Vrtec danes za otroke prihodnosti

UNIVERZA V MARIBORU

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Oddelek za predšolsko vzgojo





Diplomsko delo




VRTEC DANES ZA OTROKE PRIHODNOSTI





Mentorica: Kandidatka:

izr. prof. dr. Bernarda Radovan

Jurka Lepičnik Vodopivec

Maribor, 2009




 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 



Lektorica:

Ksenja Lorber, pr. uč. slov. in knjižn.

Marjana Rojc, prof. slovenščine in nemščine

Prevajalec:

Alkemist, prevajalsko podjetje




 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 



ZAHVALA

Hvala mojim staršem in domačim, ki so mi omogočili vpis na Pedagoško fakulteto v Mariboru in me v času mojega študija iskreno podpirali in spodbujali.

Še posebej hvala mentorici, izr. prof. dr. Jurki Lepičnik Vodopivec, za pomoč pri načrtovanju, oblikovanju in izdelavi diplomskega dela.

Prav tako se zahvaljujem vsem vzgojiteljicam ter staršem otrok za pomoč pri izvedbi ankete ter za nesebično podporo v času pisanja diplomske naloge.

Hvala tudi Ksenji Lorber in Marjani Rojc, ki sta lektorirali diplomsko nalogo, in prevajalskemu podjetju Alkemist, kjer so prevedli povzetek diplomskega dela.

Zahvaljujem se vsem, ki so mi pri nastajanju diplomske naloge stali ob strani in mi pomagali.




 

 

UNIVERZA V MARIBORU 

PEDAGOŠKA FAKULTETA 





IZJAVA 





Podpisani(a)___________________, roj. ______________________, 

študent/ka Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, smer ________ 

___________________________, izjavljam, da je diplomsko delo 
(diplomska seminarska naloga) z naslovom _____________________ 

_______________________________________________ pri 
mentorju _________________________ avtorsko delo. V 
diplomskem delu (diplomski seminarski nalogi) so uporabljeni viri in  literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe  avtorjev. 

 

 

_________________________ 

(podpis študenta/‐ke) 

 

 

 

Maribor, __________________




 


 

 

 

 





 





 

POVZETEK IN KLJUČNE BESEDE




Diplomska naloga govori o vrtcu danes za otroke prihodnosti.

Za to temo smo se odločili, ker imamo v Sloveniji različne predšolske vzgojnovarstvene ustanove, na eni strani javne vrtce in na drugi strani zasebne vrtce. Vsaka izmed predšolskih vzgojno-varstvenih ustanov sledi svojemu programu dela in poskuša ponujati kakovostno vzgojno-varstveno celoto. V času svoje prakse v različnih vrtcih po Sloveniji smo opazili, da se vrtci med sabo razlikujejo, vendar kljub temu vsak na svoj način ponujajo kakovost in težijo k temu, da se razvijajo ter bogatijo svoja delovanja. Zato nas zanima, v kakšno smer se bodo razvijali današnji vrtci, kaj je tisto, kar lahko ponujajo prihodnjim generacijam.

Vrtec, ki teži h kakovostni prihodnosti je zagotovo ključnega pomena za vse nadaljnje generacije, saj je ves čas otrokom potrebno omogočati ustrezno predšolsko vzgojo, varstvo, okolje, oz. kakovostno celoto, ki bo zadostila otrokovim potrebam.

Vzgojitelji ter starši otrok, ki obiskujejo vrtce se zagotovo vsak dan srečujejo z vprašanji, kaj je tisto, kar želijo otrokom ponuditi, kaj želijo izboljšati, oziroma, kako želijo obogatiti vrtce v današnjem prostoru, da bi ti zadovoljili vse njihove potrebe.

Vrtci v današnjem prostoru ponujajo kakovost, ki je v koraku z današnjim časom; ker pa zunanji dejavniki vsak dan znova zahtevajo spremembe, se tudi vrtci temu prilagajajo in poskušajo ponuditi vedno več. Vrtec lahko tudi danes postane prostor za prihodnje generacije.





KLJUČNE BESEDE:

vrtec, predšolska vzgoja, kakovost, vrtec prihodnosti, otroci, vzgojitelji, starši.




 

 

ABSTRACT AND KEY WORDS




This graduate thesis deals with the kindergarten of today for the children of the future.

We chose this subject matter because Slovenia has various preschool institutions – public and private kindergartens. Each of these preschool institutions follows its own work programme and aims to provide quality care and education. During our practical training in various kindergartens in Slovenia, we noticed that kindergartens differ but still, each in its own way, offer quality and try to further develop and enrich their operation. This is why we wished to examine the direction in which today’s kindergartens are developing and what they can offer future generations.

A kindergarten striving for a quality future is undoubtedly of key importance for all future generations, as we need to provide children with appropriate preschool education, care and an environment, which make a high quality unity that meets their needs.

Educators and parents of preschool children are daily faced with questions of what they wish to offer the children, what they would like to improve and how they would like to enrich kindergartens in order to meet all the children's needs.

Today, kindergartens offer quality in line with the current times but, as outside factors require daily change, kindergartens are adapting and trying to offer more. Today, kindergartens can become the place for future generations.





KEY WORDS:

kindergarten, preschool education, quality, kindergarten of the future, children, educators, parents.




 

 

1. Kazalo

1. UVOD .............................................................................................................. 1

2. TEORETIČNI DEL .......................................................................................... 3

2.1 PREDŠOLSKA VZGOJA V VRTCIH NA SLOVENSKEM ................... 3

2.1.1 STATISTIKA PREDŠOLSKE VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA V VRTCIH ZA ŠOLSKO LETO 2008/2009 ...................................................... 6

2.1.1.1 VRTCI PO IZVAJALCU PREDŠOLSKE VZGOJE IN PO OTROCIH GLEDE NA STAROSTNO OBDOBJE ……………………….7

2.1.1.2 VKLJUČENOST OTROK V VRTCE PO DOPOLNJENIH LETIH STAROSTI IN SPOLU..…………………………………………..….8

2.1.1.3 STROKOVNI DELAVCI V VRTCIH…………………………….…8

2.1.2 VPIS IN PLAČILO VRTCA .................................................................. 9

2.1.2.1 LESTVICA RAZREDOV ZA PLAČILO PROGRAMOV V VRTCIH ……………………………………………………………...……….10

2.1.3 IZOBRAZBA VZGOJITELJIC IN POMOČNIC VZGOJITELJIC .... 12

2.1.3.1 OPIS OPRAVIL IN DOLOVNIH NALOG……………………....12

2.1.3.2 DELOVNA PODROČJA …………………………………………..13

2.1.3.3 DELOVNI PRIPOMOČKI, MATERIALI, DOKUMENTI……..13

2.1.3.4 IZDELKI IN STORITVE …………………………………………..14

2.1.3.5 POTREBNA ZNANJA, SPRETNOSTI IN VEŠČINE……..…….14

2.1.3.6 PSIHOFIZIČNE SPOSOBNOSTI…………………………………15

2.1.3.7 INTERESI IN OSEBNOSTNE LASTNOSTI……………………..15

2.1.3.8 RAZMERE ZA DELO ………………………………………...……16

2.1.3.9 NEVARNOSTI, POŠKODBE PRI DELU, ZAŠČITA …………..16

2.1.3.10 SORODNI POKLICI ……………………………………………..16

2.2 OBLIKE IN ORGANIZACIJA DANAŠNJIH VRTCEV ...................... 17

2.2.1 JAVNI VRTCI ...................................................................................... 18

2.2.1.1 SEDANJE STANJE IN RAZLOGI ZA SPREMINJANJE VRTCEV ……………………………………………………………..……….19

2.2.2 ZASEBNI VRTCI ................................................................................ 21

2.2.2.1 USTANOVITEV ZASEBNEGA VRTCA ……..…………………..22

2.2.2.2 VPIS V RAZVID …………………………………………………….23



 

 

2.2.3 VARSTVO NA DOMU ....................................................................... 24

2.2.4 VZGOJNO-VARSTVENE DRUŽINE ................................................ 24

2.2.4.1 POGOJI ZA ORGANIZIRANJE VZGOJNO VARSTVENE DRUŽINE……………………………………………………………………..25

2.3 VRSTE PROGRAMOV V VRTCIH NA SLOVENSKEM .................... 26

2.3.1 KURIKULUM ZA VRTCE ................................................................. 27

2.3.2 PROGRAM DELA ZASEBNIH VRTCEV ......................................... 28

2.3.2.1 MONTESSORI PROGRAM………………………………..……...29

2.3.2.2 PROGRAM PO POSEBNIH PEDAGOŠKIH NAČELIH WALDORFSKE PEDAGOGIKE……………………………..……………31

2.4 ZAKONODAJA .......................................................................................... 33

2.4.1 ZAKON O VRTCIH ............................................................................. 33

2.4.1.1 ORGANIZACIJA IN VSEBINA PREDŠOLSKE VZGOJE V VRTCIH……………………………………………...………………………..34

2.4.1.2 FINANCIRANJE PREDŠOLSKE VZGOJE ...………………….36

2.4.1.3 ZAPOSLENI V VRTCU…………………………………...……….36

2.4.1.4 ZBIRANJE IN VARSTVO OSEBNIH PODATKOV…………….37

2.4.1.5 NADZOR…………………………………………………………….37

2.4.2 ZAKON O ORGANIZACIJI IN FINANCIRANJU PREDŠOLSKE VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA ................................................................. 38

2.4.2.1 POSKUS IN SPREMLJANJE ……………………………………..41

2.4.2.2 VLOGA STROKOVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE ………………………………………………………………………………….41

2.4.2.3 USTANAVLJANJE JAVNIH VRTCEV…………………………...42

2.4.2.4 ORGANI JAVNIH VRTCEV ………………………………………42

2.4.2.5 IME VRTCA………………………………………………………….42

2.5 MOŽNOSTI VRTCA PRIHODNOSTI .................................................... 43

2.5.1 BREZPLAČEN VRTEC ...................................................................... 43

2.5.2 VRTEC Z DODATNIMI DEJAVNOSTMI ......................................... 45

2.5.2.1 OBOGATITVENE DEJAVNOSTI ………………………………..45

2.5.3 MULTIMEDIJSKO USMERJEN VRTEC .......................................... 46



 

 

2.5.3.1 OPREMA IN ZNANJA…………………………………….………..46

2.5.3.2 MULTIMEDIJA IN OTROCI…………………………...…………47

2.5.3.3 LIKOVNO USTVARJANJE Z RAČUNALNIKOM…………...…48

2.5.4 VRTEC IN DELOVNI ČAS ................................................................ 49

2.5.5 VKLJUČEVANJE STARŠEV V PROCES DELA ............................. 50

2.5.5.1 PRAVICE STARŠEV IN OTROK TER NAČIN POVEZOVANJA IN SODELOVANJA………………………………………………………….50

2.5.5.2 SODELOVANJE STARŠEV V KORIST V OTROKA IN KAKOVOSTI PROGRAMA………………………………………….……..51

2.5.5.3 OBLIKE SODELOVANJA VRTCA Z DRUŽINAMI……...…….52

2.5.5.4 PRIPOROČILA IN OBVEZNOSTI STARŠEV DO VRTCA..….53

2.5.6 VRTEC Z NADGRAJENIM PROGRAMOM DELA ......................... 54

2.5.6.1 OBOGATITVENE DEJAVNOSTI ………………………………..54

2.5.6.2 DODATNE INTERESNE DEJAVNOSTI ………………………..55

2.5.7 DODATNA ZNANJA VZGOJITELJIC IN POMOČNIC VZGOJITELJIC ............................................................................................ 56

2.5.7.1 ZAKAJ POTREBUJEMO DODATNA ZNANJA?......................57

2.5.7.2 RAZLOGI ZA DODATNA IZOBRAŽEVANJA……………..……57

2.5.8 EKOLOŠKO USMERJEN VRTEC ..................................................... 58

2.5.8.1 KAJ JE EKO VRTEC ………………………………….……..58

2.5.8.2 PODROČJA DELOVANJA V EKO VRTCU………..………59

2.5.8.3 STALIŠČA IN VREDNOTE, KI JIH RAZVIJA EKO VRTEC………………………………………………………………..59

2.5.8.4 TEMATSKI SKLOPI EKO VRTCA…………………………….....60

3. EMPIRIČNI DEL ......................................................................................... 60

3.1 NAMEN ....................................................................................................... 61

3.2 RAZČLENITEV, PODROBNA OPREDELITEV .................................. 62

3.2.1 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ....................................................... 62

3.2.2 RAZISKOVALNE HIPOTEZE ........................................................... 63

3.2.3 SPREMENLJIVKE .............................................................................. 64

3.3 METODOLOGIJA ..................................................................................... 65




 

 

3.3.1 RAZISKOVALNE METODE .............................................................. 65

3.3.2 RAZISKOVALNI VZOREC ................................................................ 65

3.3.3 POSTOPKI ZBIRANJA PODATKOV ................................................ 65

3.2.3.1 ORGANIZACIJA ZBIRANJA PODATKOV…………….…..65

3.2.3.2 VSEBINSKO-METODOLOŠKE ZNAČILNOSTI INSTRUMENTOV……………………………………………65

3.2.3.3 POSTOPKI OBDELAVE PODATKOV…………………..….66

3.4 REZULTATI IN INTERPRETACIJE ..................................................... 68

3.4.1 Kako vzgojitelji in starši ocenjujejo vrtec v katerem se nahajajo? ....... 68

3.4.1.1 Kako starši ocenjujejo vrtec v katerem so vključeni njihovi otroci?....................................................................................................70

3.4.1.2 Kako vzgojitelji ocenjujejo vrtec v katerem so zaposleni?.......72

3.4.1.3 Primerjava med vzgojitelji in starši, kako ocenjujejo vrtec v katerem se nahajajo?..............................................................................74

3.4.2 Kako vzgojitelji in starši ocenjujejo okolje (objekt, opremo vrtca, igrišče) vrtca v katerem se nahajajo? ............................................................. 76

3.4.2.1 Kako starši ocenjujejo okolje (objekt, opremo vrtca, igrišče) vrtca v katerem so vključeni njihovi otroci?.........................................78

3.4.2.2 Kako vzgojitelji ocenjujejo okolje (objekt, opremo vrtca, igrišče) vrtca v katerem so zaposleni?...................................................80

3.4.2.3 Primerjava med vzgojitelji in starši, kako ocenjujejo okolje (objekt, opremo vrtca, igrišče) vrtca v katerem se nahajajo?................82

3.4.3 Kako vzgojitelji in starši ocenjujejo program dela vrtca? .................... 84

3.4.3.1 Kako starši ocenjujejo program dela vrtca v katerem so vključeni njihovi otroci?........................................................................86

3.4.3.2 Kako vzgojitelji ocenjujejo program dela vrtca v katerem so zaposleni?..............................................................................................88

3.4.3.3 Primerjava med vzgojitelji in starši, kako ocenjujejo program dela vrtca?..............................................................................................90

3.4.4 Kako vzgojitelji in starši ocenjujejo delovni čas vrtca? ....................... 92

3.4.4.1 Kako starši ocenjujejo delovni čas vrtca v katerem so vključeni njihovi otroci?........................................................................................94



 

 

3.4.4.2 Kako vzgojitelji ocenjujejo delovni čas vrtca v katerem so zaposleni?..............................................................................................96

3.4.4.3 Primerjava med vzgojitelji in starši, kako ocenjujejo delovni čas vrtca?.....................................................................................................98

3.4.5 Kako vzgojitelji in starši ocenjujejo dodatne dejavnosti vrtca? ......... 100

3.4.5.1 Kako starši ocenjujejo dodatne dejavnosti vrtca v katerem so vključeni njihovi otroci?......................................................................102

3.4.5.2 Kako vzgojitelji ocenjujejo dodatne dejavnosti vrtca v katerem so zaposleni?........................................................................................104

3.4.5.3 Primerjava med vzgojitelji in starši, kako ocenjujejo dodatne dejavnosti vrtca v katerem se nahajajo?..............................................106

3.4.6 Kako vzgojitelji in starši ocenjujejo informiranost o dejavnostih vrtca?

..................................................................................................................... 109

3.4.6.1 Kako starši ocenjujejo informiranost o dejavnostih vrtca v katerem so vključeni njihovi otroci?...................................................111

3.4.6.2 Kako vzgojitelji ocenjujejo informiranost o dejavnostih vrtca v katerem so zaposleni?..........................................................................113

3.4.6.3 Primerjava med vzgojitelji in starši, kako ocenjujejo informiranost o dejavnostih vrtca v katerem se nahajajo?..................115

3.4.7 Kako vzgojitelji in starši ocenjujejo odnose med osebami (starši, vzgojitelji, ravnateljica,…), ki so vključene v proces dela vrtca v katerem se nahajajo? ...................................................................................................... 117

3.4.7.1 Kako starši ocenjujejo odnose v vrtcu v katerem so vključeni njihovi otroci?......................................................................................119

3.4.7.2 Kako vzgojitelji ocenjujejo odnose v vrtcu v katerem so zaposleni?............................................................................................121

3.4.7.3 Primerjava med vzgojitelji in starši, kako ocenjujejo odnose v vrtcu v katerem se nahajajo?...............................................................123

3.4.8 Ali bi vzgojitelji in starši kaj spremenili oz. izboljšali v vrtcu? ......... 125

3.4.8.1 Ali bi starši kaj spremenili oz. izboljšali v vrtcu?...................127

3.4.8.2 Ali bi vzgojitelji kaj spremenili oz. izboljšali v vrtcu?............129

3.4.8.3 Primerjava med vzgojitelji in starši, ali bi kaj izboljšali oz. spremenili v vrtcu v katerem se nahajajo?...........................................130



 

 

3.4.9 Kaj bi vzgojitelji in starši spremenili oz. izboljšali v vrtcu? .............. 132

3.4.9.1 Kaj bi starši spremenili oz. izboljšali v vrtcu?.........................134

3.4.9.2 Kaj bi vzgojitelji spremenili oz. izboljšali v vrtcu?.................136

3.4.9.3 Primerjava med vzgojitelji in starši, kaj bi izboljšali v vrtcu………………………………………………………………….138

3.4.10 V kolikšni meri na kakovost vrtca vpliva program dela v vrtcu po mnenju vzgojiteljev in staršev vrtca? .......................................................... 141

3.4.10.1 V kolikšni meri na kakovost vrtca vpliva program dela vrtca po mnenju staršev?...................................................................................143

3.4.10.2 V kolikšni meri na kakovost vrtca vpliva program dela vrtca po mnenju vzgojiteljev?............................................................................145

3.4.10.3 Primerjava med vzgojitelji in starši, v kolikšni meri na kakovost vrtca vpliva program dela vrtca…………………...……….147

3.4.11 V kolikšni meri na kakovost vrtca vpliva okolje vrtca po mnenju vzgojiteljev in staršev vrtca? ....................................................................... 149

3.4.11.1 V kolikšni meri na kakovost vrtca vpliva okolje vrtca po mnenju staršev?...................................................................................151

3.4.11.2 V kolikšni meri na kakovost vrtca vpliva okolje vrtca po mnenju vzgojiteljev?............................................................................153

3.4.11.3 Primerjava med vzgojitelji in starši, v kolikšni meri na kakovost vrtca vpliva okolje vrtca…………………………………...155

3.4.12 V kolikšni meri na kakovost vrtca vpliva delovni čas v vrtcu po mnenju vzgojiteljev in staršev vrtca? .......................................................... 157

3.4.12.1 V kolikšni meri na kakovost vrtca vpliva delovni čas vrtca po mnenju staršev?...................................................................................159

3.4.12.2 V kolikšni meri na kakovost vrtca vpliva delovni čas vrtca po mnenju vzgojiteljev?............................................................................161

3.4.12.3 Primerjava med vzgojitelji in starši, v kolikšni meri na kakovost vrtca vpliva delovni čas vrtca……………………………...163

3.4.13 V kolikšni meri na kakovost vrtca vplivajo dodatne dejavnosti vrtca po mnenju vzgojiteljev in staršev vrtca? .......................................................... 165





 

 

3.4.13.1 V kolikšni meri na kakovost vrtca vplivajo dodatne dejavnosti vrtca po mnenju staršev?.....................................................................167

3.4.13.2 V kolikšni meri na kakovost vrtca vplivajo dodatne dejavnosti vrtca po mnenju vzgojiteljev?..............................................................169

3.4.13.3 Primerjava med vzgojitelji in starši, v kolikšni meri na kakovost vrtca vplivajo dodatne dejavnosti vrtca……………………171

3.4.14 V kolikšni meri na kvaliteto vrtca vpliva informiranost o dejavnostih v vrtcu po mnenju vzgojiteljev in staršev vrtca? ............................................ 173

3.4.14.1 V kolikšni meri na kakovost vrtca vpliva informiranost o dejavnostih vrtca po mnenju staršev?..................................................175

3.4.14.2 V kolikšni meri na kakovost vrtca vpliva informiranost o dejavnostih vrtca po mnenju vzgojiteljev?..........................................177

3.4.14.3 Primerjava med vzgojitelji in starši, v kolikšni meri na kakovost vrtca vpliva informiranost o dejavnostih vrtca…….………179

3.4.15 V kolikšni meri na kakovost vrtca vplivajo odnosi v vrtcu po mnenju vzgojiteljev in staršev vrtca? ....................................................................... 181

3.4.15.1 V kolikšni meri na kakovost vrtca vplivajo dodatne dejavnosti vrtca po mnenju staršev?.....................................................................183

3.4.15.2 V kolikšni meri na kakovost vrtca vplivajo odnosi v vrtcu po mnenju vzgojiteljev?............................................................................185

3.4.15.3 Primerjava med vzgojitelji in starši, v kolikšni meri na kakovost vrtca vplivajo odnosi v vrtcu………………………..……..187

3.4.16 Kako si vzgojitelji in starši predstavljajo vrtec prihodnosti? ............ 189

3.4.16.1 Kako si starši predstavljajo vrtec prihodnosti?......................192

3.4.16.2 Kako si vzgojitelji predstavljajo vrtec prihodnosti?..............194

3.4.16.3 Primerjava med vzgojitelji in starši, kako si predstavljajo vrtec prihodnosti………………………………………………...…………197

3.5 PREVERJANJE HIPOTEZ .................................................................... 201

3.6 SKLEP ....................................................................................................... 204

LITERATURA IN VIRI ................................................................................ 207
 





 

 

1. UVOD


Danes predšolsko vzgojo v vrtcih izvajajo javni in zasebni vrtci. V vrtce so vključeni otroci od starosti enajstih mesecev do vstopa v šolo. Predšolska vzgoja ni obvezna, vendar je ena izmed temeljnih nalog občine, zato vrtce ustanavljajo in financirajo občine. Glavni namen vrtcev je omogočiti staršem pomoč pri celoviti skrbi za otroke, izboljšati kakovosti življenja družin in otrok ter ustvarjati možnosti za otrokov celostni razvoj.

Tako javni kot tudi zasebni vrtci se trudijo otrokom in staršem ponuditi kar se da kakovostno vzgojo in varstvo ter ponujajo dodobra osmišljene programe dela in vzgoje.

Starši lahko izbirajo med danes enim izmed najbolj kakovostnih programov, ki temelji na podlagi Kurikuluma za vrtce, ter med ostalimi »posebnimi« programi, kot sta npr. program po posebnih pedagoških načelih waldorfske pedagogike ali Montessori program.

V današnji družbi se pojavljajo težnje po nadgradnji obstoječih sistemov predšolske vzgoje in varstva. Starši lahko izbirajo vrtce, ki poleg »klasičnih programov« ponujajo tudi ostale programe, ki se že ozirajo v vzgojo in varstvo prihodnosti, eden izmed takšnih programov je tudi program eko vrtca.

Otroci današnje, sodobne generacije so otroci, za katere lahko z gotovostjo rečemo, da imajo trenutno najbolj kakovostne vzgojno-izobraževalne možnosti, kar jih pomni zgodovina sveta in tudi Republika Slovenija. Ravno tako kot nam čas piše novo zgodovino, ji daje nove razsežnosti in spoznanja, tudi vzgoja in izobraževanje postajata bogatejša v svojih spoznanjih, pridobivata na kakovosti in se od njiju tudi vsak dan več pričakuje.

Kakšna sta in kakšna bosta vzgoja ter izobraževanje, je odvisno od zahtev, potreb posameznika, celotne družbe in časa ter okolja, v katerem smo. Da lahko govorimo o kakovostnem, novodobnem vrtcu je eden izmed glavnih kriterijev tudi ta, da je vrtec zadovoljuje potrebe otroka in družbe, v kateri je, da je vrtec »v koraku s časom«. Vrtec se je skozi zgodovino ves čas spreminjal, razvijal in prilagajal potrebam časa, okolja in ljudem, ti pa so sprejeli zakone, ki postavljajo normative za kakovosten vrtec, kar bomo tudi raziskovali v teoretičnem delu



 

diplomske naloge. Zanima nas predvsem, kaj današnji vrtci ponujajo, kakšne programe dela izvajajo, kako zakonodaja v Republiki Sloveniji vpliva na ustvarjanje zasebnega vrtca, kaj vse je treba pri tem upoštevati.

