (Ljubljana, 25. novembra 1898). – str. 1.

1301. »Konferenca proti anarhizmu«. Slovenec, letnik XXVI, št. 271. (Ljubljana, (25. novembra 1898). – str. 2.

1302. »Telegrami«. Slovenec, letnik XXVI, št. 272. (Ljubljana, 26. novembra 1898). – str. 4.

1303. »Papež o špansko-ameriški vojski«. Slovenec, letnik XXVII, št. 1. (Ljubljana, 2. januarja 1899). – str. 2.

1304. »Ptičji lov v Italiji«. Slovenec, letnik XXVII, št. 4. (Ljubljana, 5. januarja 1899). – str. 4.

1305. »Razmerje mej Italijo in Abesinijo«. Slovenec, letnik XXVII, št. 5. (Ljubljana, 7. januarja 1899). – str. 3.

1306. »Neuspešnost politike Vatikanske?«. Slovenec, letnik XXVII, št. 7. (Ljubljana, 10. januarja 1899). – str. 1.

1307. »Italija«. Slovenec, letnik XXVII, št. 8. (Ljubljana, 11. januarja 1899). – str. 3.

1308. »Mirovna konferenca«. Slovenec, letnik XXVII, št. 10. (Ljubljana, 13. januarja 1899). – str. 2.

1309. »Mirovna konferenca«. Slovenec, letnik XXVII, št. 13. (Ljubljana, 17. januarja 1899). – str. 2.

1310. »Nameni mirovne konference«. Slovenec, letnik XXVII, št. 14. (Ljubljana, 18. januarja 1899). – str. 4.

1311. »Tržaška Lega nazionale«. Slovenec, letnik XXVII, št. 15. (Ljubljana, 19. januarja 1899). – str. 3.

1312. »Rim« Slovenec, letnik XXVII, št. 16. (Ljubljana, 20. januarja 1899). – str. 3. 1313. »Mirovna konferenca preložena«. Slovenec, letnik XXVII, št. 22. (Ljubljana,

27. januarja 1899). – str. 3. 1314. »Mirovna konferenca«. Slovenec, letnik XXVII, št. 24. (Ljubljana, 30.

januarja 1899). – str. 2-3. 1315. »Nemčija in mirovna konferenca«. Slovenec, letnik XXVII, št. 28. (Ljubljana,

4. februarja 1899). – str. 3. 1316. »Vzroki brezverstva«. Slovenec, letnik XXVII, št. 28. (Ljubljana, 4. februarja

1899). – str. 4. 1317. »Italijansko ime in trozveza«. Slovenec, letnik XXVII, št. 31. (Ljubljana, 8.

februarja 1899). – str. 2-3. 1318. »Vatikan in mirovna konferenca«. Slovenec, letnik XXVII, št. 32. (Ljubljana,

9. februarja 1899). – str. 2. 1319. »Vatikan in Kvirinal«. Slovenec, letnik XXVII, št. 34. (Ljubljana, 11.

februarja 1899). – str. 2-3. 1320. »Opinione proti trozvezi«. Slovenec, letnik XXVII, št. 40. (Ljubljana, 18.

februarja 18999. – str. 3.

210

1321. »Dijaki pri papežu«. Slovenec, letnik XXVII, št. 41. (Ljubljana, 20. februarja 1899). – str. 3.

1322. »Mirovna konferenca in italijanska vlada«. Slovenec, letnik XXVII, št. 44. (Ljubljana, 23. februarja 1899). – str. 2.

1323. »Lorenzo Perosi«. Slovenec, letnik XXVII, št. 44. (Ljubljana, 23. februarja 1899). – str. 3.

1324. »Proč od Rima«. Slovenec, letnik XXVII, št. 45. (Ljubljana, 24. februarja 1899). – str. 1.

1325. »Italijansko gospodarstvo«. Slovenec, letnik XXVII, št. 46. (Ljubljana, 25. februarja 1899). – str. 3.

1326. »Rim«. Slovenec, letnik XXVII, št. 49. (Ljubljana, 1. marca 1899). – str. 3. 1327. »Ave Leo!«. Slovenec, letnik XXVII, št. 50. (Ljubljana, 2. marca 1899). – str.