Z diplomskim delom bi radi raziskali stanje v današnjih vrtcih ter zgodovino vzgoje in izobraževanja na področju predšolske vzgoje, saj bomo le tako lahko ugotovili, kako je nastal vrtec, ki ga poznamo v tem času in prostoru. To pa je pomembno predvsem zato, ker je glavni namen te diplomske naloge ugotoviti, kako ustvariti vrtec, ki se bo oziral v prihodnost, se pravi vrtec, ki ne bo le »v koraku s časom«, ampak bo poskušal ponuditi drugačnost, naprednost, ki bi lahko v prihodnosti koristila otroku. Potrebne informacije, ki nas bodo pripeljale do želenih ugotovitev, bomo pridobivali s pomočjo izbranih virov ter anketnega raziskovanja.

Kako vzgojitelji in starši ocenjujejo vrtec, v katerem so? Kako vzgojitelji in starši ocenjujejo okolje (objekt, opremo vrtca, igrišče) vrtca, program dela vrtca, delovni čas, dodatne dejavnosti, informiranje o dejavnostih vrtca. Kako vzgojitelji in starši ocenjujejo odnose med osebami (starši, vzgojitelji, ravnateljico …), ki so vključene v proces dela vrtca? Ali bi vzgojitelji in starši kaj spremenili oz. izboljšali v vrtcu? Kaj bi vzgojitelji in starši spremenili v vrtcu?

V kolikšni meri po mnenju vzgojiteljev in staršev vrtca na kakovost vrtca vpliva program dela v vrtcu? V kolikšni meri na kakovost vrtca vplivajo okolje vrtca, delovni čas vrtca, dodatne dejavnosti, informiranost o vrtcu in v kolikšni meri po mnenju vzgojiteljev in staršev vrtca na kakovost vrtca vplivajo odnosi v vrtcu? Kako si vzgojitelji in starši predstavljajo vrtec prihodnosti? To so vprašanja, na katera bomo poiskali odgovore in jih predstavili v tem diplomskem delu.

Zavedati se moramo, da kakovostnega vrtca prihodnosti ne moremo ustvariti »čez noč«, ampak je za to potreben daljši proces; Vendar pa lahko že danes razmišljamo ter raziskujemo, kako se bomo približali zadanemu cilju, in se vsak dan znova trudimo za kakovost v vrtcu.





 

2. TEORETIČNI DEL

 



2.1 PREDŠOLSKA VZGOJA V VRTCIH NA SLOVENSKEM




Organizirano ustanavljanje vrtcev se je na slovenskem prostoru začelo z letom 1834, saj je bil takrat ustanovljen otroški vrtec oz. zavetišče v Rožni dolini v Ljubljani. Deloval je po principu prostovoljnih prispevkov in bil namenjen revnim otrokom zaposlenih staršev. Temu zgledu so kasneje sledila še ostala dobrodelna društva, ki so ustanavljala podobne oblike varstva za socialno ogrožene otroke. Predvsem pa je to bila krščansko obarvana oblika varstva.

Takratni državni zakon o obveznem šolstvu je vseboval posebna določila za možnost organiziranja predšolske vzgoje v ustanovah, ki so bile samostojne. Zajemal je tudi posebna določila o vzgoji in izobrazbi predšolskih otrok ter določila o usposobljenosti osebja, ki naj bi delalo z otroki. S tem zakonom so tako vrtci postali javne ustanove, ki so se pojavljale predvsem v krajih, kjer ni bilo ustreznih pogojev za domačo vzgojo.

Otroci, ki so pripadali višjim slojem so dobili zasebne vrtce, ki so se od javnih razlikovali po razrednem značaju vzgoje, medtem ko je bila vzgoja revnega sloja v javnih vrtcih naravnana k ljubezni do dela, podrejanju, verovanju in lepemu vedenju.

Vrtci so bili v tistem času brezplačni, obiskovali pa so jih lahko otroci stari od tri do šest let, najmlajši pa so že takrat imeli možnost varstva v jaslih, ki pa niso bile javne ustanove.

Zakoni so določali tudi zagotavljanje vseh potrebnih standardov, ki so bili kar zahtevni in so narekovali, da mora vrtec po predpisih za svoje delovanje imeti ustrezne prostore, igrišče, vrt, klopi, didaktični material, opremo in primerno svetlobo.





 

Po letu 1834 je bilo v Ljubljani ustanovljenih več kot deset vrtcev, ravno tako so bili vrtci tudi v drugih mestih in krajih po Sloveniji. Do konca prve svetovne vojne je število vrtcev naraslo tudi po drugih krajih v Sloveniji.

V vmesnem obdobju, do leta 1929, vrtci v organiziranosti, koncepciji in pri zaščiti otrok niso napredovali, vendar so se bolj približali šoli in dvignila se je starost otrok za vključevanje v vrtec za eno leto; tako so lahko v vrtec vstopili otroci s četrtim letom starosti.

Pomembno spremembo prinese leta 1929 Zakon o narodnih šolah, ki določa obvezno ustanavljanje vrtcev v vseh večjih mestih in industrijskih centrih. Uvedena je tudi novost, in sicer otroška sprejemališča; ustanovitelji le teh so bili manjši krajevni uradi, občine, zasebniki, dobrodelna društva ter posebne mestne socialne službe.

Leta 1945 je bilo v Sloveniji že 73 vrtcev in sprejemališč, v katerih je bilo vključenih 3309 otrok, saj je z nastankom socialistične države Jugoslavije javna vzgoja dobila povsem drug položaj in pomen. Predšolska vzgoja je tako postala pomemben sestavni del družbene vzgoje.

Po letu 1948 so se nekateri vrtci preimenovali v Dom iger in dela – DID, kar je bila posledica tedaj izdane Uredbe o ustanavljanju Domov igre in dela. Tako so bili v obdobju sedmih let v Ljubljani ustanovljeni trije takšni domovi.

Za tem je sledilo obdobje ustanavljanja vrtcev, ki niso bili usmerjeni le v varstvo otrok, ampak so si zadali določene nove cilje, in sicer je bil v ospredju cilj, omogočiti otrokom organizirano igro in druženje. Število otrok v vrtcih je poraslo tudi zato, ker je bilo že kar nekaj mater otrok zaposlenih ter so se nekateri starši odločali, da vključijo otroka v vrtec zaradi zgodnje vzgoje, socializacije in učenja.

Skladno z birokratskimi spremembami v šestdesetih letih se je spreminjal delež prispevka družbe in staršev k stroškom programa vrtca. Posledice le tega so bile opazne na številu otrok v vrtcu, saj je zanimanje za vključevanje otrok v vrtec upadlo. Nastalo situacijo je leta 1969 izboljšal Zakon o izobraževalnih skupnostih in temeljnih skupnostih otroškega varstva. Tako je zopet naraščal delež vključenih otrok v vrtec, saj se je bistveno pospešila gradnja novih, namenskih prostorov.




 

Leta 1995 izide Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju, ki je postavila pomembne temelje za področno zakonodajo in za nov dokument - kurikulum za vrtce, saj so se vrtci v tistem času vključili v celotno prenovo šolstva z javno razpravo o koncepciji javne predšolske vzgoje.

Z Zakonom o vrtcih, ki stopi v veljavo leta 1996, so vrtci ustanovljeni s pomembnim ciljem pomagati staršem pri celoviti skrbi za otroke, pri ustvarjanju pogojev za razvoj otrokovih telesnih in duševnih sposobnosti ter za izboljšanje kakovosti življenja družin in otrok.

Pomembno je tudi dejstvo, da zakon določa, da lokalne skupnosti v vrtcih zagotovijo prosta mesta za vse otroke, ki jih starši želijo vključiti v vrtec. Sredstva za vrtce pa morajo zagotavljati lokalne skupnosti ob soudeležbi staršev, ki k ceni programa vrtca prispevajo od sedemindvajset do enaintrideset odstotkov.

Danes predšolsko vzgojo v vrtcih izvajajo javni in zasebni vrtci. V vrtce se vključujejo otroci, ko dopolnijo starost 11 mesecev do vstopa v šolo. Predšolska vzgoja ni obvezna. Zagotavljanje predšolske vzgoje je ena izmed temeljnih nalog občine, zato vrtce ustanavljajo in financirajo občine. Glavni namen vrtcev je:


pomoč staršem pri celoviti skrbi za otroke,

izboljšanje kakovosti življenja družin in otrok ter

ustvarjanje možnosti za otrokov celostni razvoj.






 

2.1.1 STATISTIKA PREDŠOLSKE VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA V VRTCIH ZA ŠOLSKO LETO 2008/2009

Po podatkih Statističnega urada Slovenije je bilo v šolskem letu 2008/2009 v vrtce vključenih 70% otrok iz vse Slovenije, narašča pa tudi število vrtcev.

V šolskem letu 2008/2009 je bilo v vrtce glede na preteklo leto vključenih za 7,5% več otrok. Skoraj 66.000 otrok pa je bilo vključenih v predšolsko vzgojo in izobraževanje v vrtcih ter vzgojno-varstvenih družinah, kar predstavlja kar 70% otrok ustrezne starosti.,
V primerjavi s preteklim šolskim letom se je za 18,4% povečalo število otrok predvsem v 1. starostnem obdobju, oz. v skupini do treh let starosti. Število otrok v drugem starostnem obdobju pa se je povečalo za 3,5%, to je v starosti od treh let do vstopa v šolo.

Izračun temelji na podatku o številčnem stanju prebivalstva na dan 31. 12. 2008.

Z 90% vključenostjo otrok v drugem starostnem obdobju v vrtce se Slovenija približuje barcelonskim ciljem za vrtce.

»V skladu z leta 2002 zastavljenimi barcelonskimi cilji naj bi v EU do prihodnjega leta vključili v predšolsko vzgojo 90% otrok v razponu od tretjega leta starosti do njihovega vstopa v šolo in 33% otrok, starih manj kot tri leta. Drugi cilj je Slovenija že dosegla oz. presegla: v šolskem letu 2008/09 je v vrtce vključenih že 49% otrok, starih do tri leta. Delež otrok, vključenih v vrtce med otroki v drugem starostnem obdobju (otroci, stari od 3 let do vstopa v šolo) znaša 84%, za otroke stare 4 in 5 let pa lahko govorimo o množični vključenosti v vrtce (80% in več otrok ustrezne starosti),« pravi Breda Ložar iz Statističnega urada Republike Slovenije. (2009, http://www.stat.si)

Med otroki je tudi 796 otrok s posebnimi potrebami, ki obiskujejo vrtce; 75% otrok s posebnimi potrebami je vključenih v redne oddelke z nudenjem dodatne strokovne pomoči, 25% otrok pa obiskuje oddelke s prilagojenim programom, tako imenovane razvojne oddelke. V enem razvojnem oddelku je povprečno pet otrok s posebnimi potrebami, 2,5 otroka s posebnimi potrebami sta v povprečju




 

dodeljena enemu strokovnemu delavcu. V šolskem letu 2008/09 deluje v okviru vrtcev enainpetdeset razvojnih oddelkov.

»V šolskem letu 2008/09 je v vrtcih zaposlenih skoraj 9.000 strokovnih delavcev, od tega nekaj manj kot 4.000 vzgojiteljev, 4.200 pomočnikov vzgojiteljev, 300 ravnateljev in pomočnikov ravnatelja, preostalo zaposleno osebje pa predstavljajo svetovalni in drugi strokovni delavci. Med strokovnimi delavci je manj kot 2% moških; med temi pa so številnejši pomočniki vzgojitelja kot vzgojitelji. Enemu vzgojitelju in pomočniku vzgojitelja je povprečno dodeljeno 8,2 otroka, od tega v

1. starostnem obdobju 6,3 otroka, v drugem starostnem obdobju pa 9,4 otroka,« pravi Breda Ložar iz Statističnega urada Republike Slovenije. (2009, http://www.stat.si





2.1.1.1 VRTCI PO IZVAJALCU PREDŠOLSKE VZGOJE IN PO OTROCIH GLEDE NA STAROSTNO OBDOBJE

V šolskem letu 2008/09 je bilo število vrtcev skupaj z enotami 845, od tega je bilo 821 javnih vrtcev in 24 zasebnih.

Skupno število oddelkov 3.878, od tega jih 3.788 pripada javnim vrtcem in 90 zasebnim.

V vrtce je bilo vključenih 19.497 otrok iz prvega starostnega obdobja in 46.469 otrok iz drugega starostnega obdobja.

Zasebni vrtci so imeli 513 otrok prvega starostnega obdobja in 956 otrok drugega starostnega obdobja. Javne vrtce je v prvem starostnem obdobju obiskovalo

18.984 otrok, v drugem starostnem obdobju pa 45.513 otrok. (2009, http://www.stat.si






)





)





 

2.1.1.2 VKLJUČENOST OTROK V VRTCE PO DOPOLNJENIH LETIH STAROSTI IN SPOLU




V šolskem letu 2008/2009 je vrtce obiskovalo 65.966 otrok, od tega 31.816 deklic in 34.150 dečkov. Procenti delež vključenih otrok tako znaša 70%.
Število vključenih otrok s 1. letom starosti je 7.799, z drugim letom starosti

11.698, otrok s tretjim letom je bilo 14.283, s četrtim letom 15.608, s petim letom

15.802 in s šestim letom ter več jih je bilo 776. (2009, http://www.stat.si





2.1.1.3 STROKOVNI DELAVCI V VRTCIH



Skupaj je bilo 8.802 strokovnih delavcev, od tega 153 moških in 8.649 žensk zaposlenih v vrtcih. Vzgojiteljev je bilo 3.993, 22 moških in 3.971 žensk.

Vzgojitelji v oddelkih 1. starostnega obdobja: 1.460.

Vzgojitelji v oddelkih 2. starostnega obdobja: 2.533.

Pomočniki vzgojitelja – skupaj: 4.230, 100 moških in 4.130 žensk. Pomočniki vzgojitelja v oddelkih 1. starostnega obdobja: 1.696. Pomočniki vzgojitelja v oddelkih 2. starostnega obdobja: 2.534. Vodstveni delavci: 285.

Svetovalni delavci: 116.

Drugi strokovni delavci:178.
(2009,
http://www.stat.si)






)





 

2.1.2 VPIS IN PLAČILO VRTCA

Otroke je mogoče vpisovati v vrtec vse leto, in sicer na podlagi prijave. V vrtec je mogoče vpisati otroke, ko dopolnijo starost 11 mesecev do vstopa v šolo. Če je v vrtec vpisanih več otrok, kot je prostih mest, odloča o sprejemu komisija. Komisijo imenuje svet vrtca v soglasju z ustanoviteljem. Prednost pri sprejemu v vrtec ima otrok, za katerega starši predložijo potrdilo centra za socialno delo o ogroženosti zaradi socialnega položaja družine. Prednost pri sprejemu v vrtec ima tudi otrok s posebnimi potrebami. Starši morajo ob sprejemu otroka v vrtec priložiti potrdilo pediatra o zdravstvenem stanju otroka.

Sistem določitve plačil staršev za programe vrtcev določa Zakon o vrtcih (Ur. l. RS, št. 100/05) v četrtem poglavju in na tej podlagi sprejet Pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih (Ur. l. RS, št. 129/06). Navedena predpisa določata način in pogoje za subvencioniranje programov predšolske vzgoje iz javnih sredstev. Do te subvencije so upravičeni starši otrok, ki imajo v Republiki Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče, oziroma ima vsaj eden od staršev začasno prebivališče in je hkrati zavezanec za dohodnino. Po postopku, ki ga določa pravilnik, lahko starši uveljavljajo pri pristojnem občinskem upravnem organu subvencijo oziroma znižanje plačila vrtca, in sicer s posebno vlogo (obrazec DZS obr. 1,82) ter odločbo davčnega organa o odmeri dohodnine, oziroma posredujejo druge dokumente, iz katerih so razvidni prejemki družinskih

članov.

Plačilo staršev določi občina na podlagi njihovih dohodkov in premoženja, s katerim razpolaga družina, kot odstotek cene programa, v katerega je otrok vključen.

Občina o določitvi plačila staršem izda odločbo. Zoper to odločbo je dovoljena pritožba, o kateri odloča župan občine v skladu s Pravilnikom o plačilih staršev za programe v vrtcih. Sodno varstvo zoper odločbo, ki jo izda župan, starši uveljavljajo na upravnem sodišču.

Ceno programa, za katerega plačujejo starši določen odstotek, določi občina na predlog vrtca. Vrtec ceno izračuna na podlagi ugotovljenih stroškov vzgoje, varstva in prehrane v vrtcu.



 

Starši, ki prejemajo denarno socialno pomoč po predpisih o socialnem varstvu, so plačila v celoti oproščeni. Oprostitev plačila uveljavljajo pri pristojnem občinskem upravnem organu tako, da v vlogi navedejo, kateri od družinskih

članov je prejemnik denarne socialne pomoči.

Od 1. 9. 2008 država zagotavlja sredstva za sofinanciranje plačil staršev, ki imajo v vrtec hkrati vključenega več kot enega otroka iz iste družine. Država bo zagotavljala sredstva v višini, ki je staršem z odločbo določena kot plačilo za program vrtca, v katerega je/so vključeni mlajši otroci. Starši bodo torej v tem primeru plačali vrtec samo za najstarejšega otroka, za ostale otroke pa bodo plačila oproščeni.

Starši so dolžni poravnati račun, ki jim ga izstavi vrtec, v 8 dneh po izstavitvi, sicer jim vrtec zaračuna zakonite zamudne obresti. (2009, http://www.stat.si

)





2.1.2.1 LESTVICA RAZREDOV ZA PLAČILO PROGRAMOV V VRTCIH

Lestvica starše glede na mesečni dohodek na družinskega člana v primerjavi s povprečno plačo na zaposlenega v Republiki Sloveniji in upoštevaje premoženje družine razvršča v plačilne razrede. Razvrstitev v plačilni razred pomeni določitev odstotka cene programa za starše. Lestvica ima 8 plačilnih razredov, najnižje plačilo predstavlja plačilo 1. plačilnega razreda, in sicer 10% cene programa, najvišje plačilo pa je plačilo iz 8. plačilnega razreda, ki pomeni 80% cene programa. Razliko med plačilom staršev in ceno programa zagotavlja občina iz javnih sredstev.

Če družina razpolaga s premoženjem, katerega vrednost presega 42.000 evrov, se plačilo, določeno na podlagi dohodkov, poveča za en plačilni razred; če razpolaga s premoženjem, ki presega vrednost 84.000 evrov, se plačilo poveča za dva plačilna razreda; če pa razpolaga s premoženjem, ki presega vrednost 125.000 evrov, se plačilo poveča za tri plačilne razrede. Če premoženje družine presega vrednost 210.000 evrov, je plačilo staršev 80% cene programa. Premoženje družinskih članov, ki se upošteva pri določitvi plačila, določa 8. člen Pravilnika o




10 

 

plačilih staršev za programe v vrtcih. To premoženje predstavlja naslednje premično in nepremično premoženje: stanovanje in stanovanjske hiše, ki jih družinski člani ne uporabljajo za stalno bivanje, poslovni prostori in poslovne stavbe, prostori za počitek in rekreacijo, plovila, ki jih je v skladu s Pomorskim pravom treba vpisati v vpisnik čolnov, stavbno zemljišče, razen zemljišča, na katerem stoji stanovanjska hiša, v kateri družina živi, osebno vozilo v vrednosti nad 18 minimalnih plač, kapitalski deleži v gospodarskih družbah in zadrugah, vrednostni papirji, s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, in drugo premično premoženje večje vrednosti.

Če se med letom spremeni število družinskih članov ali če pride do zaposlitve ali izgube zaposlitve enega izmed družinskih članov ali spremembe vrste virov dohodkov ali do namestitve otroka v rejniško družino ali drugo obliko institucionalnega varstva, se plačilo določi na novo, upoštevaje novo stanje oz. tekoče dohodke. (2009, http://www.stat.si

)





11 

 

2.1.3 IZOBRAZBA VZGOJITELJIC IN POMOČNIC VZGOJITELJIC

Prvo izobraževanje za vzgojiteljice se je pričelo leta 1946, in sicer enoletno izobraževanje v šoli za vzgojiteljice. Po letu 1949 se razvije nov način izobraževanja v Vzgojiteljski šoli s štiriletnim programom, nato od leta 1955 do leta 1979 s petletnim izobraževanjem in kasneje od leta 1979 s štiriletnim izobraževanjem ter z enoletnim pripravništvom. Študij za vzgojitelje predšolskih otrok na Višji vzgojiteljski šoli se prične leta 1984 ter kasneje leta 1996 na Visoki (strokovni) vzgojiteljski šoli.

Poleg vzgojiteljic so v vrtcih zaposlovali tudi varuhinje z raznolikimi poklici, kar se z letom 1979 spremeni in se začnejo izvajati izobraževanja varuhinj v krajših programih Šole za varuhinje. Leta 1996 Zakon o vrtcih varuhinje preimenuje v pomočnice vzgojiteljice in določi za pogoj peto stopnjo izobrazbe ustrezne smeri.





2.1.3.1 OPIS OPRAVIL IN DOLOVNIH NALOG

Vzgojitelj skrbi za celosten razvoj otroka in zagotavlja ter ustvarja možnosti za razvoj otrokovih duševnih in telesnih sposobnosti. Vzgojiteljeva naloga je, da razvija otrokovo radovednost, sposobnost razmišljanja, samoiniciativnost, komunikacijo, pozitivno podobo o sebi, ustvarjalno izražanje in samostojnost. Delo vzgojitelja obsega pripravo, načrtovanje in izvajanje vzgojnega dela, delo s starši ter sodelovanje pri organizaciji življenja v vrtcu. Pomembno je, da so dejavnosti načrtovane na podlagi temeljitega poznavanja in razumevanja otrokovega razvoja in njegovih potreb. Vzgojitelj izbira ustrezne vsebine, oblike in metode dela. Vzgojno-izobraževalni proces tudi neposredno vodi - organizira in vodi dejavnosti otrok, pripravlja ustrezen didaktični material itn. Pri tem otroke spodbuja, opogumlja, usmerja, se z njimi igra. Zaradi spremljanja njihovega razvoja vzgojitelj opazuje otroke pri različnih dejavnostih in v različnih okoliščinah. Med izvajanjem programa vzgojitelja strokovno vodi pomočnika vzgojitelja, skrbi za pripravo vzgojnih sredstev (igrač, igral, didaktičnega materiala) ter za funkcionalno in estetsko ureditev prostora. Poskrbeti mora za primerno časovno razporeditev in oblike izvajanja dnevnih opravil (prehrane,



12 

 

higiene, počitka, bivanja na prostem). Sodelovanje s starši poteka v okviru različnih dejavnosti v vrtcu. Vzgojitelj se nenehno strokovno izpopolnjuje. Sodeluje pri skupnih nalogah vrtca v skladu z letnim delovnim načrtom in pripravi zaključno poročilo o opravljenih nalogah v minulem letu.




2.1.3.2 DELOVNA PODROČJA




Vzgojitelj predšolskih otrok se lahko zaposli v vrtcu, osnovni šoli (za delo v prvem razredu) in v zdravstvenih ustanovah (bolnišnice). Glavna področja dela so določena z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja in s področnimi zakoni. Predšolska vzgoja v vrtcih poteka v dveh starostnih obdobjih otrok: v starosti od enega leta do treh let in v starosti od treh let do vstopa v šolo. Vzgojno delo poteka v oddelkih, otroci so razporejeni v starostno homogene, heterogene ali kombinirane oddelke. Po tem zakonu imajo vzgojitelji status strokovnih delavcev in so člani vzgojiteljskega zbora. V vzgojnih dejavnosti mora vzgojitelj upoštevati razvijajoče se otrokove sposobnosti, njegove lastnosti, potrebe in nagnjenja. V okviru teh dejavnosti se mora otrok dobro počutiti, biti mu morajo v veselje. Pri vseh dejavnostih je vzgojitelj odgovoren za varnost otrok. Vzgojitelj spremlja razvoj otrok in skrbi za ugodno socialno ozračje. Eno pomembnih področij dela je tudi delo s starši. Vzgojitelj vodi roditeljske sestanke in individualne razgovore s starši ter vodi in organizira druge oblike sodelovanja s starši. Skrbi tudi za pretok dnevnih informacij.





2.1.3.3 DELOVNI PRIPOMOČKI, MATERIALI, DOKUMENTI




Organizacijo in podrobno vsebino življenja in dela določi vrtec z letnim delovnim načrtom, ki mora biti usklajen z nacionalnim dokumentom za predšolsko vzgojo -učnim načrtom ali kurikulumom za vrtce. Z njim določimo organizacijo in delovni čas vrtca, programe vrtca, razporeditev otrok v oddelke in drugo. Naloga vzgojitelja je pisna priprava v skladu z usmeritvijo in letnim delovnim načrtom ter zapis o spremljanju otrokovega razvoja in dosežkov. Vzgojitelj potrebuje za svoje



13 

 

delo ustrezno strokovno literaturo, priročnike in revije. Posebej velik je pomen delovnih pripomočkov za glasbene dejavnosti (inštrumenti), za plesne, likovne, gibale, jezikovne dejavnosti in dejavnosti s področja narave in matematike. Pri spodbujanju jezikovne zmožnosti si vzgojitelj pomaga s knjigami z različnih področij (pravljice, pesmi, igre ipd.). Vzgojitelj pri svojem delu uporablja tudi računalnik (za administrativno in pedagoško delo).





2.1.3.4 IZDELKI IN STORITVE




Vsakdanje dejavnosti v vrtcu morajo otrokom omogočiti razvijanje občutka varnosti in pripadnosti. V vrtcu naj otroci dobe občutek, da so upoštevani kot posamezniki in občutek spoštovanja zasebnosti. Otroci morajo osvojiti temeljna pravila vedenja in komuniciranja. Vzgojitelj skrbi za povezanost vrtca in otrokove družine in spodbuja razvoj otrokovih spretnosti pri skrbi zase. Oblikuje bogato in raznovrstno glasbeno, likovno, plesno, gledališko okolje z različnimi spodbudami in podpira otrokovo ustvarjalnost. V okviru umetniških dejavnosti povezuje vsebine s področij narave, družbe, matematike, jezika in gibalnih dejavnosti. Ustvarja prijazno razpoloženje in medsebojno zaupanje, s čimer otroka spodbuja k odprtosti in želji po izražanju. Otrok v vrtcu spoznava živali, rastline, predmete in pojave okoli sebe. Vzgojitelj pa skrbi, da ima dovolj možnosti in spodbude za raziskovanje, opazovanje in eksperimentiranje.





2.1.3.5 POTREBNA ZNANJA, SPRETNOSTI IN VEŠČINE




Vzgojitelj predšolskih otrok odločilno vpliva na otrokov osebnostni razvoj (otrok se z njim istoveti, ga posnema), zato mora imeti dobro strokovno in splošno izobrazbo, ustrezne sposobnosti (posluh, gibalne spretnosti, ročne spretnosti ...) in osebnostne lastnosti. Upoštevati mora dognanja razvojne psihologije in predšolske pedagogike. Spoznavanje otrok in spremljanje njihovega razvoja zahteva tudi uporabo metode opazovanja. Za uspešno opravljanje poklica vzgojitelja




14 

 

predšolskih otrok so potrebni veselje do dela z otroki, znanje s področja komunikacij in obvladovanje socialnih veščin. Za uspešno delo vzgojitelja je pomemben ustrezen odnos do otrok, staršev in drugih zaposlenih v vrtcu. Pomembne so pozitivne povezave z otroki (nasmeh, dotik, prijem, govorjenje v višini otrokovih oči), odzivanje na otrokova vprašanja in prošnje, pozorno in spoštljivo poslušanje, uporaba pozitivnih navodil. Pri otroku vzgojitelj spodbuja želeno vedenje, mu daje jasna navodila in poišče primeren način za sporočanje svojih spoznanj in pričakovanj. Pomembno je, da je vzgojitelj občutljiv za potrebe predšolskega otroka, da zna prisluhniti otrokovim nagnjenjem, ki so odraz njegovih trenutnih potreb, da ima metodično-didaktična znanja in da je zrela osebnost.




2.1.3.6 PSIHOFIZIČNE SPOSOBNOSTI




Vzgojitelj mora izpolnjevati splošne zdravstvene zahteve. Zaradi dela s hrano so potrebni redni zdravniški pregledi enkrat na leto. Za opravljanje poklica se zahteva tudi tečaj higienskega minimuma. Zaradi velikih čustvenih in psihičnih obremenitev je zaželeno dobro zdravstveno stanje. Pomembno je, da je vzgojitelj zrela in odgovorna oseba, da je urejen in ima stabilen značaj. Vzgojitelj v vrtcu deluje s svojim vedenjem. Zavedati se mora, da vzgaja tudi s svojim zgledom. Vljudnost in spoštovanje v njegovi komunikaciji in vedenju pomenita zgled za otroke.





2.1.3.7 INTERESI IN OSEBNOSTNE LASTNOSTI

Pomembna je vzgojiteljeva motiviranost za vzgojno delo, ki temelji na ljubezni in veselju do dela z otroki. Razvite mora imeti osebnostne lastnosti, kot so ustvarjalnost, komunikativnost, občutljivost, empatija (sposobnost vživljanja v svet otrok in v svet staršev) in sposobnost vodenja skupine.





15 

 

2.1.3.8 RAZMERE ZA DELO




Vzgojitelj ima za svoj delovni prostor igralnico, v kateri biva skupaj s svojo skupino otrok. Poleg prostorov znotraj vrtca, ki so namenjeni otrokom, so tu še prostori zunaj vrtca (igrišče). Letovanja, zimske počitnice in razne druge oblike bivanja izven vrtca omogočajo otrokom tudi nekajdnevno bivanje izven domačega kraja.

Vzgojitelj v zdravstvenih ustanovah (bolnišnicah) dela z bolnim otrokom. Delovni prostor je odvisen od vrste otrokovega obolenja. Večinoma so ob otrocih v njihovih sobah. Na razpolago imajo tudi igralnico. Delo je zelo dinamično, poteka pa v dopoldanskem in popoldanskem času. Nekatere dejavnosti, kot so roditeljski sestanki, govorilne ure, predavanja, seminarji idr., potekajo popoldne ali celo ob sobotah. Ritem dela je prilagojen potrebam družin in odvisen od okolja, v katerem vrtec deluje. Vzgojitelj dela pretežno v dopoldanskem času, v dokaj hrupnem okolju in večidel stoje.





2.1.3.9 NEVARNOSTI, POŠKODBE PRI DELU, ZAŠČITA




Zaradi narave dela so pogostejša kronična obolenja hrbtenice, glasilk in sluha. Ker morajo biti vzgojitelji nenehno ustvarjalni in inovativni, so izpostavljeni pojavu »poklicnega izgorevanja« - iztrošenosti. Z leti postaja delo zanje vedno bolj naporno in obremenjujoče (pešanje življenjskih funkcij).





2.1.3.10 SORODNI POKLICI:




* učitelj razrednega pouka,

* vzgojitelj za otroke z motnjami vedenja in osebnosti,

* socialni pedagog,

* pedagog.

M



16 

 

2.2 OBLIKE IN ORGANIZACIJA DANAŠNJIH VRTCEV

 

Na podlagi 12. člena Uradnega lista RS, št. 100/2005, Zakona o vrtcih je določeno, da programe za predšolske otroke, ki jih izvajajo javni vrtci, sprejme Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje.

Program za predšolske otroke obsega: ime programa, strokovna izhodišča, vzgojna področja in cilje in načine in oblike sodelovanja s starši.

Izvajalce programov za predšolske otroke določi lokalna skupnost oziroma več lokalnih skupnosti, če se tako dogovorijo.

V 13. členu, ki govori o sprejemanju programa zasebnega vrtca je zapisano, da v zasebnem vrtcu določi program za predšolske otroke ustanovitelj oziroma pristojni organ vrtca v skladu z aktom o ustanovitvi.

Program iz prejšnjega odstavka mora določiti trajanje, cilje in vsebino.

Zasebni vrtec si mora pred začetkom izvajanja programa za predšolske otroke pridobiti pozitivno mnenje Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje o ustreznosti programa.

Kadar zasebni vrtec izvaja vzgojni program po posebnih pedagoških načelih (Steiner, Decroly, Montessori in podobno), da Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje pozitivno mnenje, ko ugotovi, da je program priznalo ustrezno mednarodno združenje.

14. člen usmerjen v programe vrtca pravi, da lahko vrtec glede na trajanje izvaja naslednje programe:

dnevne programe, ki trajajo od šest do devet ur in se lahko izvajajo dopoldne, popoldne, celodnevno ali izmenično,

poldnevne programe, ki trajajo od štiri do šest ur in se lahko izvajajo dopoldne, popoldne ali izmenično, in

krajše programe, ki trajajo od 240 do 600 ur letno za otroke iz odročnih in demografsko ogroženih krajev.

Dnevni in poldnevni programi so namenjeni otrokom od prvega leta starosti do vstopa v šolo in obsegajo vzgojo, varstvo in prehrano otrok.




17 

 

Krajši programi so namenjeni otrokom od tretjega leta starosti do vstopa v šolo in obsegajo vzgojo, varstvo, lahko pa tudi prehrano otrok.

Programi iz prvega odstavka tega člena se v javnih vrtcih in vrtcih s koncesijo izvajajo v skladu z normativi in standardi, ki jih predpiše minister, pristojen za predšolsko vzgojo, potem, ko si pridobi mnenje Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje.

Normativi in standardi določajo delovno obveznost strokovnih delavcev, delovno obveznost ravnatelja in pomočnika ravnatelja, merila za oblikovanje oddelkov, merila za oblikovanje svetovalne službe, administrativno-računovodske in tehnične službe, pogoje za kadrovsko zasedbo, prostor in opremo.

Za vzgojo na območjih s posebnimi razvojnimi problemi, na narodno mešanih območjih ter za vzgojo otrok Romov se sprejmejo posebni normativi in standardi.





2.2.1 JAVNI VRTCI

Zasnova javnih vrtcev izhaja iz kvalitativne in kvantitativne analize sistemov institucionalne predšolske vzgoje pri nas in v svetu ter načrtuje razvoj javnih vrtcev v Republiki Sloveniji.

Cilj razvoja je zagotoviti mrežo kakovostnih javnih vrtcev, ki bodo dostopni vsem otrokom in jim bodo zagotavljali ustrezno okolje in razmere za varno in zdravo otroštvo in za razvoj njihovih telesnih in duševnih sposobnosti, poleg tega pa bodo omogočali izboljšanje kakovosti življenja družin.

V zasnovi javnih vrtcev se v predlaganih rešitvah ohranjajo pozitivni elementi sedanjih sistemskih in vsebinskih rešitev v organizaciji in delu vrtcev, ponujajo pa drugačne rešitve v tistih vidikih, ki preprečujejo ali zavirajo dvig ravni kakovosti predšolske vzgoje v vrtcih.

Pri razvijanju področja predšolske vzgoje in notranjem spreminjanju vrtcev izhajamo iz priporočil Sveta Evrope in drugih mednarodnih organizacij, kurikulov in razvojnih teženj na tem področju in iz razvoja družboslovnih in humanističnih ved, ki vplivajo na pojmovanja otroštva in predšolsko vzgojo.





18 

 

2.2.1.1 SEDANJE STANJE IN RAZLOGI ZA SPREMINJANJE VRTCEV

V Republiki Sloveniji imamo v primerjavi s svetom dobro razvit sistem organizirane predšolske vzgoje, kar se kaže tako v obsegu kot v kakovosti te dejavnosti. V enoten sistem javnih vrtcev so vključeni predšolski otroci od enega do šestih let starosti. Predšolska vzgoja ni obvezna, z izjemo priprave na šolo, ki poteka eno leto pred otrokovim vstopom v šolo. Vrtci so zavodi, ki od leta 1993 sodijo v resor Ministrstva RS za šolstvo in šport.

Ustanavljajo in financirajo jih občine. Vrtci so v namensko grajenih stavbah, redkeje v preurejenih stanovanjskih ali šolskih prostorih. Glede na čas in trajanje so v vrtcih najbolj razširjeni celodnevni programi (nad 6 ur), večina otrok pa je v vrtcu več kot osem ur na dan. Otroci do dveh let so vključeni v jaslične oddelke, do sedmih let pa v predšolske oddelke.

Oddelki so praviloma starostno homogeni, organiziranje starostno heterogenih oddelkov otrok med tretjim in šestim letom pa zakon dopušča le kot izjeme.

Krajši programi potekajo vse šolsko leto ali strnjeno v določenem časovnem obdobju. Trajajo manj kot šest ur na dan in ne nujno vsak dan. Otroci od tretjega do šestega leta starosti, ki niso vključeni v celodnevni program, lahko obiskujejo krajši program "Cicibanovih uric". Otroci med šestim in sedmim letom, ki niso v celodnevnem programu, obiskujejo krajši program priprave na šolo.

Celotna skrb za predšolskega otroka zajema tudi prehrano ter možnost počitka in spanja. Glede prehrane so vrtci dosegli visoko kakovost z načrtovanjem uravnotežene prehrane, s strokovnim pripravljanjem hrane in z zadovoljevanjem 75% dnevne otrokove potrebe po hrani.

Pomanjkljivo je le to, da v večini vrtcev razporeditve obrokov niso prilagojene bioritmu otrok. Bolj problematično pa je spanje otrok, ki marsikje še vedno ni usklajeno z individualnimi potrebami otrok.
Če naš sistem predšolske vzgoje primerjamo s sistemi v razvitih zahodnih državah in ZDA, lahko ugotovimo, da je naša specifika enotno urejen sistem predšolske vzgoje za otroke vseh starosti. Nasprotno je za večino razvitih držav značilno, da imajo vrtci dve različni vlogi: bodisi zagotavljanje varstva otrok zaposlenih staršev bodisi pretežno vzgojno vlogo. Čeprav ne moremo več govoriti o ostri



19 

 

ločenosti obeh navedenih vlog, ki ob poudarjanju pomena zgodnjega razvoja postaja vedno bolj vprašljiva, se v sistemskih ureditvah predšolske vzgoje po svetu ta delitev še vedno kaže v različnosti tipov institucij, kurikulov ter programov, v ločenosti skupin otrok (npr. po starosti, socialnem poreklu, izobraževalnih potrebah …), različni zahtevani izobrazbi za izvajalke in izvajalce in v različnosti sistemov upravljanja.

Skrb za najmlajše otroke je v mnogih razvitih državah povsem prepuščena zasebnemu sektorju, poteka pa v temu namenjenih vrtcih in še pogosteje na otrokovem domu (npr. ZDA, Velika Britanija). Za odrasle, ki delajo s temi otroki, ne zahtevajo specifične izobrazbe. Predšolska vzgoja za otroke od drugega do petega ali šestega leta starosti, ko otroci vstopajo v šolo, poteka v različnih tipih vrtcev. Rešitve za otroke te starosti se tudi v isti državi razlikujejo v sistemu upravljanja, konceptualnih izhodiščih in ciljih. Opisana dvojnost vloge vrtcev se kaže tudi v številnih različnih poimenovanjih predšolskih institucij. Naj jih naštejemo le nekaj: "nursery school", "day-care center", "infant school", "Kinderkrippe", "Kindergarten", "Vorschule", "asilo nido", "scuola materna", "creche", "ecole maternelle", "classe enfantine" itd. Strokovnjaki in strokovnjakinje menijo, da bi bil potreben celostni pristop, v katerem bi bolj fleksibilne in večnamenske institucije združevale varstvo, vzgojo in igro (Hennessy idr., 1992).

V razvitih državah narašča delež zaposlenih žensk, v nekaterih (npr. Francija, skandinavske države) zaposlenost mater s predšolskimi otroki že presega 50%, zato narašča potreba po celodnevnih programih in po programih za otroke do treh let. Prednost sistema predšolske vzgoje pri nas je, da imamo v navedenih programih dovolj mest in da otroku ob prehodu iz jasli v predšolski oddelek ni treba zamenjati ustanove, pogosto celo ne vzgojiteljice ali vzgojitelja. Raziskave iz drugih držav kažejo, da je zunaj družinska skrb za otroke do treh let pogosto nestalna. V Veliki Britaniji npr. polovica otrok do tretjega leta enkrat zamenja varstvo, četrtina pa dva in večkrat (Hennessy idr., 1992). V nekaterih državah (npr. ZDA, Velika Britanija) otroci celo v istem dnevu zamenjajo dve ali več institucij z različno ponudbo: varstvo, vzgoja, specifično izobraževanje … (Early Childhood Education Explained, 1992). Po drugi strani pa je pomanjkljivost našega sistema manjša možnost izbire programov in kurikulov predšolske vzgoje.



20 

 

2.2.2 ZASEBNI VRTCI

Zasebni vrtci se v primerjavi z javnimi razlikujejo tudi po programih. Program zasebnega vrtca določi ustanovitelj vrtca na podlagi 13. člena Zakona o vrtcih, pri tem pa se lahko odloči tudi za program javnih vrtcev. Pred začetkom uresničevanja programa mora zasebni vrtec pridobiti pozitivno mnenje Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje. Zasebnim vrtcem, ki izvajajo program po posebnih pedagoških načelih (Steiner, Decroly, Montessori in podobno), da Strokovni svet RS za splošno izobraževanje pozitivno mnenje, ko ugotovi, da je program priznalo ustrezno mednarodno združenje.

Zasebni vrtec lahko tako kot javni vrtec začne opravljati dejavnost šele po vpisu v razvid, ki ga vodi Ministrstvo za šolstvo in šport. Za vpis v razvid je treba izkazati izpolnjevanje pogojev, predpisanih za strokovne delavce, prostor in opremo. Občina lahko, če tako kažejo potrebe v zvezi s predšolsko vzgojo, zasebnemu vrtcu podeli koncesijo. Podelitev koncesije (73.-77. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja) pomeni, da opravlja zasebni vrtec javno službo in ima enak program kot javni vrtec, s posebno pogodbo o koncesiji pa se opredeli obseg sredstev, ki jih vrtcu zagotavlja občina. Zasebni vrtci, ki nimajo koncesije, lahko pridobijo pravico do financiranja iz proračunov lokalnih skupnosti, če izpolnjujejo naslednje pogoje: če izvajajo najmanj poldnevni program, če imajo najmanj za dva oddelka predšolskih otrok, če imajo zaposlene oz. drugače zagotovljene vzgojitelje in pomočnike vzgojiteljev za izvedbo programa v skladu z zakonom in drugimi predpisi in če so dostopni vsem otrokom

(34. člen Zakona o vrtcih).





21 

 

2.2.2.1 USTANOVITEV ZASEBNEGA VRTCA

Zasebni vrtec lahko ustanovijo domače in tuje pravne ali fizične osebe. V zasebnem vrtcu praviloma opravljajo vzgojno delo vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev, manj je svetovalnih delavcev. Vzgojitelj, pomočnik vzgojitelja ali svetovalni delavec mora izpolnjevati predpisane izobrazbene pogoje in imeti opravljen strokovni izpit na področju vzgoje in izobraževanja.

Zasebni vrtec mora v postopku vpisa v razvid izkazati ustreznost prostorov (veljajo enaki pogoji kot za javni vrtec – Pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca – Ur. l. RS, št. 73/00 in 75/05), v katerih bo izvajal dejavnost. Prostori morajo biti namenjeni predšolski vzgoji, kar je razvidno iz uporabnega dovoljenja.

Za zasebne vrtce, ki izvajajo programe po posebnih pedagoških načelih, ne veljajo predpisani kadrovski pogoji, temveč veljajo pogoji, ki jih zahteva mednarodno združenje, ki je priznalo program, ki ga bo izvajal zasebni vrtec.

Predlog za vpis v razvid vloži ustanovitelj zasebnega vrtca. Predlogu za vpis izvajalca je treba predložiti: akt o ustanovitvi, pravilno izpolnjeni obrazci, iz katerih so razvidni podatki o izpolnjevanju predpisanih pogojev glede prostora in opreme (število igralnic, oprema igralnic …), vključno z uporabnim dovoljenjem – v skladu s Pravilnikom o minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca. Priložena mora biti tudi izjava, da bo do pričetka izvajanja dejavnosti izpolnjen tudi pogoj, ki se nanaša na zagotovljenost strokovnih delavcev s predpisano izobrazbo.

Iz akta o ustanovitvi mora biti tudi razvidna navedba programa predšolske vzgoje, ki ga bo zasebni vrtec izvajal. Lahko se odloči, da bo izvajal Kurikul za vrtce (http://www.mss.gov.si/si/delovna_podrocja/predsolska_vzgoja/vrste_programov/ ), ki ga je sprejel Strokovni svet RS za splošno izobraževanje marca 1999. Ustanovitelj se lahko odloči, da bo izvajal svoj program oz. program po posebnih pedagoških načelih. Če bo izvajal svoj program, mora program predložiti Strokovnemu svetu RS za splošno izobraževanje v obravnavo. Strokovni svet po obravnavi izda mnenje k programu in če je mnenje pozitivno, bo zasebni vrtec smel program izvajati (13. člen Zakona o vrtcih). Če bo zasebni vrtec izvajal



22 

 

program po posebnih pedagoških načelih (Steiner, waldorfska pedagogika, Montessori pedagogika itd.), mora predložiti potrdilo o ustreznosti programa s strani ustreznega mednarodnega združenja, kar je podlaga za izdajo pozitivnega mnenja na Strokovnem svetu. Pri nas deluje že kar nekaj zasebnih vrtcev, ki izvajajo program waldorfske in Montessori pedagogike, pojavljajo pa se tudi zainteresirani izvajalci, ki želijo izvajati že potrjene programe. Že potrjenih programov ni mogoče izvajati brez izrecnega dovoljenja in pristanka ustanovitelja zasebnega vrtca, ki je program pripravil in pridobil pozitivno mnenje Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, ker bi to pomenilo poseganje v intelektualno lastnino, kot tudi nepreglednost in nepovezanost zasebnih vrtcev, ki delujejo na podlagi posebnih pedagoških načel s strani mednarodnih združenj.





2.2.2.2 VPIS V RAZVID




Vpis v razvid izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja, zasebnih učiteljev in zasebnih vzgojiteljev poteka v skladu s 34., 36. in 37. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07-UPB5, 36/08) ter v skladu s 27. členom Zakona o višjem strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 86/04).

V skladu s 34. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja morajo biti vsi izvajalci javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja pred začetkom opravljanja dejavnosti vpisani v razvid izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja.

Natančen postopek vpisa v razvid vrtcev, osnovnih šol, glasbenih šol, srednjih šol, domov za učence in dijaških domov, zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, organizacij za izobraževanje odraslih ter zasebnih učiteljev in zasebnih vzgojiteljev ureja Pravilnik o vodenju razvida izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 10/09). Razvid je javna knjiga, ki jo vodi Ministrstvo za šolstvo in šport.





23 

 

2.2.3 VARSTVO NA DOMU

Vrtci lahko organizirajo tudi občasno varovanje otrok na njihovem domu. Gre za posebno obliko storitve, ki je že uveljavljena v zahodnih državah, pri nas pa jo nekaj let ponujajo različne gospodarske organizacije in društva. Novi zakon vrtcem sedaj omogoča, da glede na možnosti in interese ter glede na potrebe svojega okolja, organizirajo varstvo na domu za predšolske in osnovnošolske otroke. Varstvo na domu lahko opravljajo delavci vrtca (vzgojitelji, pomočniki vzgojiteljev in svetovalni delavci) in zunanji sodelavci, vendar zakon določa, da morajo imeti najmanj srednjo izobrazbo ali pet let izkušenj v vzgojnoizobraževalnem delu. To storitev v celoti plačajo starši.





2.2.4 VZGOJNO-VARSTVENE DRUŽINE

Vrtec lahko organizira vzgojo in varstvo otrok tudi v vzgojno-varstveni družini. Ta oblika vzgoje in varstva poteka na domu in jo lahko opravlja vzgojitelj ali pomočnik vzgojitelja, ki je zaposlen v vrtcu, ali zasebni vzgojitelj.

Na podlagi petega odstavka 18. člena zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 12/96) in drugega odstavka 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94) izdaja minister za šolstvo in šport

 

 

 

 

 

 

 

 




24 

 

2.2.4.1 POGOJI ZA ORGANIZIRANJE VZGOJNO VARSTVENE DRUŽINE




Vzgojno-varstvena družino organiziramo na domu, če nosilec izvajanja zagotovi izpolnjevanje naslednjih pogojev:

1. da razpolaga s prostori, ki ustrezajo normativom in standardom, predpisanim za prostore, ki se uporabljajo za vzgojo in varstvo otrok v vzgojno-varstveni družini;

2. da v primeru, ko nosilec izvajanja ni lastnik oziroma ni edini lastnik stanovanja, katerega prostori se bodo uporabljali za vzgojo in varstvo otrok, predloži pisno soglasje lastnika oziroma vseh solastnikov, da se lahko prostori uporabljajo za ta namen;

3. da v primeru, ko se stanovanjski prostori, ki se bodo uporabljali za vzgojo in varstvo otrok, nahajajo v večstanovanjski hiši, predloži pisno soglasje vseh lastnikov, da se lahko skupni prostori ter skupni deli in naprave večstanovanjske hiše uporabljajo za ta namen;

4. da predloži pisno soglasje vseh polnoletnih družinskih članov, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu, da se strinjajo z opravljanjem vzgoje in varstva otrok na domu.