2. 1328. »Papeževa bolezen«. Slovenec, letnik XXVII, št. 50. (Ljubljana, 2. marca

1899). – str. 2. 1329. »Telegrami«. Slovenec, letnik XXVII, št. 50. (Ljubljana, 2. marca 1899). –

str. 3. 1330. »Ave Leo!«. Slovenec, letnik XXVII, št. 51. (Ljubljana, 3. marca 1899). – str.

2. 1331. »Telegrami«. Slovenec, letnik XXVII, št. 51. (Ljubljana, 3. marca 1899). –

str. 3. 1332. »Ave Leo!«. Slovenec, letnik XXVII, št. 52. (Ljubljana, 4. marca 1899). – str.

3. 1333. »Starost papežev«. Slovenec, letnik XXVII, št. 52. (Ljubljana, 4. marca 1899).

– str. 4. 1334. »Ave Leo!«. Slovenec, letnik XXVII, št. 53. (Ljubljana, 6. marca 1899). – str.

2. 1335. »Telegrami«. Slovenec, letnik XXVII, št. 53. (Ljubljana, 6. marca 1899). –

str. 3-4. 1336. »Ave Leo!«. Slovenec, letnik XXVII, št. 55. (Ljubljana, 8. marca 1899). – str.

3. 1337. »Mejnarodna mirovna konferenca«. Slovenec, letnik XXVII, št. 57.

(Ljubljana, 10. marca 1899). – str. 2. 1338. »Iz Rima«. Slovenec, letnik XXVII, št. 57. (Ljubljana, 10. marca 1899). – str.

2. 1339. »Italija v Avstriji«. Slovenec, letnik XXVII, št. 57. (Ljubljana, 10. marca

1899). – str. 3. 1340. »Telegrami«. Slovenec, letnik XXVII, št. 57. (Ljubljana, 10. marca 1899). –

str. 3. 1341. »Ave Leo!«. Slovenec, letnik XXVII, št. 58. (Ljubljana, 11. marca 1899). –

str. 2-3. 1342. »Mirovna konferenca«. Slovenec, letnik XXVII, št. 61. (Ljubljana, 15. marca

1899). – str. 2. 1343. »Italija in Kitaj«. Slovenec, letnik XXVII, št. 61. (Ljubljana, 15. marca 1899).

– str. 2. 1344. »Italijanska zastava in redarji«. Slovenec, letnik XXVII, št. 62. (Ljubljana, 16.

marca 1899). – str. 4. 1345. »Italija in Kitaj«. Slovenec, letnik XXVII, št. 66. (Ljubljana, 21. marca 1899).

– str. 2.

211

1346. »Evropa«. Slovenec, letnik XXVII, št. 68. (Ljubljana, 23. marca 1899). – str. 4.

1347. »Priprave na konklave«. Slovenec, letnik XXVII, št. 72. (Ljubljana, 29. marca 1899). – str. 4.

1348. »Za mirovno konferenco v Haagu«. Slovenec, letnik XXVII, št. 75. (Ljubljana, 1. aprila 1899). – str. 3.

1349. »Mirovna konferenca in Vatikan«. Slovenec, letnik XXVII, št. 76. (Ljubljana, 4. aprila 1899). – str. 2.

1350. »Italija in trozveza«. Slovenec, letnik XXVII, št. 76. (Ljubljana, 4. aprila 1899). – str. 2.

1351. »Pazinske laške sline«. Slovenec, letnik XXVII, št. 77. (Ljubljana, 5. aprila 1899). – str. 3.

1352. »O zastopstvu Vatikana na mirovni konferenci«. Slovenec, letnik XXVII, št. 83. (Ljubljana, 12. aprila 1899). – str. 4.

1353. »Kralj Humbert in Trst«. Slovenec, letnik XXVII, št. 83. (Ljubljana, 12. aprila 1899). – str. 5.

1354. »Razmerje mej Vatikanom in Kvirinalom«. Slovenec, letnik XXVII, št. 92. (Ljubljana, 22. aprila 1899). – str. 3-4.

1355. »Italija v vzhodni Aziji«. Slovenec, letnik XXVII, št. 96. (Ljubljana, 27. aprila 1899). – str. 2.

1356. »Zunanja politika Italije«. Slovenec, letnik XXVII, št. 101. (Ljubljana, 3. maja 1899). – str. 3.