Na podlagi petega odstavka 18. člena zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 12/96) in drugega odstavka 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94) izdaja minister za šolstvo in šport





25 

 

2.3 VRSTE PROGRAMOV V VRTCIH NA SLOVENSKEM

 

Staršem je zagotovljena pravica do izbire med javnim ali zasebnim vrtcem ter različnimi programi. To pomeni, da starši pri izbiri vrtca niso vezani na vrtec v občini stalnega oziroma začasnega prebivališča, ki jim je v skladu z zakonom dolžna zagotavljati subvencijo iz svojega proračuna, ampak lahko izberejo katerikoli vrtec v katerikoli občini. Starši lahko izbirajo tudi med različnimi programi, ki jih izvaja vrtec. Predstavljeni so v publikacijah vrtca, kot določa Pravilnik o publikaciji vrtca.

Javni vrtci izvajajo javno veljavni program, ki je Kurikulum za vrtce, potrjen na Strokovnem svetu RS za splošno izobraževanje marca 1999.

Od 18-ih zasebnih vrtcev jih ima 6 koncesijo, ostali pa izvajajo svoje programe predšolske vzgoje, od tega 4 zasebni vrtci izvajajo program po posebnih pedagoških načelih; po načelih waldorfske pedagogike izvajata program dva zasebna vrtca v Ljubljani in eden v Mariboru, en vrtec v Ljubljani pa izvaja Montessori program.





26 

 

2.3.1 KURIKULUM ZA VRTCE

Kurikul za vrtce je nacionalni dokument, ki predstavlja strokovno podlago za delo v vrtcih. Cilj kurikula je večje upoštevanje človekovih in otrokovih pravic, upoštevanje različnosti in drugačnosti otrok. Otrok je aktiven udeleženec procesa, ki z raziskovanjem, preizkušanjem in možnostjo izbire dejavnosti pridobiva nova znanja in spretnosti. Temeljni poudarki so na vzgojno-izobraževalnem procesu ter na celoti interakcij in izkušenj, iz katerih se otrok uči.

Kurikul za vrtce je hkrati strokovna podlaga za pripravo:

posodobitve programa priprave na šolo,

navodil za izvajanje kurikula za oddelke otrok Romov,

navodil za izvajanje kurikula za vrtce na dvojezičnem področju,

navodil za izvajanje kurikula za otroke s posebnimi potrebami.


Kurikul za vrtce je bil potrjen marca 1999 na Strokovnem svetu RS za splošno izobraževanje.

Dodatki h Kurikulu:

Kurikulum za vrtce v prilagojenem programu za predšolske otroke,

Dodatek h Kurikulu za vrtce za otroke Romov,

Dodatek h Kurikulu za delo na dvojezičnih področjih,

Navodila h Kurikulu za vrtce v programih s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo za otroke s posebnimi potrebami.





27 

 

2.3.2 PROGRAM DELA ZASEBNIH VRTCEV

V zakonodaji je dana pravna osnova za ustanavljanje zasebnih vrtcev (40. člen ZOFVI). Zasebni vrtec lahko ustanovijo domače in tuje pravne ali fizične osebe (drugi odstavek 40. člena ZOFVI). Ko je vrtec kot pravna oseba vpisan v sodni register, lahko začne s postopkom vpisa v razvid izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja, ki ga vodi Ministrstvo za šolstvo in šport.

Predlog za vpis v razvid vloži ustanovitelj zasebnega vrtca. Predlog za vpis vloži na posebnem obrazcu, ki je dosegljiv na spletni strani. Predlogu za vpis izvajalca je treba predložiti: akt o ustanovitvi, pravilno izpolnjene obrazce, iz katerih so razvidni podatki o izpolnjevanju predpisanih pogojev glede prostora in opreme (število igralnic, oprema igralnic …), vključno z uporabnim dovoljenjem – v skladu s Pravilnikom o minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca). Priložena mora biti tudi izjava, da bo do pričetka izvajanja dejavnosti izpolnjen tudi pogoj, ki se nanaša na zagotovljenost strokovnih delavcev s predpisano izobrazbo.

Iz akta o ustanovitvi mora biti razvidna tudi navedba programa predšolske vzgoje, ki ga bo zasebni vrtec izvajal. Lahko se odloči, da bo izvajal Kurikul za vrtce, ki ga je sprejel Strokovni svet RS za splošno izobraževanje marca 1999 (dokument je na spletni strani ministrstva). Ustanovitelj se lahko odloči, da bo izvajal svoj program oz. program po posebnih pedagoških načelih. Če bo izvajal svoj program, mora program predložiti Strokovnemu svetu RS za splošno izobraževanje v obravnavo. Strokovni svet po obravnavi izda mnenje k programu in če je mnenje pozitovno, bo zasebni vrtec smel program izvajati (13. člen Zakona o vrtcih). Če bo zasebni vrtec izvajal program po posebnih pedagoških načelih (Steiner, Waldorfska pedagogika, Montessori pedagogika itd.), mora predložiti potrdilo o ustreznosti programa s strani ustreznega mednarodnega združenja, kar je podlaga za izdajo pozitivnega mnenja na Strokovnem svetu. Pri nas deluje že kar nekaj zasebnih vrtcev, ki izvajajo program Waldorfske in Montessori pedagogike, pojavljajo pa se tudi zainteresirani izvajalci, ki želijo izvajati že potrjene programe. Že potrjenih programov ni mogoče izvajati brez izrecnega dovoljenja in pristanka ustanovitelja zasebnega vrtca, ki je program




28 

 

pripravil in pridobil pozitivno mnenje Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, ker bi to pomenilo poseganje v intelektualno lastnino, kot tudi nepreglednost in nepovezanost zasebnih vrtcev, ki delujejo na podlagi posebnih pedagoških načel s strani mednarodnih združenj.





2.3.2.1 MONTESSORI PROGRAM

Montessori metoda je hkrati filozofija otrokovega razvoja in razlog za njegovo usmerjanje. Temelji na otrokovih razvojnih potrebah, in sicer svobodi v okviru postavljenih meja, kot tudi skrbno pripravljenem okolju, preko katerega se otrok srečuje z materiali in pridobiva izkušnje. S tem otrok razvija sposobnosti in spretnosti. Metoda je zasnovana tako, da izkoristi otrokovo naravno željo po učenju in njegovo edinstveno sposobnost razvoja zmogljivosti. Metoda zastopa stališče, da otrok potrebuje odrasle, da mu prikažejo možnosti v življenju, medtem ko mora otrok sam sprejeti odločitve glede uporabe teh možnosti. Bistvo je, da metoda predstavlja predvsem učenje za življenje, saj ustvarja okolje, ki spodbuja izpolnitev najvišjega potenciala otrok, tako čustvenega, duhovnega, fizičnega kot intelektualnega. Metoda v polnosti vključuje notranjo motivacijo, samodisciplino in izjemno sposobnost otrok, da sami razvijajo svoje lastne zmožnosti, samostojnost, sistematičen pristop do reševanja težav, pridobivanja znanja in veščin ter omogoča veselje do učenja.

Glavne značilnosti Montessori pedagogike lahko opredelimo po sklopih.

- Celovit pristop k otroku

Primarni cilj Montessori programa je pomagati otroku, da doseže svoj polni potencial na vseh področjih življenja. Aktivnosti v okviru Montessori metode spodbujajo razvoj socialnih veščin, čustveno rast in fizično koordinacijo, predstavljajo pa tudi kognitivno pripravo za prihodnje intelektualne podvige. Celovit pristop omogoča otroku, da uživa v učenju in krepi samozavest.

- Pripravljeno okolje





29 

 

Da bi se otrok učil z notranjo motivacijo, mu mora biti vse učno okolje (prostor, materiali in socialno okolje) v podporo. Učitelj zagotovi vse potrebno, vključno z varnim in pozitivnim okoljem, saj je ena temeljnih ugotovitev, da otroci v skrbno pripravljenem okolju delajo z vedno večjo zbranostjo in notranjim nadzorom. Takšno okolje otroku omogoča, da z veseljem poskuša nove stvari in da razvija občutek za druge na naraven in neprisiljen način.

- Montessori materiali

Didaktične pripomočke je oblikovala dr. Maria Montessori, in sicer na podlagi opazovanja otrok, ki so se stalno vračali k stvarem, v katerih so uživali. Materiali so multisenzorni (omogočajo razvoj vseh čutov: vida, sluha, tipa, gibanja …). Omogočajo postopno učenje in dovoljujejo otroku, da sam preveri in popravi napake. Tako razvijajo mišljenje, pozornost, koordinacijo, samostojnost, občutek za red, socializacijo …

Cilji Montessori pedagogike so:
- spodbujanje samodiscipline, lastnega spoznavanja in samostojnosti,
- spodbujanje navdušenja za učenje,
- sistematičen pristop k reševanju težav in pridobivanju »akademskih« spretnost.





30 

 

2.3.2.2 PROGRAM PO POSEBNIH PEDAGOŠKIH NAČELIH WALDORFSKE PEDAGOGIKE

Waldorfski vrtci izvajajo program waldorfske vzgoje za predšolske otroke. Waldorfska pedagogika (pedagogika Rudolfa Steinerja) izhaja iz antropozofije -duhovne znanosti in pojmuje otroka kot fizično, duševno in duhovno bitje. Otrok do sedmega leta starosti je odprt do sveta in ga sprejema predvsem preko svojih čutil. Nima še sposobnosti, da bi se distanciral od okolja, zato je vse, kar se v njegovi okolici dogaja in nahaja pomembno za njegov razvoj.

Cilji waldorfske pedagogike:
harmoničen razvoj otrokovih fizičnih, duševnih in duhovnih sil.

Osnovna načela metodike v waldorfskem vrtcu lahko razvrstimo v dva sklopa.

- Vzor in posnemanje


Otrok se uči skozi posnemanje vsega, kar se dogaja v njegovem okolju. Vsaka odrasla oseba je otroku vzor. Vzgojiteljica zato vedno opravlja neko smiselno delo npr. gospodinjska in ročna dela, obenem pa zavestno spremlja dogajanje v igri otrok.

- Ritem in ponavljanje
Življenje človeka in okolja poteka v ritmu. Za otroka je ritem zelo pomemben. Ne more ga ustvariti sam, zato mu ga moramo oblikovati odrasli. Ritmično izmenjavanje in ponavljanje dejavnosti pri otrocih vzbujata občutek varnosti. Otroka tako ne vznemirjajo stalne spremembe in negotovost, kaj se bo zgodilo.

V vrtcu se odlikuje dnevni ritem po načelu vdiha in izdiha. "Vdih" so dejavnosti, ki jih izvaja oz. vodi vzgojiteljica. Otroci so pri tem zbrani in ji sledijo. "Izdih" so dejavnosti, pri katerih otrok spontano izraža svoja doživetja in izkušnje. "Vdih" je npr. rajanje in poslušanje pravljice, "izdih" pa prosta igra.

Poleg dnevnega upoštevajo tudi tedenski in letni ritem. V tedenskem ritmu se menjavajo umetniške in druge dejavnosti, letni ritem pa upošteva značilnosti letnih časov in njim pripadajoče praznike.



31 

 

V waldorfskem vrtcu otrokom predvsem omogočamo doživljanje sveta. Opisovanje, razlaganje, zavestno oblikovanje pojmov, razsojanje - vse to spada v kasnejši, šolski čas. Otroke ščitimo pred pretiranim vplivom nepotrebnih znanj in informacij.

Vsebina: vrtec želi biti vse bolj podoben domu. Urejen je prijetno in preprosto. Večina opreme je lesena. Del igralnice je preurejen v majhno kuhinjo. Vzgojiteljica kuha, peče, pomiva posodo, zaliva rože, šiva, plete, kvačka, rezbari ..., medtem se otroci igrajo v kotičkih pregrajenih z lesenimi stojali. Vse igrače so narejene izključno iz naravnih materialov - lesa, volne, bombaža, svile. Naredi jih vzgojiteljica sama. Igrače so umetniško, a preprosto oblikovane. Spodbujajo otrokovo domišljijo in jih otrok lahko uporablja v različne namene. Npr. kos lesa je lahko lutka, likalnik, volan ali karkoli drugega. Poleg izdelanih igrač se otroci igrajo s kamenčki, kostanji, školjkami, storži, polžjimi hišicami, rogovilami, kosi lesa, peškami, pobarvanimi kosi blaga. Barve so umirjene, oblike pa zaobljene. Sluh negujemo s tihim govorom, pozornim poslušanjem drugega človeka in zvokov narave, primernim petjem in igranjem na otroško liro. To omogoča otroku prijetno počutje in neguje in spodbuja njegova čutila.





32 

 

2.4 ZAKONODAJA

2.4.1 ZAKON O VRTCIH

Na podlagi druge alineje prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije je razglašen zakon o vrtcih (ZVrt), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije.

Ta zakon ureja predšolsko vzgojo, ki jo izvajajo javni in zasebni vrtci. Opredeljuje temeljne naloge vrtcev, načela predšolske vzgoje v vrtcih, in sicer načela:

demokratičnosti,

pluralizma,

avtonomnosti, strokovnosti in odgovornosti zaposlenih,

enakih možnosti za otroke in starše, upoštevaje različnosti med otroki,

pravice do izbire in drugačnosti in

ohranjanja ravnotežja med raznimi vidiki otrokovega telesnega in duševnega razvoja.

Jasno tudi opredeljuje cilje predšolske vzgoje v vrtcih, ki so sledeči:

razvijanje sposobnosti razumevanja in sprejemanja sebe in drugih,

razvijanje sposobnosti za dogovarjanje, upoštevanje različnosti in sodelovanje v skupinah,

razvijanje sposobnosti prepoznavanja čustev in spodbujanje čustvenega doživljanja in izražanja,

negovanje radovednosti, raziskovalnega duha, domišljije in intuicije ter razvijanje neodvisnega mišljenja,

spodbujanje jezikovnega razvoja za učinkovito in ustvarjalno uporabo govora, kasneje pa tudi branja in pisanja,

spodbujanje doživljanja umetniških del in umetniškega izražanja,

posredovanje znanj z različnih področij znanosti in iz vsakodnevnega življenja,

spodbujanje telesnega in gibalnega razvoja in

razvijanje samostojnosti pri higienskih navadah in pri skrbi za zdravje.




33 

 

V 5. členu je opredeljena tudi uporaba jezika v vrtcih in le-ta naj bi bil slovenski jezik, razen v primerih obmejnih vrtcev, kjer je dovoljena uporaba dvojezičnih jezikov, npr. v slovenskem in madžarskem jeziku. K temu zakonu spada tudi zakon o uresničevanju posebnih pravic italijanske in madžarske narodne skupnosti ter posebne pravice romske skupnosti.

Ravno tako je v zakonu opredeljeno tudi področje vzgoje in varstva otrok s posebnimi potrebami.

Starši imajo tudi z zakonom pravico izbirati programe predšolske vzgoje za svoje otroke v javnem in zasebnem vrtcu, zakon pa jim tudi jim zagotavlja, da lahko vključujejo otroke v programe javnih služb.

Vrtec mora staršem v posebni publikaciji predstaviti programe, ki jih izvaja, njihove cilje, vsebine in metode dela. Zasebni vrtec mora v publikaciji objaviti tudi mnenje Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje o ustreznosti programov.





2.4.1.1 ORGANIZACIJA IN VSEBINA PREDŠOLSKE VZGOJE V VRTCIH

Jasno je določena organizacija in vsebina predšolske vzgoje v vrtcih.

Programe za predšolske otroke, ki jih izvajajo javni vrtci, sprejme Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje.

Izvajalce programov za predšolske otroke določi lokalna skupnost oziroma več lokalnih skupnosti, če se tako dogovorijo.

V zasebnem vrtcu določi program za predšolske otroke ustanovitelj oziroma pristojni organ vrtca v skladu z aktom o ustanovitvi.

Kadar zasebni vrtec izvaja vzgojni program po posebnih pedagoških načelih (Steiner, Decroly, Montessori in podobno), da Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje pozitivno mnenje, ko ugotovi, da je program priznalo ustrezno mednarodno združenje.





34 

 

Vrtec lahko glede na trajanje izvaja naslednje programe:

dnevne programe, ki trajajo od šest do devet ur in se lahko izvajajo dopoldne, popoldne, celodnevno ali izmenično,

poldnevne programe, ki trajajo od štiri do šest ur in se lahko izvajajo dopoldne, popoldne ali izmenično,

krajše programe, ki trajajo od 240 do 600 ur letno za otroke iz odročnih in demografsko ogroženih krajev.

Zakon tudi določa starostna obdobja otrok za vpis v vrtec, in sicer da predšolska vzgoja poteka v dveh starostnih obdobjih; prvo obdobje so otroci v starosti od enega do treh let in drugo obdobje so otroci v starosti od treh let do vstopa v šolo.

Določeno je tudi, da vzgojno delo v vrtcu poteka v oddelkih, ki so starostno homogeni, heterogeni ali kombinirani oddelki.

Število otrok in število delavcev v oddelku je tudi jasno določeno v zakonu za vrtce, ki pravi, da število otrok v oddelku prvega starostnega obdobja ne sme presegati dvanajst otrok, v oddelku drugega starostnega obdobja pa dvaindvajset otrok. Dnevni in poldnevni program izvajata vzgojitelj in pomočnik vzgojitelja.

Za pogodbo iz prejšnjega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določila zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki urejajo pogodbo o koncesiji.

Podrobnejša določila v zvezi z vzgojno varstvenimi družinami določi minister, pristojen za predšolsko vzgojo. V zakonu je določeno kako naj poteka vpis in sprejem otrok v vrtce.

Zakon pravi tudi, da organizacijo in podrobno vsebino življenja in dela vrtca določi vrtec z letnim delovnim načrtom, ki ga sprejme svet vrtca ter, da vrtci vodijo dokumentacijo o vzgojnem delu, ki jo predpiše minister.





35 

 

2.4.1.2 FINANCIRANJE PREDŠOLSKE VZGOJE

Po zakonu sodeč naj bi se programi predšolske vzgoje financirali iz:

javnih sredstev,

sredstev ustanovitelja,

plačil staršev ter

donacij in drugih virov.


Porabo javnih sredstev v vrtcih nadzoruje Računsko sodišče Republike Slovenije. Namensko porabo javnih sredstev v vrtcih nadzoruje organ šolske inšpekcije.

V zakonu je omenjena tudi uporaba presežkov.

Cene programov na predlog vrtca določi ustanovitelj.

Plačilo staršev določi lokalna skupnost na podlagi lestvice, ki starše razvršča v razrede, upoštevaje dohodek na družinskega člana v primerjavi s povprečno plačo na zaposlenega v Republiki Sloveniji in upoštevaje premoženje družine.





2.4.1.3 ZAPOSLENI V VRTCU

Zakon opredeljuje kakšni so izobrazbeni pogoji za opravljanje vzgojne dejavnosti v vrtcu. Vzgojno dejavnost v javnem vrtcu opravljajo: vzgojitelj, pomočnik vzgojitelja, svetovalni delavec, organizator zdravstveno higienskega režima, organizator prehrane in drugi.

Jasno so določene obveznosti vzgojitelja in pomočnika vzgojitelja, ki so:

obveznost vzgojitelja obsegajo pripravo na vzgojno delo, načrtovanje in izvajanje vzgojnega dela, delo s starši ter sodelovanje pri organizaciji življenja in dela v vrtcu,

obveznost pomočnika vzgojitelja obsegajo sodelovanje z vzgojiteljem pri načrtovanju, izvajanju in pripravi vzgojnega dela v oddelku ter opravljanje drugih nalog, povezanih z dejavnostjo vrtca.





36 

 

2.4.1.4 ZBIRANJE IN VARSTVO OSEBNIH PODATKOV

Uporaba predpisov o varstvu osebnih podatkov z zakonom narekuje, da vrtci zbirajo, obdelujejo, shranjujejo, posredujejo, varujejo in uporabljajo osebne podatke, vsebovane v evidencah, v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov,

če s tem zakonom ni določeno drugače.

Za izvajanje predšolske vzgoje, za spremljanje dejavnosti in statistične namene vrtci vodijo naslednje zbirke podatkov:

1. evidenco vpisanih in vključenih otrok,

2. evidenco plačil staršev,

3. evidenco otrok, ki potrebujejo svetovanje oziroma pomoč in

4. evidenco oseb, ki občasno varujejo otroke na domu.

Način zbiranja osebnih podatkov naj poteka neposredno od posameznika, na katerega se nanašajo. Podatki iz evidenc iz prve in tretje točke 43. člena se izbrišejo eno leto po izstopu otroka iz vrtca. Podatki iz evidence iz 2. točke 43. člena in iz petega odstavka 45. člena tega zakona se izbrišejo po izpolnitvi namena, zaradi katerega so bili zbrani.

Določila v zvezi z vodenjem, uporabo in shranjevanjem zbirk osebnih podatkov se uporabljajo tudi za uporabo in shranjevanje dokumentacije, na podlagi katere so bili zbrani osebni podatki. Vrtec lahko posreduje podatke iz zbirk podatkov ministrstvu, pristojnemu za predšolsko vzgojo, za izvajanje njegovih z zakonom določenih nalog. Vrtec in lokalne skupnosti smejo dati podatke iz evidenc drugemu upravnemu organu oziroma drugi organizaciji, če je za njihovo uporabo pooblaščena z zakonom. Osebni podatki se smejo pri obdelavi uporabljati in objavljati tako, da identiteta posameznika ni razvidna.





2.4.1.5 NADZOR

Upravni nadzor nad zakonitostjo dela in izpolnjevanjem pogojev za opravljanje predšolske dejavnosti v vrtcu izvaja organ šolske inšpekcije v skladu z zakonom.





37 

 

2.4.2 ZAKON O ORGANIZACIJI IN FINANCIRANJU PREDŠOLSKE VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA

Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja državnega zbora Republike Slovenije ureja pogoje za opravljanje ter določa način upravljanja in financiranja vzgoje in izobraževanja na področjih predšolske vzgoje.

Vsebino in postopek sprejemanja programov za predšolske otroke, financiranje ter izobrazbene pogoje in delovno obveznost strokovnih delavcev vrtca določa zakon.

Cilji sistema vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji so:

zagotavljanje optimalnega razvoja posameznika ne glede na spol, socialno in kulturno poreklo, veroizpoved, narodno pripadnost ter telesno in duševno konstitucijo;

vzgajanje za medsebojno strpnost, razvijanje zavesti o enakopravnosti spolov, spoštovanje drugačnosti in sodelovanje z drugimi, spoštovanje otrokovih in človekovih pravic in temeljnih svoboščin, razvijanje enakih možnosti obeh spolov ter s tem razvijanje sposobnosti za življenje v demokratični družbi;

razvijanje jezikovnih zmožnosti in sposobnosti in ozaveščanje položaja slovenskega jezika kot jezika države Slovenije; na območjih, ki so opredeljena kot narodno mešana, pa ob slovenskem jeziku tudi ohranjanje in razvijanje italijanskega in madžarskega jezika;

spodbujanje zavesti o integriteti posameznika;

razvijanje zavesti o državni pripadnosti in narodni identiteti in vedenja o zgodovini Slovenije in njeni kulturi;

omogočanje vključevanja v procese evropskega povezovanja;

uveljavljanje možnosti izbire na vseh ravneh vzgoje in izobraževanja;

omogočanje vzgoje in izobraževanja, ki ustrezata stopnji razvoja in življenjski dobi posameznika;





38 

 

zagotavljanje enakih možnosti za vzgojo in izobraževanje na območjih s posebnimi razvojnimi problemi;

zagotavljanje enakih možnosti za vzgojo in izobraževanje otrok iz socialno manj spodbudnih okolij;

zagotavljanje enakih možnosti za vzgojo in izobraževanje otrok, mladostnikov in odraslih s posebnimi potrebami;

spodbujanje vseživljenjskega izobraževanja;

omogočanje splošne izobrazbe in pridobitve poklica vsemu prebivalstvu;

omogočanje čim višje ravni izobrazbe čim večjemu deležu prebivalstva ob ohranjanju že dosežene ravni zahtevnosti;

omogočanje razvoja in doseganje čim višje ravni ustvarjalnosti čim večjemu deležu prebivalstva.



Vrtec oziroma šola se lahko ustanovi kot vzgojno-izobraževalni zavod ali gospodarska družba ali se organizira kot organizacijska enota zavoda, družbe ali druge pravne osebe, če s tem zakonom ni drugače določeno.

Javni vrtec oziroma šola se lahko ustanovi kot javni vzgojno-izobraževalni zavod ali organizira kot organizacijska enota javnega vzgojno-izobraževalnega ali drugega zavoda oziroma druge pravne osebe javnega prava.

Vrtec oziroma šola je pravna oseba, če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno.

Vrtec oziroma šola ne sme opravljati vzgojno-izobraževalne dejavnosti, ki se financira iz javnih sredstev, zaradi pridobivanja dobička.

Pravice, obveznosti in odgovornosti vrtca oziroma šole določata zakon in akt o ustanovitvi.





39 

 

Javno veljavni programi so:

izobraževalni programi,

prilagojeni izobraževalni programi za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami in

izobraževalni programi za odrasle (v nadaljnjem besedilu: izobraževalni programi),

programi za predšolske otroke,

vzgojni program domov za učence,

vzgojni program dijaških domov,

prilagojeni programi za predšolske otroke s posebnimi potrebami,

vzgojni programi za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami in

posebni program vzgoje in izobraževanja za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, ki so sprejeti na način in po postopku, določenem z zakonom.

Vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami lahko izvajamo le po javno veljavnih programih vzgoje in izobraževanja.

Po javno veljavnih izobraževalnih programih osnovnega, poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja pridobimo javno veljavno izobrazbo.

Javno veljavne izobraževalne programe, razen izobraževalnih programov zasebnih šol, sprejme minister pristojen za šolstvo, oziroma minister pristojen za izobraževanje odraslih (v nadaljnjem besedilu minister) v sodelovanju s pristojnim strokovnim svetom.

Strokovni svet predlaga splošni del ter določi posebni del izobraževalnega programa.

Pred določitvijo posebnega dela izobraževalnega programa za gimnazije mora na zahtevo strokovnega sveta podati svoje mnenje tudi državna maturitetna komisija.





40 

 

2.4.2.1 POSKUS IN SPREMLJANJE

Posodabljanje vzgojno-izobraževalnega dela, uvajanje novih delov izobraževalnih programov, organizacijske novosti in novi učbeniki se lahko pred uvedbo preverjajo s poskusom.

Vrtec oziroma šolo, v kateri se izvaja poskus, določi minister na predlog vrtca oziroma šole, strokovnih inštitucij, visokošolskih zavodov ter raziskovalnih organizacij. Pred odločitvijo si minister pridobi mnenje pristojnega strokovnega sveta.

Izvajanje poskusa spremlja pristojni javni zavod iz prvega odstavka 28. člena. Minister lahko na predlog pristojnega javnega zavoda prepove nadaljnje izvajanje poskusa, če ta ne dosega predpisanega izobrazbenega standarda ali so drugače kršene pravice otrok, učencev, vajencev, dijakov, študentov višjih šol ali odraslih. Spremljanje izvajanja poskusa določi minister.





2.4.2.2 VLOGA STROKOVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE

Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje:

sprejema programe za predšolske otroke in prilagojene programe za predšolske otroke s posebnimi potrebami,

sprejema vzgojne in posebne programe vzgoje in izobraževanja za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami,

določa vzgojne in izobraževalne programe za pripadnike italijanske in madžarske narodne skupnosti,

določa dejavnosti, potrebne za optimalen razvoj otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami,

sprejme navodila za prilagojeno izvajanje programa za učence Rome,

daje mnenje o ustreznosti programa za predšolske otroke in ga predlaga ministru.





41 

 

2.4.2.3 USTANAVLJANJE JAVNIH VRTCEV

Javne vrtce ustanavlja lokalna skupnost oziroma država.

Zasebne vrtce oziroma šole lahko ustanovijo domače in tuje fizične ali pravne osebe, razen osnovnih šol, ki jo lahko ustanovijo samo domače fizične ali pravne osebe.

Javni vrtec oziroma ima lahko pravila, ki jih sprejme svet javnega vrtca. S pravili lahko urejajo vprašanja, ki so pomembna za opravljanje dejavnosti in poslovanje javnega vrtca.

Javni vrtec se lahko ustanovi, če je zagotovljena vključitev vsaj desetih oddelkov otrok. V javnem vrtcu se lahko oblikuje največ 30 oddelkov. V javnem vrtcu se lahko organizirajo enote vrtcev.




2.4.2.4 ORGANI JAVNIH VRTCEV

Organi javnih vrtcev so:

svet,

ravnatelj,

direktor,

kolegij,

strokovni organi (vzgojiteljski zbor in strokovni aktiv vzgojiteljev),

svet staršev.




2.4.2.5 IME VRTCA

Ime vrtca mora biti slovensko.

Ime zasebnega vrtca mora vsebovati poleg podatkov določenih z zakonom tudi označbo, če je zasebni vrtec.





42 

 

2.5 MOŽNOSTI VRTCA PRIHODNOSTI

 

V prihodnosti lahko pričakujemo, da se bo vrtec razvijal v različne smeri in zagotovo nudil kakovostne vzgojno varstvene programe. Kakšni bodo le ti, je zagotovo odvisno od potreb »časa«, se pravi vseh okoliščin, ki vplivajo na proces

vzgoje in izobraževanja v Sloveniji. Nekaj zanimivih možnosti, ki bi lahko kazale na vrtec prihodnosti, lahko zasledimo že v današnjem prostoru in času.





2.5.1 BREZPLAČEN VRTEC

V današnjem času na plan prihaja veliko pobud za brezplačni vrtec in ta ideja ima vsekakor tako dobre kot tudi slabe strani.

Idejni državni plan za postopno bližanje cenejšemu vrtcu naj bi bil: država je pripravila strategijo postopnega zniževanja plačil staršev za vrtce; postopno se bo do leta 2014 plačilo vsakemu otroku od 3. leta starosti dalje plačilo znižalo za polovico; v tej strategiji so torej vključeni vsi otroci določene starosti ne glede na to, koliko bratov in sestric poleg njih obiskuje vrtec.

1. 1. 2010 se bo plačilo znižalo za 50% za vse otroke, ki bodo dopolnili starost 5 let.

1. 1. 2012 se plačilo zniža za 50% otrokom, ki bodo dopolnili 4 leta.

1. 1. 2014 pa se plačilo zniža za 50% otrokom, ki bodo dopolnili 3 leta.

Od prvega septembra 2008 naprej je vrtec brezplačen za mlajše otroke iz iste družine, če vsaj en starejši otrok že obiskuje vrtec.
Še vedno pa ponekod ostaja večna težava – prenapolnjeni vrtci in dolge čakalne dobe zanje.





43 

 

Mnenje o brezplačnem vrtcu Božene Bratuž, predsednice Skupnosti vrtcev Slovenije, v članku revije Jana (četrtek, 16. julij 2009) z naslovom  Imamo brezplačno šolo, zakaj ne tudi vrtcev?

Mnenje, da bi ob brezplačnem vrtcu padla kakovost vrtca:
»Gotovo je tu na prvem mestu prostor. Na otroka je treba zagotoviti od tri do štiri kvadratne metre igralne površine. Pri tem normativu moramo vztrajati. Naslednja past je »rešitev«, ki bi v skupino vključila večje število otrok, kot jih je zdaj. To je gotovo padec kakovosti. Potem pa je tu še varčevanje na račun opreme, didaktike in tudi plačevanja strokovnih delavcev. Tudi tu bi kakovost lahko padla, če bi se ideja izpeljevala na ta račun. A vrtci nikakor ne bomo sprejeli rešitev, ki bi jih na plečih nosili otroci.« (Snoj, 2009)

Mnenje, da bi v brezplačne vrtce starši vpisali vse tiste otroke, ki ga zdaj ne obiskujejo.
»Denar še zdaleč ni prevladujoč razlog, zakaj ti otroci niso v vrtcih. Za tiste, ki si vrtca ne morejo privoščiti, tako ali tako poskrbi država. Včasih je mati doma ali pa starši otroke puščajo pri babici in dedku. Nekateri jih dajejo v popolnoma plačljive zasebne ustanove in plačujejo več, kot bi v občinskem vrtcu. Ti svojega otroka gotovo ne bodo prepisali.« (Snoj, 2009)

Zagotovo bo le čas pokazal, ali Slovenija zares potrebuje brezplačne vrtce ali ne, saj jih ni zaslediti tudi drugod po Evropi.





44 

 

2.5.2 VRTEC Z DODATNIMI DEJAVNOSTMI

Dodatne dejavnosti izvajamo izven programa vrtca. Časovno ne smejo posegati v program vrtca, zato jih praviloma izvajamo po 13. uri. Vrtec jih izvaja in organizira predvsem na željo staršev. Cena teh dejavnosti ni vključena v ceno vrtca, zato jih starši plačajo posebej.

Za vključevanje otrok v dodatne programe se odločajo starši na podlagi ponudbe. Dejavnosti izvajajo strokovni delavci vrtca in zunanji izvajalci, strokovno usposobljeni za določena področja.

Dodatne dejavnosti lahko obsegajo npr. tečaj plavanja, tečaj smučanja, dneve rolanja, plesni tečaj, vrtec v naravi v obliki naravoslovnih dni itd.




2.5.2.1 OBOGATITVENE DEJAVNOSTI

Obogatitvene dejavnosti so programi, ki jih izvajajo vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic ob rednem programu za večjo ali manjšo skupino otrok. Pogosto so potrebna tudi dodatna znanja za določeno področje. Potekajo skozi vse leto ali le krajši čas in so del kurikuluma vrtca, kot na primer:

praznovanje rojstnih dni otrok,

teden otroka (oktober),

veseli december (december),

kulturni teden (februar),

pustovanje v vrtcu,

srečanje družin – delavnice in prireditve ob družinskem prazniku,

babice in dedki na obisku,

obiski kulturnih prireditev, lutkovnih predstav, različni ogledi razstav,

dnevi igre po želji otrok,

izleti v bližnjo in daljno okolico,

izvajanje športnega programa Ciciban planinec (po dogovoru s starši),

varovanje zdravja, čisti zobje - zdravi zobje (po dogovoru s starši),

glasbene in likovne delavnice,

bralna značka v starejših skupinah (po dogovoru s starši).




45 

 

2.5.3 MULTIMEDIJSKO USMERJEN VRTEC

»V vrtcu Vodmat že več kot 8 let uporabo računalnika vključujejo v neposredno delo z otroki. Začeli so z enim računalnikom, ki so ga imeli v igralnici pri otrocih starih od 6 do 7 let.

Uporabljali so predvsem programa Miškina mala šola in Alma. Kasneje so dobili tudi programe DZS in sicer: Moje prvo čudovito raziskovanje sveta in Moje sijajno človeško telo. Kasneje so dobili tudi prvi digitalni aparat, s katerim so posneli fotografije njihovih dogodkov v vrtcu in jih tako lažje arhivirali. Strokovni delavci sprva niso bili naklonjeni uporabi omenjene tehnologije pri delu z otroki, saj je bilo znano, da otrokom računalnik škoduje in da jih le poneumlja. Predvsem pa niso bili dovolj usposobljeni za delo z računalnikom.

Danes so drugačnega mnenja, saj spoznavajo njegove prednosti in zmogljivosti.« (Glavan, 2005)





2.5.3.1 OPREMA IN ZNANJA

Za izvajanje multimedijskega programa potrebujemo:

ustrezno opremo:
- računalnike,
- digitalne aparate,

- LCD projektorje, - tiskalnike …;

ustrezne programe:
- didaktične programe, ki so namenjeni predšolskim

otrokom, internetno medmrežje;

ustrezen prostor:
- računalniško sobo …


Vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic morajo imeti za izvajanje takšnega programa pridobljena dodatna znanja za delo z računalnikom.





46 

 

2.5.3.2 MULTIMEDIJA IN OTROCI

Programi za igro na računalniku, ki otroke najbolj pritegnejo, so multimedijski programi. Le-ti jim omogočajo aktivno vključevanje v dogajanje na monitorju. Programi sami so zelo dinamični in otroke vodijo od ene dejavnosti k drugi. Programi so zelo raznovrstni in pokrivajo različna področja in vsebine.

Ob različnih dejavnostih, ki jih izvajamo v vrtcu, otrokom ponudimo tudi računalniške programe, kjer otroci lahko raziskujejo aktualne vsebine, zbirajo različne informacije, le-te natisnejo ali pa jih predstavijo prijateljem v skupini. Tako uspešno razvijemo medsebojno komunikacijo in učenje.

Otroci na tak način spoznavajo računalnik kot zanimiv in zabaven vir informacij.

»Skozi igro so otroci ves čas miselno aktivni in med seboj sodelujejo. Za računalnikom običajno sedi več otrok, ki pri igri aktivno sodelujejo. Le eden izmed otrok pa vodi miško.

Večina programov omogoča, da svoje dosežke in spoznanja shranijo, kasneje pa lahko igro nadaljujejo.

Pri igri z računalnikom želijo biti v ospredju otroci z več izkušnjami, zato jih je treba ves čas spremljati in omogočiti igro tudi otrokom, ki dela z računalnikom niso vajeni.« (Glavan, 2005)

Pred dejavnostjo z računalnikom določimo pravila in čas, ki ga bodo preživeli ob njem, saj nekatere otroke računalnik preveč prevzame.

Multimedijski programi lahko s svojo animacijo usmerjajo otroka tako, da najdejo rešitve na različna vprašanja, na katera prej niso znali odgovoriti. Z računalnikom pogosto otroci uspešno rešijo tudi tiste naloge, ki jih brez njega niso uspeli rešiti.





47 

 

2.5.3.3 LIKOVNO USTVARJANJE Z RAČUNALNIKOM

Likovno ustvarjanje s pomočjo računalnika v predšolskem obdobju predstavlja otrokom posebno doživetje.

Otroci lahko uporabljajo različne programe za risanje, a mnogi med njimi ponujajo otrokom že pripravljene predloge in tudi simbole, ki jih lahko le klikajo in prestavljajo.

Otroci take programe radi uporabljajo in z njimi ustvarjajo, vendar pa tu ne pride do izraza njihova lastna ustvarjalnost.

Najpogosteje za likovno ustvarjanje uporabljamo program Slikar, ki je sestavni del programa Windows. Program Slikar je preprost program, za katerega ne potrebujemo hitre strojne opreme. Praktično deluje na vseh računalnikih.

Otroci pri tem programu spoznavajo različna slikarska orodja, spreminjajo barve, debeline črt, uporabljajo različna barvna polnila in načine nanašanja le teh na sliko.

»Pri likovnem ustvarjanju z računalnikom po navadi sodeluje več otrok hkrati, le eden izmed njih pa riše. Ostali spremljajo dogajanje na ekranu in svetujejo, kaj lahko še naredi. Tako se vzpostavlja med otroki likovnih orodij ne opazimo. Risanje z računalnikom ima še eno prednost in sicer to, da napake preprosto pobrišemo. Otroci to možnost zelo radi izkoristijo in pogosto zelo uživajo ob brisanju svoje slike.« (Glavan, 2005)





48 

 

2.5.4 VRTEC IN DELOVNI ČAS

Z letnim delovnim načrtom določimo organizacijo in obratovalni čas vrtca, programe vrtca, vzgojo in varstvo otrok v vzgojno varstvenih družinah, razporeditev otrok v oddelke, delo strokovnih in drugih delavcev v vrtcu, sodelovanje s starši, sodelovanje z vzgojno izobraževalnimi, zdravstvenimi in drugimi organizacijami, mentorstvo pripravnikom, aktivnosti za vključevanje vrtca v okolje, sodelovanje s šolami, ki izobražujejo delavce za potrebe vzgoje predšolskih otrok, program strokovnega izpopolnjevanja delavcev vrtca, program dela strokovnih organov vrtca ter kadrovske, materialne in druge pogoje, potrebne za uresničitev vzgojnega procesa.

Pred sprejemom letnega delovnega načrta mora vrtec z občinsko upravo občine ustanoviteljice uskladiti vse tiste elemente, ki imajo finančne posledice za zagotavljanje sredstev s strani ustanovitelja.

Vrtec lahko glede na trajanje izvaja naslednje programe:

dnevne programe, ki trajajo od šest do devet ur in se lahko izvajajo dopoldne, popoldne, celodnevno ali izmenično,

poldnevne programe, ki trajajo od štiri do šest ur in se lahko izvajajo dopoldne, popoldne ali izmenično,

krajše programe, ki trajajo od 240 do 600 ur letno za otroke iz odročnih in demografsko ogroženih krajev.

Dnevni in poldnevni programi so namenjeni otrokom od prvega leta starosti do vstopa v šolo in obsegajo vzgojo, varstvo in prehrano otrok.

Krajši programi so namenjeni otrokom od tretjega leta starosti do vstopa v šolo in obsegajo vzgojo, varstvo, lahko pa tudi prehrano otrok.

Programi iz prvega odstavka tega člena se v javnih vrtcih in vrtcih s koncesijo izvajajo v skladu z normativi in standardi, ki jih predpiše minister, pristojen za predšolsko vzgojo, potem, ko si pridobi mnenje Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje.





49 

 

2.5.5 VKLJUČEVANJE STARŠEV V PROCES DELA

Sodelovanje med vrtcem in starši je pomembna plat kakovosti predšolske vzgoje. Starši imajo pravico sodelovati pri načrtovanju življenja in dela v vrtcu in oddelku in po dogovoru z vzgojiteljem sodelovati pri vzgojnem delu, ob tem pa spoštovati strokovno avtonomnost vrtca. Pomembno je tudi, da vrtec staršem zagotovi postopno uvajanje otroka v vrtec.

V vrtcu deluje svet staršev: starši izvolijo svoje predstavnike iz vsakega oddelka, trije predstavniki sveta staršev pa so člani sveta vrtca.





2.5.5.1 PRAVICE STARŠEV IN OTROK TER NAČIN POVEZOVANJA IN SODELOVANJA

Otrokom, vključenim v javne vrtce, zagotavlja država možnost za optimalen razvoj, ne glede na spol, socialno in kulturno pripadnost, veroizpoved, narodnost, telesni in duševni razvoj.

Optimalen razvoj vključuje tudi možnost poglobljenega razvoja na določenem področju.

Uresničevanje zahtev po enakih možnostih ni mogoče brez upoštevanja razlik in pravice do izbire in drugačnosti, ki jo mora omogočiti organizacija življenja in dela v vrtcu.

Pri otrocih je to povezano z vzgojo za strpnost, solidarnost in odgovornost ter s postopnim razvijanjem kritičnega duha, osebnih odločitev in avtonomne presoje. Javni vrtci so svetovnonazorsko nevtralni.





50 

 

Starši imajo pravico do:

obveščenosti o programu vrtca in aktivnega sodelovanja v njem; pri tem pa morajo upoštevati meje svojega odločanja, da ne posegajo v strokovno avtonomnost vrtca;


postopnega uvajanja otroka v vrtec, tako da so določen čas skupaj z njim v skupini;


zaščite zasebnosti s poudarkom na varstvu osebnih podatkov ter zaupnih informacij o otroku in družini;


strokovne pomoči pri vzgoji otroka, ki zajema seznanjanje s spoznanji stroke o predšolskem otroku in osveščanje o pomenu ustreznega vzgojnega ravnanja ter obveščenosti o razvoju in dosežkih otroka.





2.5.5.2 SODELOVANJE STARŠEV V KORIST V OTROKA IN KAKOVOSTI PROGRAMA

Obdobje od rojstva do vstopa v šolo je najpomembnejše za razvoj otrokove osebnosti. Je temelj, na katerem sloni ves poznejši razvoj. Prvi in osnovni nosilec vzgoje je in bo ostala družina. Prav zato je sodelovanje staršev v vzgojnem procesu kot most, ki veže družinsko in institucionalno vzgojo. Obe obliki vzgoje se dopolnjujeta in medsebojno bogatita.

Zavedamo se, da so vzgojitelji in starši povezani s skupnimi cilji in željami: omogočiti najmlajšim občutek varnosti in medsebojne navezanosti, topline, sprejetosti ter napredek v razvoju.





51 

 

2.5.5.3 OBLIKE SODELOVANJA VRTCA Z DRUŽINAMI

Informativne oblike sodelovanja vrtca z družinami so:

roditeljski sestanki,

informacije preko oglasne deske, plakatov, glasil, zgibank, pisnih obvestil in kotička za starše,

pogovorne ure,

pogovorne ure na željo staršev,

srečanje s starši otrok novincev in uvajanje otroka v skupino,

neposredno delo v skupini (predstavitev dejavnosti ali poklica),

svet staršev vrtca,

svet zavoda,

sodelovanje pri pripravi in izvedbi projektov,

starši v oddelku so kot sooblikovalci programa,

bralni nahrbtnik na otrokovem domu.


Družabne oblike sodelovanja so:

izleti,

rojstni dan otroka,

športni popoldnevi – orientacijski pohod, gibalne dejavnosti v okviru projekta FIT,

kostanjev piknik,

zaključna prireditev vrtca.


Kulturne oblike sodelovanja so:

razne prireditve in nastopi otrok (pevski zbor, razstava otroških likovnih del v vrtcu, pomladni korak, slovo od vrtca …).

Izobraževalne oblike sodelovanja vzgojiteljev z družinami so:

predavanja za starše na roditeljskih sestankih.


Kakovost otrokovega življenja se med drugim zrcali tudi v uspešnosti sodelovanja vrtca in družine.




52 

 

2.5.5.4 PRIPOROČILA IN OBVEZNOSTI STARŠEV DO VRTCA

Zakon opredeljuje tudi obveznosti staršev do vrtca:

starši morajo javiti bistveno spremembo socialnih razmer, ki vplivajo na dohodek družine in plačilo staršev,

sporočiti morajo spremembo bivališča, telefonske številke in odsotnost otroka,

starši morajo redno plačevati oskrbnino na podlagi odločbe ustanovitelja o razvrstitvi v plačilni razred na osnovi Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih,

spoštovati morajo sprejete dogovore in poslovni čas.





53 

 

2.5.6 VRTEC Z NADGRAJENIM PROGRAMOM DELA

Tudi v prihodnosti lahko pričakujemo vrtce, ki bodo nadgrajevali svoj program dela in poskušali zadovoljiti potrebe otrok in staršev.

Današnji vrtci svoje programe dela nadgrajujejo z dodatnimi dejavnostmi vrtca. Za uresničevanje ciljev vzgoje in izobraževanja vrtci nudijo v okviru programa ali zunaj njega vrsto dodatnih in dopolnilnih dejavnosti, namenjenih za dopolnilno razvijanje interesov in dopolnilno zadovoljevanje potreb otroka.

Vrtci tako organizirajo najrazličnejše obogatitvene dejavnosti, ki se izvajajo v okviru učnega programa vrtca, na željo staršev pa tudi dodatne dejavnosti, na primer učenje tujega jezika.

V okviru obogatitvenega programa se otroci udeležujejo različnih delavnic in interesnih dejavnosti, obiskujejo predstave, knjižnice in muzeje, itd…





2.5.6.1 OBOGATITVENE DEJAVNOSTI

To so dejavnosti, ki sodijo v izvedbeni kurikul vrtca in jih vrtec izvaja občasno, daljši ali krajši čas, odvisno od izvedbenega kurikula vrtca in interesa otrok. Načrtujemo in izvajajo jih strokovni delavci vrtca. Da bi dosegli bolj kakovostne rezultate, vrtec občasno kot strokovno pomoč pri vodenju dejavnosti ali projektov vključi v načrtovanje, izvajanje in evalvacijo tudi zunanje strokovnjake. Obogatitvene dejavnosti se izvajajo v okviru posameznega dne otrokovega bivanja v vrtcu v obliki delavnic v prostorih vrtca, obiskov predstav, knjižnic, muzejev, izvajanja interesnih dejavnosti (pevskega zbora in drugih glasbenih, plesnih, likovnih dejavnosti ...), projektov, obiska kmetije, vsebin Zlatega sončka … Sredstva za izvedbo so vključena v ceno programa. Staršem za te dejavnosti ni potrebno dodatno plačati. V času počitnic se obogatitvene dejavnosti ne izvajajo.





54 

 

2.5.6.2 DODATNE INTERESNE DEJAVNOSTI

Niso del izvedbenega kurikuluma vrtca. Navedene dejavnosti v vrtcu organiziramo na željo staršev v popoldanskem času, da jim po končani službi ni potrebno voziti otrok v različne ustanove, ki ponujajo te ali podobne dejavnosti in jim tako ostaja več časa za druženje z otrokom.