1357. »Mirovna konferenca in Vatikan«. Slovenec, letnik XXVII, št. 102. (Ljubljana, 4. maja 1899). – str. 2.

1358. »Kriza v italijanskem ministrstvu«. Slovenec, letnik XXVII, št. 102. (Ljubljana, 4. maja 1899). – str. 2.

1359. »Kriza v Italiji«. Slovenec, letnik XXVII, št. 103. (Ljubljana, 5. maja 1899). – str. 2.

1360. »Razpust italijanskega parlamenta«. Slovenec, letnik XXVII, št. 104. (Ljubljana, 6. maja 1899). – str. 4.

1361. »Ministrske krize v Italiji«. Slovenec, letnik XXVII, št. 106. (Ljubljana, 9. maja 1899). – str. 2.

1362. »Kriza v italijanskem kabinetu«. Slovenec, letnik XXVII, št. 108. (Ljubljana, 12. maja 1899). – str. 2.

1363. »Mirovna konferenca v Haagu«. Slovenec, letnik XXVII, št. 109. (Ljubljana, 13. maja 1899). – str. 3.

1364. »Preosnova italijanskega ministrstva«. Slovenec, letnik XXVII, št. 111. (Ljubljana, 16. maja 1899). – str. 4.

1365. »Telegrami«. Slovenec, letnik XXVII, št. 111. (Ljubljana, 16. maja 1899). – str. 5.

1366. »Mirovna konferenca«. Slovenec, letnik XXVII, št. 112. (Ljubljana, 17. maja 1899). – str. 2.

1367. »Pri mirovni konferenci« Slovenec, letnik XXVII, št. 113. (Ljubljana, 18. maja 1899). – str. 4.

1368. »Mirovna konferenca«. Slovenec, letnik XXVII, št. 114. (Ljubljana, 19. maja 1899). – str. 1-2.

1369. »Kriza v Italiji«. Slovenec, letnik XXVII, št. 114. (Ljubljana, 19. maja 1899). – str. 2.

1370. »Otvoritev mirovne konference v Haagu«. Slovenec, letnik XXVII, št. 115. (Ljubljana, 20. maja 1899). – str. 5.

212

1371. »Beda državnih uradnikov v Italiji«. Slovenec, letnik XXVII, št. 115. (Ljubljana, 20. maja 1899). – str. 7.

1372. »Dozdevna zmaga italijanske vlade«. Slovenec, letnik XXVII, št. 118. (Ljubljana, 25. maja 1899). – str. 3.

1373. »Vatikanski zastopniki v Haagu«. Slovenec, letnik XXVII, št. 120. (Ljubljana, 27. maja 1899). – str. 4.

1374. »Mirovna konferenca v Haagu«. Slovenec, letnik XXVII, št. 120. (Ljubljana, 27. maja 1899). – str. 4.

1375. »Italijanski parlament«. Slovenec, letnik XXVII, št. 120. (Ljubljana, 27. maja 1899). – str. 4.

1376. »Italija na Kitajskem«. Slovenec, letnik XXVII, št. 124. (Ljubljana, 2. junija 1899). – str. 2-3.

1377. »Najvišje cerkve«. Slovenec, letnik XXVII, št. 125. (Ljubljana, 3. junija 1899). – str. 5.

1378. »Razsodišča na mirovni konferenci«. Slovenec, letnik XXVII, št. 128. (Ljubljana, 7. junija 1899). – str. 2.

1379. »Rim živi od papeža«. Slovenec, letnik XXVII, št. 129. (Ljubljana, 8. junija 1899). – str. 3.

1380. »Papeževa okrožnica«. Slovenec, letnik XXVII, št. 130. (Ljubljana, 9. junija 1899). – str. 1.

1381. »Papeževa okrožnica«. Slovenec, letnik XXVII, št. 131. (Ljubljana, 10. junija 1899). – str. 1-2.

1382. »Civilni zakon v Italiji«. Slovenec, letnik XXVII, št. 131. (Ljubljana, 10. junija 1899). – str. 3.

1383. »Papež o mirovni konferenci«. Slovenec, letnik XXVII, št. 132. (Ljubljana, 12. junija 1899). – str. 2.

1384. »Obstrukcija v italijanskem parlamentu«. Slovenec, letnik XXVII, št. 134. (Ljubljana, 14. junija 1899). – str. 3.