Dodatna dejavnost časovno ne sme posegati v program vrtca in se lahko izvaja šele takrat, ko se spraznijo posamezni prostori vrtca. Starši v skladu z okrožnico MŠŠ1 podpišejo izjavo, da po zaključku dodatnega programa pridejo po otroka, ki se ne vrača več v oddelek. Otroci, za katere so se starši odločili, da obiskujejo dodatno dejavnost, se ne smejo vračati v oddelek, ampak jih starši pridejo iskati po končani dodatni dejavnosti. Če gre otrok določen dan na dodatno dejavnost, vrtec po njegovem odhodu z oddelka ne prevzema več odgovornosti zanj. Odgovornost prevzamejo starši, za čas, ko se izvaja dodatna dejavnost, pa njeni izvajalci. O tem, da se otrok pred njihovim prihodom iz službe vključi v dodatno dejavnost, dajo starši izjavo vzgojiteljici oddelka, v katerega je otrok vključen. Le-ta oziroma pomočnica vzgojiteljice pa poskrbi, da se otrok udeleži dodatne dejavnosti. Stroške za izvedbo dodatnih dejavnosti krijejo starši sami. Vrtec z zunanjimi izvajalci, ki so nosilci in izvajalci teh dejavnosti ter morajo svojo strokovno usposobljenost za izvajanje dejavnosti dokazati z ustrezno listino, sklene pogodbo. Izvajalci zaračunavajo stroške direktno staršem. V kolikor se bo med šolskim letom pojavil ponudnik dodatne dejavnosti, bomo v skladu z interesi staršev omogočili izvajanje le-teh.

»Vsak vrtec si v svojem konceptu prizadeva, da zagotavlja otrokom več individualnosti, spoštovanja drugačnosti, zasebnosti in intimnosti. Demokratizacija vsakdanjega življenja se uveljavlja preko različnih teorij in vzgojnih pristopov. To so waldorfski vrtci, ustanove pedagogike M. Montessori, pedagogike Reggio, programa Soros - Korak za korakom in novi kurikulum.« (Milena Ivanuš Grmek, Ivana Bizjak, 2002)





55 

 

2.5.7 DODATNA ZNANJA VZGOJITELJIC IN POMOČNIC VZGOJITELJIC

V prihodnosti lahko pričakujemo še več vzgojiteljic z dodatnimi znanji, ki obogatijo dnevni ritem dela v vrtcu in dajejo otrokom nove razsežnosti pri spoznavanju novih področij.

Danes ima večina vzgojitelji pridobljenih kar nekaj dodatnih znanj iz različnih področij, kot so recimo:

tečaj plavanja,

tečaj smučanja,

tečaj drsanja,

tečaj rolanja,

znanje tujih jezikov,

glasbena šola,

poznavanje računalnika in računalniške opreme,

plesna znanja,

likovna znanja,

mnoga ostala znanja.





56 

 

2.5.7.1 ZAKAJ POTREBUJEMO DODATNA ZNANJA?

Če se sprašujemo po pomenu novih in nadgradnji obstoječih znanj, potem je definitivno prvo in najpomembnejše, da svojemu delu ne moremo slediti, če se ne učimo. O preseganju lastnih možnosti pa v tem primeru ni potrebno niti izgubljati besed. Poleg tega se je potrebno zavedati, da ima prav vsak med nami konkurenco tako znotraj podjetja oz. kolektiva kot tudi na trgu dela. Vedno več je ljudi z diplomami in novimi znanji, ki so pripravljeni in sposobni prevzeti naše delovno mesto. Le s sprotnim učenjem in z izobraževanjem lahko odmislimo potencialne konkurente. Stare in zaprašene diplome, potrdila o opravljenih tečajih in certifikati ne pridejo v poštev. Le tisto, kar je sveže, velja. Ne pozabimo, da sodobni svet deluje v našo korist. Sveta ne moremo ustaviti, lahko pa izkoristimo tisto najboljše, kar nam ponuja. Kar je danes popularno v Veliki Britaniji ali Združenih državah Amerike, bo čez nekaj tednov že pri nas. Spremembam in novostim lahko sledimo na nešteto načinov, internet pa je vsekakor najbolj uporaben in dostopen vsakomur. Medtem ko se potencialni kandidati za naš stolček mučijo pridobiti znanje, ki ga mi že imamo, izkoristimo prednost in glejmo nekaj potez naprej. Pripravljenost na novosti je prednost, ki se je le redki zavedajo in jo izkoristijo. Pomen novih znanj pa ni omejen le na to, da napredujemo v hierarhiji. Po raziskavah imajo ljudje, ki imajo več znanja z enega ali več področij, višje plače in so tudi zanimivejši tako za trenutnega delodajalca kot tudi za bodoče. V povprečju taki dobijo tudi več ponudb za zamenjavo službe s strani konkurenčnih podjetij. (Sikirič, 2008)





2.5.7.2 RAZLOGI ZA DODATNA IZOBRAŽEVANJA

Ljudje, ki se izobražujejo:

so uspešnejši na svojih področjih,

v povprečju imajo višje plače,

hitreje napredujejo,

dobijo več zanimivih ponudb za delo od konkurenčnih podjetij,

imajo manj ogrožena delovna mesta.



57 

 

2.5.8 EKOLOŠKO USMERJEN VRTEC

Seznanjanje s škodljivimi vplivi posameznih človekovih ravnanj na okolje je nujno, če želimo doseči, da se bo med mladimi vsakdo zavedal, da je varovanje okolja pomembno za vsakega posameznika. Zato je potrebno o okoljskih vprašanjih in temah razmišljati skupaj z otroki že na predšolski stopnji, tako da sami kot njihovi starši zaživijo na okolju prijaznejši način. Prepričani smo, da bomo s spoznavanjem vplivov človekovega delovanja na okolje ter splošnim dvigom okoljske zavesti vsakega posameznika lahko okoljske prednostne naloge v razvoju Slovenije rešili uspešneje in hitreje. (Žužek, Eko novice, september 2004)





2.5.8.1 KAJ JE EKO VRTEC

Eko vrtec je vzgojno-izobraževalna organizacija, ki si prizadeva za načrtno pospeševanje okoljskega izobraževanja in za ozaveščanje mladih, predvsem o pomenu varovanja okolja in zdravja ljudi. Razvila se je pod pokroviteljstvom Fundacije za okoljsko izobraževanje Evrope ter ob podpori Evropske komisije in Organizacije združenih narodov.

Celostni program, ki ga uspešno uvaja, je način življenja, ki gradi zdravo samopodobo posameznika, spoštljiv in odgovoren odnos sočloveka do okolja in vsakega živega bitja. Je pomemben program, ki ohranja kulturno in nacionalno izročilo o Sloveniji. Mladim omogoča, da zrastejo v srečne in notranje izpolnjene ljudi, ki bodo znali spoštovati in ljubit naravo ter svojo deželo, ki si bodo upali živeti življenje kot vrednoto v najširšem pomenu te besede.

Eko program sovpada s kurikularnim področjem dejavnosti - naravo, v okviru katerega razvijamo otrokove sposobnosti za dejavno vključevanje v obdajajoče fizično in družbeno okolje ter ustvarjanje zdravega in varnega življenjskega okolja in navad s poudarkom na pridobivanju izkušenj z živimi bitji, naravnimi pojavi ter veselju v raziskovanju in odkrivanju naravnih pojavov ter posledično k oblikovanju tako imenovanih naivnih predstav o naravoslovju. Preko vsakdanjih življenjskih situacij otrok spoznava okolje, ki ga obdaja, ter se uči in skrbi zanj.




58 

 

Otroci morajo priti v neposreden oseben stik z lepoto in raznolikostjo narave, da bodo razvili pristno občutje ljubezni in zavzetosti, da bodo znali varovati lepote, ki nas obdajajo…. Razvoj ljubezni do narave je prvi in najvažnejši cilj okoljske vzgoje. (Benedict, 1999, str.26)





2.5.8.2 PODROČJA DELOVANJA V EKO VRTCU

Globalni cilji eko vrtca:

1. doživljanje in spoznavanje žive in nežive narave v njeni raznolikosti, povezanosti, stalnem spreminjanju in estetskih razsežnostih;

2. razvijanje naklonjenega, spoštljivega in odgovornega odnosa do žive in nežive narave;

3. spoznavanje svojega telesa, življenjskega cikla ter zdravega in varnega načina življenja.




2.5.8.3 STALIŠČA IN VREDNOTE, KI JIH RAZVIJA EKO VRTEC

Zahtevnejši spoznavni cilji naj bi se tesno povezovali z oblikovanjem stališč in vrednot, ki spadajo med pomembne cilje vzgoje za trajnostni razvoj. Čeprav je težko priti do soglasja o tem, katere so tiste temeljne vrednote, za katerimi vsi stojimo, pa se lahko strinjamo, da so to:

- odgovornost do narave, soljudi in prihodnjih generacij,
-
varčnost, skromnost,
-
kakovost življenja, zasnovana na zmerni blaginji,
-
obzirnost, nenasilje,
-
solidarnost, sodelovalnost, občutek za skupnost,
-
spoštovanje do življenja,
-
iniciativnost, podjetnost pri iskanju novih alternativnih poti in varovanje

virov, v iskanju novih tehnoloških in socialnih rešitev.





59 

 

2.5.8.4 TEMATSKI SKLOPI EKO VRTCA

Tematski sklopi v vrtca se nanašajo na različna področja delovanja: narava, družba, matematika, gibanje, jezik, umetnost itd. V programu eko-vrtca pa je tematski sklop »narava in naravno« nadgrajen.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 




60 

 

3. EMPIRIČNI DEL

3.1 NAMEN


Namen raziskovalne naloge je izvedeti, kakšna so mnenja vzgojiteljev in staršev, ki imajo otroke vključene v predšolske vzgojno-varstvene ustanove o vrtcu prihodnosti, kako si tega zamišljajo, kako ocenjujejo pomembnost določenih elementov, ki tvorijo kakovosten vrtec, kako ocenjujejo vrtec, v katerem so, kaj bi izboljšali v vrtcu.

Porajajo se številna vprašanja.


- Kako dobro vzgojitelji in starši ocenjujejo stanje v vzgojno izobraževalnih ustanovah, ki jih obiskujejo, oziroma so v njih zaposleni?

- Ali bi vzgojitelji in starši kaj spremenili v vrtcu, oziroma, kaj je tisto, kar bi izboljšali?

- Kateri so tisti elementi, ki vzgojiteljem in staršem predstavljajo kakovosten vrtec?

- Kako si vzgojitelji in starši zamišljajo vrtec prihodnosti?





61 

 

3.2 RAZČLENITEV, PODROBNA OPREDELITEV

3.2.1 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA

Na podlagi namena raziskovalne naloge smo oblikovali raziskovalna vprašanja.

1. Kako vzgojitelji in starši ocenjujejo vrtec, v katerem so?

2. Kako vzgojitelji in starši ocenjujejo okolje (objekt, opremo vrtca, igrišče) vrtca, v katerem so?

3. Kako vzgojitelji in starši ocenjujejo program dela vrtca?

4. Kako vzgojitelji in starši ocenjujejo delovni čas vrtca, v katerem so?

5. Kako vzgojitelji in starši ocenjujejo dodatne dejavnosti vrtca, v katerem so?

6. Kako vzgojitelji in starši ocenjujejo informiranje o dejavnostih vrtca, v katerem so?

7. Kako vzgojitelji in starši ocenjujejo odnose med osebami (starši, vzgojitelji, ravnateljica …), ki so vključene v proces dela vrtca, v katerem so?

8. Ali bi vzgojitelji in starši kaj spremenili oz. izboljšali v vrtcu?

9. Kaj bi vzgojitelji in starši spremenili v vrtcu?

10. V kolikšni meri na kakovost vrtca vpliva program dela v vrtcu po mnenju vzgojiteljev in staršev vrtca?

11. V kolikšni meri na kakovost vrtca vpliva okolje vrtca po mnenju vzgojiteljev in staršev vrtca?

12. V kolikšni meri na kakovost vrtca vpliva delovni čas v vrtcu po mnenju vzgojiteljev in staršev vrtca?

13. V kolikšni meri na kakovost vrtca vplivajo dodatne dejavnosti vrtca po mnenju vzgojiteljev in staršev vrtca?

14. V kolikšni meri na kakovost vrtca vpliva informiranost o vrtcu po mnenju vzgojiteljev in staršev vrtca?

15. V kolikšni meri na kakovost vrtca vplivajo odnosi v vrtcu po mnenju vzgojiteljev in staršev vrtca?

16. Kako si vzgojitelji in starši predstavljajo vrtec prihodnosti?





62 

 

3.2.2 RAZISKOVALNE HIPOTEZE

Predvidevamo, da vzgojiteljice in starši v večini pozitivno ocenjujejo stanje v vzgojno izobraževalnih ustanovah, ki jih obiskujejo oz. so v njih zaposleni. Vendar pa negativno ocenjujejo posamezne elemente vrtca.

Predvidevamo tudi, da bi vzgojitelji in starši spremenili oz. izboljšali posamezne element vrtca.

Menimo, da vsi posamezni elementi vrtca: delovni čas vrtca, program dela vrtca, odnosi v vrtcu, okolje vrtca, informiranost vrtca ter dodatne dejavnosti vrtca, predstavljajo vzgojiteljem in staršem pomembne dejavnike pri ocenjevanju vrtca kot kakovostnega.

Ugotovili smo, da se skozi čas spreminja tudi struktura vrtca in predvidevamo, da si tudi vzgojitelji in starši zamišljajo oz. predstavljajo vrtec prihodnosti.





63 

 

3.2.3 SPREMENLJIVKE




1. Ocenjevanje vrtca, v katerem so.

2. Ocenjevanje okolja (objekt, opremo vrtca, igrišče) vrtca, v katerem so.

3. Ocenjevanje programa dela vrtca, v katerem so.

4. Ocenjevanje delovnega časa vrtca, v katerem so.

5. Ocenjevanje dodatne dejavnosti vrtca, v katerem so.

6. Ocenjevanje informiranja o dejavnostih vrtca, v katerem so.

7. Ocenjevanje odnosov v vrtcu, v katerem so.

8. Spremembe oz. izboljšave v vrtcu.

9. Ocenjevanje potrebnosti sprememb oz. izboljšav v vrtcu.

10. Ocenjevanje pomembnosti programa dela pri ustvarjanju kakovostnega vrtca.

11. Ocenjevanje pomembnosti delovnega časa pri ustvarjanju kakovostnega vrtca.

12. Ocenjevanje pomembnosti okolja pri ustvarjanju kakovostnega vrtca.

13. Ocenjevanje pomembnosti dodatnih dejavnosti pri ustvarjanju kakovostnega vrtca.

14. Ocenjevanje pomembnosti informiranja vrtca pri ustvarjanju kakovostnega vrtca.

15. Ocenjevanje pomembnosti odnosov pri ustvarjanju kakovostnega vrtca.

16. Predstave o vrtcu prihodnosti.

17. Status anketirancev.





64 

 

3.3 METODOLOGIJA


3.3.1 RAZISKOVALNE METODE


Uporabili smo deskriptivno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja.

Raziskovanja smo se lotili kot študije primera, pri čemer smo si pomagali z anketnim vprašalnikom, ki so ga izpolnili vzgojitelji in starši iz zasebnega in javnega vrtca.





3.3.2 RAZISKOVALNI VZOREC




V empirično raziskavo je zajetih 24 vzgojiteljev zasebnih in javnih vrtcev in 30 staršev, ki imajo otroke v zasebnih in javnih vzgojno-izobraževalnih ustanovah.

Vrtci, vključeni v empirično raziskavo:

- OŠ Šmarjeta, Vrtec Sonček,

- Vrtec pri OŠ Frana Metelka Škocjan,

- Petrov vrtec Šentpeter,

- DV Radovan.

Razdelili smo 60 anketnih vprašalnikov, 30 vzgojiteljem in 30 staršem, od tega je bilo skupaj 54 vrnjenih.





3.3.3 POSTOPKI ZBIRANJA PODATKOV

Pri raziskavi smo uporabili kvantitativno tehniko zbiranja podatkov.

Instrument, ki smo ga pri tem uporabljali je anonimna anketa z vprašanji zaprtega tipa.





65 

 

3.3.3.1 ORGANIZACIJA ZBIRANJA PODATKOV




Postopek zbiranja podatkov je potekal v vrtcu OŠ Šmarjeta, Vrtcu Sonček, v Vrtcu pri OŠ Frana Metelka Škocjan, v Petrovem vrtcu Šentpeter in v DV Radovan od 19. 02. 2009 do 26. 03. 2009.

Anketne vprašalnike smo razdelili s predhodnim dovoljenjem ravnateljev oz. vodij vrtcev, Martine Kašič, Milke Radovan, Darinke Matjašič in Nevenke Lahne.

Anonimne anketne vprašalnike smo odnesli v vrtec OŠ Šmarjeta, Vrtec Sonček, v Vrtec pri OŠ Frana Metelka Škocjan, v Petrov vrtec Šentpeter in v DV Radovan ter jih predali ravnateljem oz. vodjem vrtcev, ki so jih razdelilr vsem vzgojiteljem in staršem vseh enot vrtcev. V vprašalniku smo vzgojiteljem razložili namen anonimnega vprašalnika in jih seznanili z rokom oddaje.

Izpolnjene anketne vprašalnike smo v upravi vrtca prevzeli osebno.





3.3.3.2 VSEBINSKO-METODOLOŠKE ZNAČILNOSTI INSTRUMENTOV




V anketnem vprašalniku smo uporabljali vprašanja zaprtega tipa.

Pri določenih vprašanjih so lahko anketiranci izbrali med ponujenimi odgovori, imeli so tudi možnost izbirati med več možnimi odgovori, pri nekaterih vprašanjih pa so tudi lahko dopisali svoje odgovore.

Zavedamo se, da odgovori vzgojiteljev in staršev niso v vseh primerih realni, zato danih rezultatov ne jemljemo kot absolutne. So le osnova za možnost ugotovitve trenutnega pogleda vzgojiteljev in staršev na vrtec danes za otroke prihodnosti.





66 

 

3.3.3.3 POSTOPKI OBDELAVE PODATKOV




Anketne vprašalnike smo pregledali, podatke smo razvrstili in jih statično obdelali.

Podatke smo obdelali na osnovi deskriptivne statične obdelave; frekvenčne distribucije (f, f%).

Naredili smo tabele in grafe, ki z vrednotenimi trditvami prikazujejo odgovore na anketna vprašanja.





67 

 

3.4 REZULTATI IN INTERPRETACIJE

3.4.1 Kako vzgojitelji in starši ocenjujejo vrtec, v katerem so?




Tabela 1: Število (f) in strukturni delež (f%) ocenjevanja vrtca, v katerem so vzgojitelji in starši.





OCENJEVANJE VRTCA


f


f%





a) Zelo dober


35


64,8




b) Dober


19


35,2




c) Še kar dober


0


0




d) Slab


0


0




SKUPAJ


54


100





68 

 

Graf 1: Strukturni delež (f%) ocenjevanje vrtca, v katerem so.


Starši in vzgojitelji kar v 64,8% ocenjujejo vrtec, v katerem so, kot zelo dober, oz. 35 oseb je takšnega mnenja. 19 oseb oz. 35,2% meni, da je vrtec dober, nihče ne ocenjuje vrtca kot slabega ali še kar dobrega.





69 

 

3.4.1.1 Kako starši ocenjujejo vrtec, v katerem so vključeni njihovi otroci?

Tabela 1.1: Število (f) in strukturni delež (f%) ocenjevanja vrtca, v katerem so vključeni otroci staršev.





OCENJEVANJE VRTCA


f


f%





a) Zelo dober


16


53,4




b) Dober


14


46,6




c) Še kar dober


0


0




d) Slab


0


0




SKUPAJ


30


100





70 

 

Graf 1.1: Ocenjevanja vrtca, v katerem so vključeni otroci staršev.

16 staršev oz. 53,4% ocenjuje vrtec kot zelo dober, 14 oz. 46,6% kot dober, nihče ne ocenjuje vrtca kot še kar dobrega ali slabega.





71 

 

3.4.1.2 Kako vzgojitelji ocenjujejo vrtec, v katerem so zaposleni?


Tabela 1.2: Število (f) in strukturni delež (f%) ocenjevanja vrtca, v katerem so vzgojitelji zaposleni.





OCENJEVANJE VRTCA


f


f%





a) Zelo dober


19


79,2




b) Dober


5


20,8




c) Še kar dober


0


0




d) Slab


0


0




SKUPAJ


24


100





Graf 1.2: Ocenjevanja vrtca, v katerem so vzgojitelji zaposleni.



72 

 

19 vzgojiteljev oz. 79,2% ocenjuje vrtec kot zelo dober, 5 oz. 20,8% kot dober, nihče izmed vzgojiteljev ga ne ocenjuje kot še kar dobrega ali slabega.





73 

 

3.4.1.3 Primerjava med vzgojitelji in starši, kako ocenjujejo vrtec, v katerem so?

Tabela 1.3: Število (f) in strukturni delež (f%) primerjave odgovorov vzgojiteljev in staršev v ocenjevanju vrtca, v katerem so.



OCENJEVANJE


f


f


f


f%


f%


f%

VRTCA


STARŠI


VZG.


SKUPAJ


STARŠI


VZG.


SKUP

AJ

a) Zelo dober


16


19


35


36,3


42,9


79,2

b) Dober


14


5


19


15,3


5,5


20,8

c) Še kar dober


0


0


0


0


0


0

d) Slab


0


0


0


0


0


0

SKUPAJ


54


100





Graf 1.3: f% primerjava med odgovori vzgojiteljev in med odgovori staršev v ocenjevanju vrtca.

V primerjavi s starši, ki so se v 36,3% odločili, da je vrtec zelo dober, so se vzgojitelji tako odločili v 42,9%. 15,3% staršev meni, da je vrtec dober, medtem, ko enako meni 5,5% vzgojiteljev. Skupno so se starši in vzgojitelji v 79,2%




74 

 

odločili, da je vrtec zelo dober in v 20,8%, da je dober. Nihče se ni odločil, da je vrtec slab ali še kar dober.





Graf 1.4: f primerjava med odgovori vzgojiteljev in med odgovori staršev v ocenjevanju vrtca.

V primerjavi s 16 starši, ki so se odločili, da je vrtec zelo dober, so se vzgojitelji tako odločili v 19-ih primerih. 14 staršev meni, da je vrtec dober, medtem ko enako meni 5 vzgojiteljev. Skupno so se starši in vzgojitelji v 35-ih primerih odločili, da je vrtec zelo dober in v 19-ih, da je dober. Nihče se ni odločil, da je vrtec slab ali še kar dober.





75 

 

3.4.2 Kako vzgojitelji in starši ocenjujejo okolje (objekt, opremo vrtca, igrišče) vrtca, v katerem so?

Tabela 2: Število (f) in strukturni delež (f%) ocenjevanja okolja vrtca, v katerem so vzgojitelji in starši.





OCENJEVANJE OKOLJA


f


f%





a) Zelo ustrezno


9


16,6




b) Ustrezno


41


75,9




c) Manj ustrezno


4


7,5




d) Neustrezno


0


0




SKUPAJ


54


100





76 

 

Graf 2: Strukturni delež (f%) ocenjevanja okolja vrtca, v katerem so vzgojitelji in starši.

Večina anketiranih oseb, kar 41 oz. 75,9%, je mnenja, da je okolje vrtca ustrezno, 9 oz. 16,6% oseb meni, da je okolje vrtca zelo ustrezno, 4 oz. 7,5% staršev in vzgojiteljev pa meni, da je okolje vrtca manj ustrezno. Okolja vrtca nihče izmed vprašanih ne ocenjuje kot neustreznega.





77 

 

3.4.2.1 Kako starši ocenjujejo okolje (objekt, opremo vrtca, igrišče) vrtca, v katerega so vključeni njihovi otroci?

Tabela 2.1: Število (f) in strukturni delež (f%) ocenjevanja okolja vrtca, v katerega so vključeni otroci staršev.





OCENJEVANJE OKOLJA


f


f%





a) Zelo ustrezno


1


3,4




b) Ustrezno


25


83,3




c) Manj ustrezno


4


13,3




d) Neustrezno


0


0




SKUPAJ


30


100





78 

 

Graf 2.1: Ocenjevanja vrtca, v katerega so vključeni otroci staršev.

1 staršev oz. 3,4% ocenjuje okolje vrtca kot zelo ustrezno, 25 oz. 83,3% kot ustrezno, nihče ne ocenjuje okolja vrtca kot neustreznega in 4 oz. 13,3% jih meni, da je manj ustrezno.





79 

 

3.4.2.2 Kako vzgojitelji ocenjujejo okolje (objekt, opremo vrtca, igrišče) vrtca, v katerem so zaposleni?

Tabela 2.2: Število (f) in strukturni delež (f%) ocenjevanja okolja vrtca, v katerem so vzgojitelji zaposleni.





OCENJEVANJE OKOLJA


f


f%





a) Zelo ustrezno


8


33,3




b) Ustrezno


16


66,7




c) Manj ustrezno


0


0




d) Neustrezno


0


0




SKUPAJ


24


100





80 

 

Graf 2.2: Ocenjevanja okolja vrtca, v katerem so vzgojitelji zaposleni.

8 vzgojiteljev oz. 33,3% ocenjuje okolje v vrtcu kot zelo ustrezno, 16 oz. 66,7 % kot ustrezno, nihče izmed vzgojiteljev ga ne ocenjuje kot neustreznega in nihče ga ocenjuje kot manj ustreznega.





81 

 

3.4.2.3 Primerjava med vzgojitelji in starši, kako ocenjujejo okolje (objekt, opremo vrtca, igrišče) vrtca, v katerem so?

Tabela 2.3: Število (f) in strukturni delež (f%) primerjave odgovorov vzgojiteljev in staršev v ocenjevanju okolja v vrtcu, v katerem so.



OCENJEVANJE


f


f


f


f%


f%


f%

OKOLJA


STARŠI


VZG.


SKUPAJ


STARŠI


VZG.


SKUP

AJ

a) Zelo ustrezno


1


8


9


1,8


14,8


16,6

b) Ustrezno


25


16


41


46,3


29,6


75,9

c) Manj ustrezno


4


0


4


7,5


0


7,5

d) Neustrezno


0


0


0


0


0


0

SKUPAJ


54


100





Graf 2.3: f% primerjava med odgovori vzgojiteljev in med odgovori staršev v ocenjevanju okolja v vrtcu.

V primerjavi s starši, ki so se v 1,8% odločili, da je okolje vrtca zelo ustrezno, so se vzgojitelji tako odločili v 14,8%. 46,3% staršev meni, da je okolje v vrtcu ustrezno, medtem ko enako meni 29,6% vzgojiteljev.



82 

 

Daj je okolje v vrtcu manj ustrezno meni 7,5% staršev in 0% vzgojiteljev. Skupno so se starši in vzgojitelji v 16,6% odločili, da je okolje v vrtcu zelo ustrezno in v 75,9%, da je ustrezno. Nihče se ni odločil, da je okolje v vrtcu neustrezno.





Graf 1.4: f primerjava med odgovori vzgojiteljev in med odgovori staršev v ocenjevanju okolja v vrtcu.

V primerjavi z 1 staršem, ki se je odločil, da je okolje v vrtcu zelo ustrezno, so se vzgojitelji tako odločili v 8 primerih. 25 staršev meni, da je okolje v vrtcu ustrezno, medtem, ko enako meni 16 vzgojiteljev. 4 starši menijo, da je manj ustrezno. Skupno so se starši in vzgojitelji v 9-ih primerih odločili, da je okolje v vrtcu zelo ustrezno, v 41-ih, da je ustrezno in v 4-ih, da je manj ustrezno. Nihče se ni odločil, da je okolje v vrtcu neustrezno.





83 

 

3.4.3 Kako vzgojitelji in starši ocenjujejo program dela vrtca?

Tabela 3: Število (f) in strukturni delež (f%) ocenjevanja programa dela vrtca s strani staršev in vzgojiteljev.





OCENJEVANJE PROGRAMA DELA


f


f%

VRTCA





a) Zelo dober


32


59,3




b) Dober


21


38,8




c) Slab


1


1,9




SKUPAJ


54


100





35


32



30



25

21

20



15



10

1

5



0

Zelo dober


Dober


Slab





Graf 3: Strukturni delež (f%) ocenjevanja programa dela vrtca s strani staršev in vzgojiteljev.



84 

 

32 oz. 59,3% staršev in vzgojiteljev ocenjuje program dela vrtca kot zelo dober, 21 oz. 38,8% vprašanih meni, da je dober in 1 oz. 1,9% ga ocenjuje kot slabega.





85 

 

3.4.3.1 Kako starši ocenjujejo program dela vrtca, v katerem so vključeni njihovi otroci?


Tabela 3.1: Število (f) in strukturni delež (f%) ocenjevanja programa dela vrtca, v katerem so vključeni otroci staršev.





OCENJEVANJE PROGRAMA DELA


f


f%

VRTCA





a) Zelo dober


13


43,3




b) Dober


16


53,3




c) Slab


1


3,4




SKUPAJ


30


100





86 

 

Graf 3.1: Ocenjevanja programa dela vrtca, v katerem so vključeni otroci staršev.

13 staršev oz. 43,3% ocenjuje program vrtca kot zelo dober, 16 oz. 53,3% kot dober in 1 oz. 3,4% kot slab.





87 

 

3.4.3.2 Kako vzgojitelji ocenjujejo program dela vrtca, v katerem so zaposleni?

Tabela 3.2: Število (f) in strukturni delež (f%) ocenjevanja programa dela vrtca, v katerem so vzgojitelji zaposleni.





OCENJEVANJE PROGRAMA DELA


f


f%

VRTCA





a) Zelo dober


19


79,2




b) Dober


5


20,8




c) Slab


0


0




SKUPAJ


24


100





88 

 

Graf 3.2: Ocenjevanja programa dela vrtca, v katerem so vzgojitelji zaposleni.

19 vzgojiteljev oz. 79,2% ocenjuje program dela vrtca kot zelo dobrega, 5 oz.

20,8% kot dobrega, nihče izmed vzgojiteljev ga ne ocenjuje kot slabega.





89 

 

3.4.3.3 Primerjava med vzgojitelji in starši, kako ocenjujejo program dela vrtca, v katerem so?

Tabela 3.3: Število (f) in strukturni delež (f%) primerjave odgovorov vzgojiteljev in staršev v ocenjevanju programa dela vrtca, v katerem so.



OCENJEVANJE


f


f


f


f%


f%


f%

PROGRAMA DELA


STARŠI


VZG.


SKUPAJ


STARŠI


VZG.


SKUPAJ

VRTCA

a) Zelo dober


13


19


32


24,1


35,2


59,3

b) Dober


16


5


21


29,6


9,2


38,8

c) Slab


1


0


1


1,9


0


1,9

SKUPAJ


54


100





Graf 3.3: f% primerjava med odgovori vzgojiteljev in med odgovori staršev v ocenjevanju programa dela v vrtcu.

V primerjavi s starši, ki so se v 24,1% odločili, da je program dela vrtca zelo dober, so se vzgojitelji tako odločili v 35,2%. 29,6% staršev meni, da je program dela v vrtcu dober, medtem, ko enako meni 9,2% vzgojiteljev.



90 

 

Daj je program dela v vrtcu slab meni 1,9% staršev. Skupno so se starši in vzgojitelji v 59,3% odločili, da je program v vrtcu zelo dober in v 38,8%, da je dober.





Graf 3.4: f primerjava med odgovori vzgojiteljev in med odgovori staršev v ocenjevanju programa dela vrtca.

V primerjavi s starši, ki so se v 13-ih primerih odločili, da je program dela vrtca zelo dober, so se vzgojitelji tako odločili v 19-ih. 16 staršev meni, da je program dela v vrtcu dober, medtem, ko enako meni 5 vzgojiteljev.

Daj je program dela v vrtcu slab meni 1 starš. Skupno so se starši in vzgojitelji v 32 primerih odločili, da je program v vrtcu zelo dober in v 21, da je dober.





91 

 

3.4.4 Kako vzgojitelji in starši ocenjujejo delovni čas vrtca?

Tabela 4: Število (f) in strukturni delež (f%) ocenjevanja delovnega časa vrtca s strani staršev in vzgojiteljev.





OCENJEVANJE DELOVNEGA ČASA

VRTCA


f


f%





a) Zelo dober


21


38,8




b) Dober


25


46,3




c) Slab


8


14,8




SKUPAJ


54


100





92 

 

Graf 4: Strukturni delež (f%) ocenjevanja delovnega časa vrtca s strani staršev in vzgojiteljev.

Delovni čas vrtca 21 oz. 38,8% staršev in vzgojiteljev ocenjuje kot zelo dobrega, 25 oz. 46,3% kot dobrega in 8 oz. 14,8% vprašanih kot slabega.





93 

 

3.4.4.1 Kako starši ocenjujejo delovni čas vrtca, v katerem so vključeni njihovi otroci?

Tabela 4.1: Število (f) in strukturni delež (f%) ocenjevanja delovnega časa vrtca, v katerem so vključeni otroci staršev.





OCENJEVANJE DELOVNEGA ČASA

VRTCA


f


f%





a) Zelo dober


1


3,3




b) Dober


22


73,3




c) Slab


7


23,4




SKUPAJ


30


100





94 

 

Graf 4.1: Ocenjevanja delovnega časa vrtca, v katerem so vključeni otroci staršev.

1 starš oz. 3,3% ocenjuje delovni čas vrtca kot zelo dober, 22 oz. 73,3% kot dober in 7 oz. 23,4% kot slab.





95 

 

3.4.4.2 Kako vzgojitelji ocenjujejo delovni čas vrtca, v katerem so zaposleni?

Tabela 4.2: Število (f) in strukturni delež (f%) ocenjevanja delovnega časa vrtca, v katerem so vzgojitelji zaposleni.





OCENJEVANJE DELOVNEGA ČASA

VRTCA


f


f%





a) Zelo dober


20


83,3




b) Dober


3


12,5




c) Slab


1


4,2




SKUPAJ


24


100





96 

 

Graf 4.2: ocenjevanja delovnega časa vrtca, v katerem so vzgojitelji zaposleni.

20 vzgojiteljev oz. 83,3% ocenjuje delovni čas vrtca kot zelo dobrega, 3 oz. 12,5 % kot dobrega, 1 oz. 4,2% izmed vzgojiteljev ga ocenjuje kot slabega.





97 

 

3.4.4.3 Primerjava med vzgojitelji in starši, kako ocenjujejo delovni čas vrtca, v katerem so?

Tabela 4.3: Število (f) in strukturni delež (f%) primerjave odgovorov vzgojiteljev in staršev v ocenjevanju delovnega časa vrtca, v katerem so.



OCENJEVANJE


f


f


f


f%


f%


f%

DELOVNEGA


STARŠI


VZG.


SKUPAJ


STARŠI


VZG.


SKUPAJ

ČASA VRTCA

a) Zelo dober


1


20


21


1,9


36,9


38,8

b) Dober


22


3


25


40,7


5,6


46,3

c) Slab


7


1


8


12,9


1,9


14,8

SKUPAJ


54


100





Graf 4.3: f% primerjava med odgovori vzgojiteljev in med odgovori staršev v ocenjevanju delovnega časa v vrtcu.

V primerjavi s starši, ki so se v 1,9% odločili, da je delovni čas vrtca zelo dober, so se vzgojitelji tako odločili v 36,9%. 40,7% staršev meni, da je delovni čas v vrtcu dober, medtem, ko enako meni 5,6% vzgojiteljev.




98 

 

Da je delovni čas v vrtcu slab meni 12,9% staršev in 1,9% vzgojiteljev.





Graf 4.4: f primerjava med odgovori vzgojiteljev in med odgovori staršev v ocenjevanju delovnega časa vrtca.

V primerjavi s starši, ki so se v 1 odločili, da je delovni čas vrtca zelo dober, so se vzgojitelji tako odločili v 20 primerih, 22 staršev meni, da je delovni čas v vrtcu dober, medtem, ko enako menijo 3 vzgojitelji.

Daj je delovni čas v vrtcu slab meni 7 staršev in 1 vzgojitelj.





99 

 

3.4.5 Kako vzgojitelji in starši ocenjujejo dodatne dejavnosti vrtca?

Tabela 5: Število (f) in strukturni delež (f%) ocenjevanje dodatnih dejavnosti vrtca s strani vzgojiteljev in staršev.





OCENJEVANJE DODATNIH


f


f%

DEJAVNOSTI VRTCA





a) Zelo dobre


18


33,3




b) Dobre


13


24,1




c) Slabe


0


0




d) Premalo dodatnih dejavnosti vrtca


23


42,6




e) Preveč dodatnih dejavnosti vrtca


0


0




SKUPAJ


54


100





100 

 

Graf 5: Strukturni delež (f%) ocenjevanje dodatnih dejavnosti vrtca s strani vzgojiteljev in staršev.

Da so dejavnosti v vrtcu zelo dobre se strinja 18 oz. 33,3% vprašanih, za dobre jih ocenjuje 14 oz. 25,9%, nihče izmed vprašanih ne meni, da so slabe in da jih je preveč v sklopu vrtca. Zanimiv je podatek, da kar 23 vprašanih oz. 42,6% meni, da je premalo dodatnih dejavnosti v vrtcu.





101 

 

3.4.5.1 Kako starši ocenjujejo dodatne dejavnosti vrtca, v katerem so vključeni njihovi otroci?

Tabela 5.1: Število (f) in strukturni delež (f%) ocenjevanja dodatnih dejavnosti vrtca, v katerem so vključeni otroci staršev.





OCENJEVANJE DODATNIH


f


f%

DEJAVNOSTI VRTCA





a ) Zelo dobre


7


23,3




b ) Dobre


11


36,7




c) Slabe


0


0




d) Premalo dodatnih dejavnosti vrtca


12


40




e) Preveč dodatnih dejavnosti vrtca


0


0




SKUPAJ


30


100





102 

 

Graf 5.1: Ocenjevanja dodatnih dejavnosti vrtca, v katerem so vključeni otroci staršev.

7 staršev oz. 23,3% ocenjuje dodatne dejavnosti vrtca kot zelo dobre, 11 oz. 36,7% kot dobre in 12 oz. 40% kot premalo dodatnih dejavnosti vrtca; nihče ne ocenjuje, da so slabe ali da jih je preveč.





103 

 

3.4.5.2 Kako vzgojitelji ocenjujejo dodatne dejavnosti vrtca, v katerem so zaposleni?

Tabela 5.2: Število (f) in strukturni delež (f%) ocenjevanja dodatnih dejavnosti vrtca, v katerem so vzgojitelji zaposleni.





OCENJEVANJE DODATNIH


f


f%

DEJAVNOSTI VRTCA





a) Zelo dobre


11


45,8




b) Dobre


2


8,4




c) Slabe


0


0




d) Premalo dodatnih dejavnosti vrtca


11


45,8




e) Preveč dodatnih dejavnosti vrtca


0


0




SKUPAJ


24


100





104 

 

Graf 5.2: Ocenjevanja dodatnih dejavnosti vrtca, v katerem so vzgojitelji zaposleni.

11 vzgojiteljev oz. 45,8% ocenjuje dodatne dejavnosti vrtca kot zelo dobre, 2 oz. 8,4 % kot dobre, nihče izmed vzgojiteljev jih ne ocenjuje kot slabe in kot preveč dodatnih dejavnosti vrtca. 11 vzgojiteljev oz. 45,8% ocenjuje kot premalo dodatnih dejavnosti vrtca.





105 

 

3.4.5.3 Primerjava med vzgojitelji in starši, kako ocenjujejo dodatne dejavnosti vrtca, v katerem so?

Tabela 5.3: Število (f) in strukturni delež (f%) primerjave odgovorov vzgojiteljev in staršev v ocenjevanju dodatnih dejavnostih vrtca, v katerem so.



OCENJEVANJE


f


f


f


f%


f%


f%

DODATNIH


STARŠI


VZG.


SKUPAJ


STARŠI


VZG.


SKUPAJ

DEJAVNOSTI

VRTCA

a) Zelo dobre


7


11


18


12,9


20,4


33,3

b) Dobre


11


2


13


20,4


3,7


24,1

c) Slabe


0


0


0


0


0


0

d)Premalo dodatnih

dejavnosti vrtca


12


11


23


22.3


20.3


42,6

e)Preveč dodatnih

dejavnosti vrtca


0


0


0


0


0


0




SKUPAJ


54


100





106 

 

Graf 5.3: f% primerjava med odgovori vzgojiteljev in med odgovori staršev v ocenjevanju dodatnih dejavnosti vrtca.

V primerjavi s starši, ki so se v 12,9% odločili, da so dodatne dejavnosti vrtca zelo dobre, so se vzgojitelji tako odločili v 20,4%. 20,4% staršev meni, da so dodatne dejavnosti v vrtcu dobre, medtem ko enako meni 3,7% vzgojiteljev. 22,3% vzgojiteljev meni, da jih je premalo, enako meni 20,3% staršev. Skupno so se starši in vzgojitelji v 33,3% odločili, da so dodatne dejavnosti v vrtcu zelo dobre in v 24,1%, da so dobre, ter v 42,6%, da jih je premalo. Zanimivo je dejstvo, da jih nikomur ni preveč.





Graf 5.4: f primerjava med odgovori vzgojiteljev in med odgovori staršev v ocenjevanju delovnega časa vrtca.

V primerjavi s starši, ki so se v 7 primerih odločili, da so dodatne dejavnosti vrtca zelo dobre, so se vzgojitelji tako odločili v 11 primerih. 11 staršev meni, da so dodatne dejavnosti v vrtcu dobre, medtem, ko enako menita 2 vzgojitelja. 11 vzgojiteljev meni, da jih je premalo, enako meni 12 staršev.




107 

 

Skupno so se starši in vzgojitelji v 18-ih primerih odločili, da so dodatne dejavnosti v vrtcu zelo dobre, v 13-ih, da so dobre, ter v 23, da jih je premalo.





108 

 

3.4.6 Kako vzgojitelji in starši ocenjujejo informiranost o dejavnostih vrtca?

Tabela 6: Število (f) in strukturni delež (f%) ocenjevanja informiranosti o dejavnostih vrtca s strani vzgojiteljev in staršev.





OCENJEVANJE INFORMIRANOSTI


f


f%

O DEJAVNOSTIH VRTCA





a) Zelo dobra


40


74,1




b) Dobra


13


24,1




c) Slaba


1


1,8




SKUPAJ


54


100





109 

 

Graf 6: Strukturni delež (f%) ocenjevanja informiranosti o dejavnostih vrtca s strani vzgojiteljev in staršev.

Večina vprašanih meni, da je v vrtcu zelo dobra informiranost o dejavnostih vrtca, in sicer tako meni kar 40 oz. 74,1% anketiranih, 13 oz. 24,1% informiranost o dejavnostih v vrtcu ocenjuje kot dobro in le 1,8% oz. 1 oseba kot slabo.





110 

 

3.4.6.1 Kako starši ocenjujejo informiranost o dejavnostih vrtca, v katerem so vključeni njihovi otroci?

Tabela 6.1: Število (f) in strukturni delež (f%) ocenjevanja informiranosti o dejavnostih vrtca, v katerem so vključeni otroci staršev.





OCENJEVANJE INFORMIRANOSTI


f


f%

O DEJAVNOSTIH VRTCA





a) Zelo dobra


16


53,3




b) Dobra


13


43,3




c) Slaba


1


3,4




SKUPAJ


30


100





111 

 

Graf 6.1: Ocenjevanja informiranosti o dejavnostih vrtca, v katerem so vključeni otroci staršev.

16 staršev oz. 53,3% ocenjuje informiranost o dejavnostih vrtca kot zelo dobro, 13 oz. 43,3% kot dobro in 1 oz. 3,4% kot slabo.





112 

 

3.4.6.2 Kako vzgojitelji ocenjujejo informiranost o dejavnostih vrtca, v katerem so zaposleni?

Tabela 6.2: Število (f) in strukturni delež (f%) ocenjevanja informiranosti o dejavnostih vrtca, v katerem so vzgojitelji zaposleni.





OCENJEVANJE INFORMIRANOSTI


f


f%

O DEJAVNOSTIH VRTCA





a) Zelo dobra


24


100




b) Dobra


0


0




c) Slaba


0


0




SKUPAJ


24


100





113 

 

Graf 6.2: Ocenjevanja informiranosti o dejavnostih vrtca, v katerem so vzgojitelji zaposleni.

Vsi vzgojitelji oz. 100% jih ocenjuje informiranost vrtca kot zelo dobro, nihče izmed vzgojiteljev je ne ocenjuje kot dobro ali slabo.





114 

 

3.4.6.3 Primerjava med vzgojitelji in starši, kako ocenjujejo informiranost o dejavnostih vrtca, v katerem so?

Tabela 6.3: Število (f) in strukturni delež (f%) primerjave odgovorov vzgojiteljev in staršev v ocenjevanju informiranosti o dejavnostih vrtca, v katerem so.



OCENJEVANJE


f


f


f


f%


f%


f%

INFORMIRANOSTI


STARŠI


VZG.


SKUPAJ


STARŠI


VZG.


SKUPAJ

O DEJAVNOSTIH

VRTCA

a) Zelo dobra


16


24


40


29,6


44,5


74,1

b) Dobra


13


0


13


24,1


0


24,1

c) Slaba


1


0


1


1,8


0


1,8

SKUPAJ


54


100





Graf 6.3: f% primerjava med odgovori vzgojiteljev in med odgovori staršev v ocenjevanju informiranosti o dejavnostih v vrtcu.





115 

 

V primerjavi s starši, ki so se v 29,6% odločili, da je informiranost o dejavnostih vrtca zelo dobra, so se vzgojitelji tako odločili v 44,5%. 24,1% staršev meni, da je informiranost o dejavnostih vrtca dobra, medtem, ko enako meni 0% vzgojiteljev. Da je informiranost o dejavnostih vrtca slaba meni 1,8% staršev. Skupno so se starši in vzgojitelji v 74,1% odločili, da je informiranost o dejavnostih vrtca zelo dobra in v 24,1%, da je dobra.





Graf 6.4: f primerjava med odgovori vzgojiteljev in med odgovori staršev v ocenjevanju informiranosti o dejavnostih v vrtcu.

V primerjavi s starši, ki so se v 16 primerih odločili, da je informiranost o dejavnostih vrtca zelo dobra, so se vzgojitelji tako odločili v 24 primerih. 13 staršev meni, da je informiranost o dejavnostih vrtca dobra, medtem, ko enako meni 0 vzgojiteljev.

Da je informiranost o dejavnostih vrtca slaba meni 1 starš. Skupno so se starši in vzgojitelji v 40 primerih odločili, da je informiranost o dejavnostih vrtca zelo dobra in v 13, da je dobra.





116 

 

3.4.7 Kako vzgojitelji in starši ocenjujejo odnose med osebami (starši, vzgojitelji, ravnateljica …), ki so vključene v proces dela vrtca, v katerem so?

Tabela 7: Število (f) in strukturni delež (f%) ocenjevanja odnosov v vrtcu po mnenju vzgojiteljev in staršev.





OCENJEVANJE ODNOSOV V VRTCU


f


f%





a) Zelo dobri


17


31,5




b) Dobri


36


66,7




c) Še kar dobri


1


1,8




d) Slabi


0


0




SKUPAJ


54


100





117 

 

Graf 7: Strukturni delež (f%) ocenjevanja odnosov v vrtcu po mnenju vzgojiteljev in staršev.

V večini in sicer 66,7% oz. 36 oseb meni, da so odnosi dobri, nihče odnose ne ocenjuje kot slabe, le 3,7% oz. 2 osebi jih ocenjujeta kot še kar dobre in 17 oz. 31,5% meni, da so ti zelo dobri.





118 

 

3.4.7.1 Kako starši ocenjujejo odnose v vrtcu, v katerem so vključeni njihovi otroci?

Tabela 7.1: Število (f) in strukturni delež (f%) ocenjevanja odnosov v vrtcu, v katerem so vključeni otroci staršev.





OCENJEVANJE ODNOSOV V VRTCU


f


f%





a) Zelo dobri


4


13,4




b) Dobri


25


83,3




c) Še kar dobri


1


3,3




d) Slabi


0


0




SKUPAJ


30


100





119 

 

Graf 7.1: Ocenjevanja odnosov v vrtcu, v katerem so vključeni otroci staršev.

4 starši oz. 13,4% ocenjuje odnose v vrtcu kot zelo dobre, 25 oz. 83,3% kot dobre in 1 oz. 3,3% kot še kar dobre. Nihče kot slabe.





120 

 

3.4.7.2 Kako vzgojitelji ocenjujejo odnose v vrtcu, v katerem so zaposleni?

Tabela 7.2: Število (f) in strukturni delež (f%) ocenjevanja odnosov v vrtcu, v katerem so vzgojitelji zaposleni.





OCENJEVANJE ODNOSOV V VRTCU


f


f%





a) Zelo dobri


13


54,2




b) Dobri


11


45,8




c) Še kar dobri


0


0




d) Slabi


0


0




SKUPAJ


24


100





121 

 

Graf 7.2: Ocenjevanja informiranosti o dejavnostih vrtca, v katerem so vzgojitelji zaposleni.

13 vzgojiteljev oz. 54,2% ocenjuje odnose v vrtcu kot zelo dobre, 11 oz. 45,2 % kot dobre, nihče izmed vzgojiteljev jih ne ocenjuje kot slabe.





122 

 

3.4.7.3 Primerjava med vzgojitelji in starši, kako ocenjujejo odnose v vrtcu, v katerem so?

Tabela 7.3: Število (f) in strukturni delež (f%) primerjave odgovorov vzgojiteljev in staršev v ocenjevanju odnosov v vrtcu, v katerem so.