1385. »Papež francoskim katolikom«. Slovenec, letnik XXVII, št. 137. (Ljubljana, 17. junija 1899). – str. 2.

1386. »Obstrukcija v italijanski zbornici«. Slovenec, letnik XXVII, št. 141. (Ljubljana, 22. junija 1899). – str. 4.

1387. »Občinske volitve v Italiji«. Slovenec, letnik XXVII, št. 142. (Ljubljana, 23. junija 1899). – str. 2.

1388. »Italijanska megalomanija«. Slovenec, letnik XXVII, št. 143. (Ljubljana, 24. junija 1899). – str. 1.

1389. »Italijanska ustava«. Slovenec, letnik XXVII, št. 144. (Ljubljana, 26. junija 1899). – str. 2.

1390. »Papežev zastopnik v Haagu«. Slovenec, letnik XXVII, št. 151. (Ljubljana, 5. julija 1899). – str. 2.

1391. »Parlamentarne razmere v Italiji«. Slovenec, letnik XXVII, št. 165. (Ljubljana, 21. julija 1899). – str. 2.

1392. »Nova mejnarodna konferenca«. Slovenec, letnik XXVII, št. 167. (Ljubljana, 24. julija 1899). – str. 2.

1393. »Mirovna konferenca v Haagu«. Slovenec, letnik XXVII, št. 169. (Ljubljana, 26. julija 1899). – str. 3.

1394. »Mirovna konferenca v Haagu«. Slovenec, letnik XXVII, št. 173. (Ljubljana, 31. julija 1899). – str. 2.

1395. »Papež in mirovna konferenca«. Slovenec, letnik XXVII, št. 177. (Ljubljana, 4. avgusta 1899). – str. 3.

213

1396. »Italijanska akcija na Kitajskem«. Slovenec, letnik XXVII, št. 182. (Ljubljana, 10. avgusta 1899). – str. 2.

1397. »Garibaldijevi dnevi v Trstu«. Slovenec, letnik XXVII, št. 207. (Ljubljana, 11. septembra 1899). – str. 2.

1398. »Italijansko politično društvo za Istro«. Slovenec, letnik XXVII, št. 222. (Ljubljana, 28. septembra 1899). – str. 3.

1399. »Pri mirovni konferenci«. Slovenec, letnik XXVII, št. 232. (Ljubljana, 10. oktobra 1899). – str. 2.

1400. »Papež Leon o socijalnem vprašanju«. Slovenec, letnik XXVII, Ljubljana, št. 239, 18.10.1899, st.2.

1401. »Italijani in nova vlada«. Slovenec, letnik XXVII, št. 240. (Ljubljana, 19. oktobra 1899). – str. 3.

1402. »Italijani pri grofu Claryju«. Slovenec, letnik XXVII, št. 242. (Ljubljana, 21. oktobra 1899). – str. 3.

1403. »Italijanski kabinet in parlamentarna opozicija«. Slovenec, letnik XXVII, št. 243. (Ljubljana, 23. oktobra 1899). – str. 2.

1404. »Neguš Menelik proti Angležem«. Slovenec, letnik XXVII, št. 252. (Ljubljana, 3. novembra 1899). – str. 1-2.

1405. »Italijanski parlament«. Slovenec, letnik XXVII, št. 261. (Ljubljana, 14. novembra 1899). – str. 2.

1406. »Telegrami«. Slovenec, letnik XXVII, št. 262. (Ljubljana, 15. novembra 1899). – str. 5-6.

1407. »Italijanska vlada«. Slovenec, letnik XXVII, št. 264. (Ljubljana, 17. novembra 1899). – str. 2.

1408. »Francija in Vatikan«. Slovenec, letnik XXVII, št. 274. (Ljubljana, 29. novembra 1899). – str. 2.

1409. »Civilni zakon v Italiji«. Slovenec, letnik XXVII, št. 276. (Ljubljana, 1. decembra 1899). – str. 2.

1410. »Iz Rima«. Slovenec, letnik XXVII, št. 286. (Ljubljana, 14. decembra 1899). – str. 2.

1411. »Mir na Zemlji«. Slovenec, letnik XXVII, št. 294. (Ljubljana, 23. decembra 1899). – str. 1.