OCENJEVANJE


f


f


f


f%


f%


f%

ODNOSOV V


STARŠI


VZG.


SKUPAJ


STARŠI


VZG.


SKUPAJ

VRTCU

a) Zelo dobri


4


13


17


7,4


24,1


31,5

b) Dobri


25


11


36


46,3


20,4


66,7

c) Še kar dobri


1


0


1


1,8


0


1,8

d) Slabi


0


0


0


0


0


0

SKUPAJ


54


100





Graf 7.3: f% primerjava med odgovori vzgojiteljev in med odgovori staršev v ocenjevanju odnosov v vrtcu.





123 

 

V primerjavi s starši, ki so se v 7,4% odločili, da so odnosi v vrtcu zelo dobri, so se vzgojitelji tako odločili v 24,1%. 46,3% staršev meni, da so odnosi v vrtcu dobri, medtem, ko enako meni 20,4% vzgojiteljev.

Da so odnosi v vrtcu slabi meni 1,8% staršev. Skupno so se starši in vzgojitelji v 31,5% odločili, da so odnosi v vrtcu zelo dobri in v 66,7%, da so dobri.





Graf 7.4: f primerjava med odgovori vzgojiteljev in med odgovori staršev v ocenjevanju odnosov v vrtcu.

V primerjavi s starši, ki so se v 4 primerih odločili, da so odnosi v vrtcu zelo dobri, so se vzgojitelji tako odločili v 13 primerih. 25 staršev meni, da dobri, medtem, ko enako meni 11 vzgojiteljev.

Da so odnosi v vrtcu slabi meni 1 starš. Skupno so se starši in vzgojitelji v 17 primerih odločili, da so odnosi v vrtcu zelo dobri in v 36, da so dobri.





124 

 

3.4.8 Ali bi vzgojitelji in starši kaj spremenili oz. izboljšali v vrtcu?

Tabela 8: Število (f) in strukturni delež (f%) o potrebnosti sprememb oz. izboljšav v vrtcu.





SPREMEMBE OZ. IZBOLJŠAVE V


f


f%

VRTCU





a) Da


51


94,5




b) Ne


3


5,5




SKUPAJ


54


100





Graf 8: Strukturni delež (f%) o potrebnosti sprememb oz. izboljšav v vrtcu.



125 

 

Velika večina, in sicer kar 51 oz. 94,5% staršev in vzgojiteljev, meni, da bi se lahko v vrtcu nekatere stvari še izboljšale, in le trije oz. 5,5% menijo, da izboljšave oz. spremembe niso potrebne.





126 

 

3.4.8.1 Ali bi starši kaj spremenili oz. izboljšali v vrtcu?

Tabela 8.1: Število (f) in strukturni delež (f%) ocenjevanja staršev o nujnosti izboljšav oz. sprememb v vrtcu.





SPREMEMBE OZ. IZBOLJŠAVE V


f


f%

VRTCU





a) Da


27


90




b) Ne


3


10




SKUPAJ


30


100





Graf 8.1: Ocenjevanja staršev glede na potrebnost sprememb oz. izboljšav.





127 

 

27 staršev oz. 90% ima mnenje, da bi se v vrtcu dalo kaj izboljšati oz. spremeniti in 3 oz. 10%, da to ni potrebno.





128 

 

3.4.8.2 Ali bi vzgojitelji kaj spremenili oz. izboljšali v vrtcu?

Tabela 8.2: Število (f) in strukturni delež (f%) ocenjevanja odnosov v vrtcu, v katerem so vzgojitelji zaposleni.





SPREMEMBE OZ. IZBOLJŠAVE V


f


f%

VRTCU





a) Da


24


100




b) Ne


0


0




SKUPAJ


24


100





Graf 8.2: Ocenjevanja sprememb oz. izboljšav v vrtcu, v katerem so vzgojitelji zaposleni.

Vsi vzgojitelji verjamejo, da se lahko še kaj izboljša v vrtcu.



129 

 

3.4.8.3 Primerjava med vzgojitelji in starši, ali bi kaj izboljšali oz. spremenili v vrtcu, v katerem so?

Tabela 8.3: Število (f) in strukturni delež (f%) primerjave odgovorov vzgojiteljev in staršev v ocenjevanju, ali bi lahko v vrtcu še kaj izboljšali oz. spremenili.



SPREMEMBE OZ.


f


f


f


f%


f%


f%

IZBOLJŠAVE V


STARŠI


VZG.


SKUPAJ


STARŠI


VZG.


SKUPAJ

VRTCU

a) Da


27


24


51


50,1


44,4


94,5

b) Ne


3


0


3


5,5


0


5,5

SKUPAJ


54


100





Graf 8.3: f% primerjava med odgovori vzgojiteljev in med odgovori staršev v ocenjevanju, ali bi lahko v vrtcu še kaj izboljšali oz. spremenili.

V primerjavi s starši, ki so se v 50,1% odločili, da bi lahko spremenili, so se vzgojitelji tako odločili v 44,4%. 5,5% staršev meni, da spremembe niso potrebne,





130 

 

ravno tako meni 0% vzgojiteljev. Skupno so se starši in vzgojitelji v 94,5% odločili, da se lahko v vrtcu kaj izboljša in v 5,5%, da ne.





Graf 8.4: f primerjava med odgovori vzgojiteljev in med odgovori staršev v ocenjevanju ali bi lahko v vrtcu še kaj izboljšali oz. spremenili.

V primerjavi s starši, ki so se v 27 primerih odločili, da bi lahko spremenili, so se vzgojitelji tako odločili v 24 primerih. 3 starši menijo, da spremembe niso potrebne, ravno tako meni 0 vzgojiteljev. Skupno so se starši in vzgojitelji v 51 primerih odločili, da se lahko v vrtcu kaj izboljša in da ne v 3.





131 

 

3.4.9 Kaj bi vzgojitelji in starši spremenili oz. izboljšali v vrtcu?




Tabela 9: Število (f) in strukturni delež (f%) izbiranja sprememb oz. izboljšav v vrtcu.





KAJ IZBOLJŠATI OZ. SPREMENITI


f


f%

V VRTCU





a) Delovni čas vrtca


11


10,7




b) Program dela vrtca


9


8,7




c) Informiranost o dejavnostih vrtca


4


3,8




d) Okolje vrtca


39


37,8




e) Odnose v vrtcu


6


5,8




f) Prehrano v vrtcu


5


4,8




g) Dodatne dejavnosti vrtca


16


15,5




h) Drugo


7


6,8




SKUPAJ


97


100





132 

 

Graf 9: Strukturni delež (f%) izbiranja sprememb v vrtcu.

Delovni čas vrtca bi lahko po mnenju 10,7% oz. 11 oseb spremenili, 9 oz. 8,7% vprašanih meni, da se da izboljšati program dela vrtca, 4 oz. 3,8% anketiranih vidijo spremembe v informiranosti o dejavnostih vrtca, večino sprememb oz. izboljšav 37,8% oz. 39 oseb pripisuje okolju vrtca, za izboljšavo oz. spremembo odnosov v vrtcu se je odločilo 6 staršev in vzgojiteljev oz. 5,8%, prehrano v vrtcu je izbralo 4,8% oz. 5 oseb, 15,5% oz. 16 vprašanih meni, da bi lahko izboljšali dodatne dejavnosti vrtca in 6,8% oz. 7 oseb je navedlo svoje mnenje. In sicer 2 osebi vidita, kot možnost izboljšave v vrtcu razširitev skupin, 3 osebe menijo, da bi lahko izboljšali didaktična sredstva v vrtcu, 1 oseba meni, da bila lahko spremenili način dela v vrtcu ter 1 oseba je mnenja, da bi lahko izboljšali dodatno izobraževanje za vzgojiteljice v vrtcu.





133 

 

3.4.9.1 Kaj bi starši spremenili oz. izboljšali v vrtcu?

Tabela 9.1: Število (f) in strukturni delež (f%) ocenjevanja staršev, kaj bi izboljšali v vrtcu.





KAJ IZBOLJŠATI OZ. SPREMENITI


f


f%

V VRTCU





a) Delovni čas vrtca


8


17,4




b) Program dela vrtca


2


4,3




c) Informiranost o dejavnostih vrtca


4


8,7




d) Okolje vrtca


18


39,1




e) Odnose v vrtcu


4


8,7




f) Prehrano v vrtcu


5


10,9




g) Dodatne dejavnosti vrtca


5


10,9




h) Drugo


0


0




SKUPAJ


46


100





134 

 

Graf 9.1: Ocenjevanja staršev, kaj bi izboljšali v vrtcu.
8 staršev bi izboljšalo delovni čas vrtca.
2 starša bi izboljšala program dela vrtca.
4 starši bi izboljšali informiranost o dejavnostih vrtca. 18 staršev bi izboljšalo okolje vrtca.
4 starši bi izboljšali odnose v vrtcu.
5 staršev bi izboljšalo prehrano v vrtcu.
5 staršev bi izboljšalo dodatne dejavnosti vrtca.

Nihče izmed staršev ne bi izboljšal drugih stvari v vrtcu.





135 

 

3.4.9.2 Kaj bi vzgojitelji spremenili oz. izboljšali v vrtcu?

Tabela 9.2: Število (f) in strukturni delež (f%) ocenjevanja vzgojiteljev, kaj bi izboljšali v vrtcu.





KAJ SPREMENITI OZ. IZBOLJŠATI


f


f%

V VRTCU





a) Delovni čas vrtca


3


5,9




b) Program dela vrtca


7


13,7




c) Informiranost o dejavnostih vrtca


0


0




d) Okolje vrtca


21


41,2




e) Odnose v vrtcu


2


3,9




f) Prehrano v vrtcu


0


0




g) Dodatne dejavnosti vrtca


11


21,6




h) Drugo


7


13,7




SKUPAJ


51


100





136 

 

Graf 9.2: Ocenjevanja vzgojiteljev, kaj bi izboljšali v vrtcu.

3 vzgojitelji bi izboljšali delovni čas vrtca.
7 vzgojiteljev bi izboljšalo program dela vrtca.

Nihče izmed vzgojiteljev ne bi izboljšal informiranosti o dejavnostih vrtca. 21 vzgojiteljev bi izboljšalo okolje vrtca.
2 vzgojitelja bi izboljšala odnose v vrtcu.

Nihče izmed vzgojiteljev ne bi izboljšal prehrane v vrtcu.
11 vzgojiteljev bi izboljšalo dodatne dejavnosti vrtca.
7 vzgojiteljev bi izboljšalo druge stvari v vrtcu.





137 

 

3.4.9.3 Primerjava med vzgojitelji in starši, kaj bi izboljšali v vrtcu.

Tabela 9.3: Število (f) in strukturni delež (f%) primerjave odgovorov vzgojiteljev in staršev v ocenjevanju, kaj bi izboljšali v vrtcu.




KAJ SPREMENITI


f


f


f


f%


f%


f%

OZ. IZBOLJŠATI V


STARŠI


VZG.


SKUPAJ


STARŠI


VZG.


SKUPAJ

VRTCU

a) Delovni čas vrtca

8


3


11


7,8


2,9


10,7

b) Program dela vrtca

2


7


9


1,9


6,7


8,7

c) Informiranost o

dejavnostih vrtca


4


0


4


3,8


0


3,8

d. Okolje vrtca

18


21


39


17,4


20,4


37,8

e) Odnose v vrtcu

4


2


6


3,8


1,9


5,8

f) Prehrano v vrtcu

5


0


5


4,8


0


4,8

g) Dodatne

dejavnosti vrtca


5


11


16


4,8


10,7


15,5

h) Drugo

0


7


7


0


6,8


6,8

SKUPAJ


97


100





138 

 

Graf 9.3: f% primerjava med odgovori vzgojiteljev in med odgovori staršev v ocenjevanju, kaj bi spremenili oz. izboljšali v vrtcu.

7,8% staršev in 2,9% vzgojiteljev bi v vrtcu izboljšalo delovni čas. 1,9% staršev in 6,7% vzgojiteljev bi v vrtcu izboljšalo program dela. 3,8% staršev in 0% vzgojiteljev bi v vrtcu izboljšalo informiranost o dejavnostih. 17,4% staršev in 20,4% vzgojiteljev bi v vrtcu izboljšalo okolje vrtca.
4,8% staršev in 0% vzgojiteljev bi v vrtcu izboljšalo prehrano. 4,8% staršev in 10,7% vzgojiteljev bi v vrtcu izboljšalo dodatne dejavnosti. 0% staršev in 6,8% vzgojiteljev bi v vrtcu izboljšalo druge stvari.





139 

 

Graf 9.4: f primerjava med odgovori vzgojiteljev in med odgovori staršev v ocenjevanju, kaj bi lahko v vrtcu izboljšali oz. spremenili.

8 staršev in 3 vzgojitelji bi v vrtcu izboljšali delovni čas. 2 starša in 7 vzgojiteljev bi v vrtcu izboljšalo program dela. 4 staršev in 0 vzgojiteljev bi v vrtcu izboljšalo informiranost o dejavnostih. 18 staršev in 21 vzgojiteljev bi v vrtcu izboljšalo okolje vrtca.
5 staršev in 0 vzgojiteljev bi v vrtcu izboljšalo prehrano. 5 staršev in 11 vzgojiteljev bi v vrtcu izboljšalo dodatne dejavnosti. 7 vzgojiteljev bi v vrtcu izboljšalo druge stvari. Odnose v vrtcu bi izboljšali 4 starši in 2 vzgojitelja.





140 

 

3.4.10 V kolikšni meri na kakovost vrtca vpliva program dela v vrtcu po mnenju vzgojiteljev in staršev vrtca?

Tabela 10: Število (f) in strukturni delež (f%) o vplivu programa dela za kakovosti vrtca po mnenju staršev in vzgojiteljev.





V KOLIKŠNI MERI VPLIVA


f


f%

PROGRAM DELA NA KAKOVOST

VRTCA





a) Zelo


39


72,8




b) Delno


15


27,2




c) Ne vpliva


0


0




SKUPAJ


54


100





141 

 

Graf 10: Strukturni delež (f%) o vplivu programa dela za kakovosti vrtca, po mnenju staršev in vzgojiteljev.

Da program dela zelo vpliva na kakovost vrtca meni 39 staršev in vzgojiteljev oz. 72,8%, za delni vpliv se je odločilo 15 oseb oz. 27,2%, nihče pa ne meni, da program dela ne vpliva na kakovost vrtca.





142 

 

3.4.10.1 V kolikšni meri na kakovost vrtca vpliva program dela vrtca po mnenju staršev?

Tabela 10.1: Število (f) in strukturni delež (f%) ocenjevanja staršev, v kolikšni meri na kakovost vrtca vpliva program dela vrtca.





V KOLIKŠNI MERI VPLIVA


f


f%

PROGRAM DELA NA KAKOVOST

VRTCA





a) Zelo


15


50




b) Delno


15


50




c) Ne vpliva


0


0




SKUPAJ


30


100





143 

 

Graf 10.1: Ocenjevanja staršev, v kolikšni meri na kakovost vrtca vpliva program dela vrtca.

15 oz. 50% staršev meni, da zelo vpliva, 15 oz. 50%, da delno vpliva, in nihče, da ne vpliva.





144 

 

3.4.10.2 V kolikšni meri na kakovost vrtca vpliva program dela vrtca po mnenju vzgojiteljev?

Tabela 10.2: Število (f) in strukturni delež (f%) ocenjevanja vzgojiteljev, v kolikšni meri na kakovost vrtca vpliva program dela vrtca.





V KOLIKŠNI MERI VPLIVA


f


f%

PROGRAM DELA NA KAKOVOST

VRTCA





a) Zelo


24


100




b) Delno


0


0




c) Ne vpliva


0


0




SKUPAJ


24


100





145 

 

Graf 10.2: Ocenjevanja vzgojiteljev, v kolikšni meri na kakovost vrtca vpliva program dela vrtca.

Vsi vzgojitelji menijo, da na kakovost vrtca program dela zelo vpliva.





146 

 

3.4.10.3 Primerjava med vzgojitelji in starši, v kolikšni meri na kakovost vrtca vpliva program dela vrtca.

Tabela 10.3: Število (f) in strukturni delež (f%) primerjave odgovorov vzgojiteljev in staršev v ocenjevanju, v kolikšni meri na kakovost vrtca vpliva program dela vrtca.




V KOLIKŠNI MERI


f


f


f


f%


f%


f%

VPLIVA


STARŠI


VZG.


SKUPAJ


STARŠI


VZG.


SKUPAJ

PROGRAM DELA

NA KAKOVOST

VRTCA

a) Zelo


15


24


39


28,0


44,8


72,8

b) Delno


15


0


15


27,8


0


27,2

c) Ne vpliva


0


0


0


0


0


0

SKUPAJ


54


100





Graf 10.3: f% primerjava med odgovori vzgojiteljev in med odgovori staršev v ocenjevanju, v kolikšni meri na kakovost vrtca vpliva program dela vrtca.



147 

 

28% staršev in 44,8% vzgojiteljev meni, da program dela zelo vpliva na kakovost vrtca,
27,8% staršev in 0% vzgojiteljev meni, da delno vpliva. Nihče ne meni, da ne vpliva.





Graf 10.4: f primerjava med odgovori vzgojiteljev in med odgovori staršev v ocenjevanju, v kolikšni meri na kakovost vrtca vpliva program dela vrtca.

15 staršev in 24 vzgojiteljev meni, da program dela zelo vpliva na kakovost vrtca, 15 staršev, da delno vpliva. Nihče ne misli, da ne vpliva.





148 

 

3.4.11 V kolikšni meri na kakovost vrtca vpliva okolje vrtca po mnenju vzgojiteljev in staršev vrtca?

Tabela 11: Število (f) in strukturni delež (f%) o vplivu okolja vrtca na kakovost vrtca po mnenju staršev in vzgojiteljev.





V KOLIKŠNI MERI NA KAKOVOST


f


f%

VRTCA VPLIVA OKOLJE VRTCA





a) Zelo


23


42,6




b) Delno


31


57,4




c) Ne vpliva


0


0




SKUPAJ


54


100





149 

 

Graf 11: Strukturni delež (f%) o vplivu okolja vrtca na kakovost vrtca po mnenju staršev in vzgojiteljev.

Vsi vprašani menijo, da v določeni meri na kakovost vrtca vpliva okolje v vrtcu, in sicer 42,6% oz. 23 vprašanih je mnenja,da okolje zelo vpliva, in 31 oseb oz. 57,4% jih meni, da delno vpliva.





150 

 

3.4.11.1 V kolikšni meri na kakovost vrtca vpliva okolje vrtca po mnenju staršev?

Tabela 11.1: Število (f) in strukturni delež (f%) ocenjevanja staršev, v kolikšni meri na kakovost vrtca vpliva okolje vrtca.





V KOLIKŠNI MERI NA KAKOVOST


f


f%

VRTCA VPLIVA OKOLJE VRTCA





a) Zelo


6


20,0




b) Delno


24


80,0




c) Ne vpliva


0


0




SKUPAJ


30


100





151 

 

Graf 11.1: Ocenjevanja staršev, v kolikšni meri na kakovost vrtca vpliva okolje vrtca.

6 oz. 20% staršev meni, da okolje vrtca zelo vpliva na kakovost vrtca, 24 oz. 80%, da delno vpliva in nihče, da ne vpliva.





152 

 

3.4.11.2 V kolikšni meri na kakovost vrtca vpliva okolje vrtca po mnenju vzgojiteljev?

Tabela 11.2: Število (f) in strukturni delež (f%) ocenjevanja vzgojiteljev, v kolikšni meri na kakovost vrtca vpliva okolje vrtca.





V KOLIKŠNI MERI NA KAKOVOST


f


f%

VRTCA VPLIVA OKOLJE VRTCA





a) Zelo


17


70,8




b) Delno


7


29,2




c) Ne vpliva


0


0




SKUPAJ


24


100





153 

 

Graf 11.2: Ocenjevanja vzgojiteljev, v kolikšni meri na kakovost vrtca vpliva okolje vrtca.

17 oz. 70,8% vzgojiteljev meni, da okolje zelo vpliva na kakovost vrtca, 7 oz.

29,2%, da delno vpliva in nihče ne meni, da ne vpliva.





154 

 

3.4.11.3 Primerjava med vzgojitelji in starši, v kolikšni meri na kakovost vrtca vpliva okolje vrtca.

Tabela 11.3: Število (f) in strukturni delež (f%) primerjave odgovorov vzgojiteljev in staršev v ocenjevanju, v kolikšni meri na kakovost vrtca vpliva okolje vrtca.




V KOLIKŠNI MERI


f


f


f


f%


f%


f%

NA KAKOVOST


STARŠI


VZG.


SKUPAJ


STARŠI


VZG.


SKUPAJ

VRTCA VPLIVA

OKOLJE VRTCA

a) Zelo


6


17


23


11,1


31,5


42,6

b) Delno


24


7


31


44,5


12,9


57,4

c) Ne vpliva


0


0


0


0


0


0

SKUPAJ


54


100





Graf 11.3: f% primerjava med odgovori vzgojiteljev in med odgovori staršev v ocenjevanju, v kolikšni meri na kakovost vrtca vpliva okolje vrtca.




155 

 

11,1% staršev in 31,5% vzgojiteljev meni, da okolje zelo vpliva na kakovost vrtca,
44,5% staršev in 12,9% vzgojiteljev meni, da delno vpliva. Nihče ne misli, da ne vpliva.





Graf 11.4: f primerjava med odgovori vzgojiteljev in med odgovori staršev v ocenjevanju, v kolikšni meri na kakovost vrtca vpliva okolje vrtca.

6 staršev in 17 vzgojiteljev meni, da okolje vrtca zelo vpliva na kakovost vrtca, 24 staršev in 7 vzgojiteljev meni, da delno vpliva. Nihče ne misli, da ne vpliva.





156 

 

3.4.12 V kolikšni meri na kakovost vrtca vpliva delovni čas v vrtcu po mnenju vzgojiteljev in staršev vrtca?

Tabela 12: Število (f) in strukturni delež (f%) o vplivu delovnega časa vrtca na kakovost vrtca po mnenju vzgojiteljev in staršev.





f


V KOLIKŠNI MERI NA KAKOVOST VRTCA VPLIVA DELOVNI ČAS

VRTCA


f%





a) Zelo


29


53,7




b) Delno


24


44,5




c) Ne vpliva


1


1,8




SKUPAJ


54


100





157 

 

Graf 12: Strukturni delež (f%) o vplivu delovnega časa vrtca na kakovost vrtca po mnenju vzgojiteljev in staršev.

29 vzgojiteljev in staršev oz. 53,7% jih meni, da delovni čas zelo vpliva na kakovost vrtca in 24 oz. 44,5% meni, da delno vpliva, le 1 oseba je mnenja, da ne vpliva.





158 

 

3.4.12.1 V kolikšni meri na kakovost vrtca vpliva delovni čas vrtca po mnenju staršev?

Tabela 12.1: Število (f) in strukturni delež (f%) ocenjevanja staršev, v kolikšni meri na kakovost vrtca vpliva delovni čas vrtca.





f


V KOLIKŠNI MERI NA KAKOVOST VRTCA VPLIVA DELOVNI ČAS

VRTCA


f%





a) Zelo


23


76,7




b) Delno


7


23,3




c) Ne vpliva


0


0




SKUPAJ


30


100





159 

 

Graf 12.1: Ocenjevanja staršev, v kolikšni meri na kakovost vrtca vpliva delovni

čas vrtca.

23 oz. 76,7% staršev meni, da delovni čas vrtca zelo vpliva na kakovost vrtca, 7 oz. 23,3%, da delno vpliva in nihče, da ne vpliva.





160 

 

3.4.12.2 V kolikšni meri na kakovost vrtca vpliva delovni čas vrtca po mnenju vzgojiteljev?

Tabela 12.2: Število (f) in strukturni delež (f%) ocenjevanja vzgojiteljev, v kolikšni meri na kakovost vrtca vpliva delovni čas vrtca.





f


V KOLIKŠNI MERI NA KAKOVOST VRTCA VPLIVA DELOVNI ČAS

VRTCA


f%





a) Zelo


6


25,0




b) Delno


17


70,8




c) Ne vpliva


1


4,2




SKUPAJ


24


100





161 

 

Graf 12.2: Ocenjevanja vzgojiteljev, v kolikšni meri na kakovost vrtca vpliva delovni čas vrtca.

6 oz. 25% vzgojiteljev meni, da delovni čas zelo vpliva na kakovost vrtca, 17 oz.

70,8%, da delno vpliva in 1 oz. 4,2% meni, da ne vpliva.





162 

 

3.4.12.3 Primerjava med vzgojitelji in starši, v kolikšni meri na kakovost vrtca vpliva delovni čas vrtca.

Tabela 12.3: Število (f) in strukturni delež (f%) primerjave odgovorov vzgojiteljev in staršev v ocenjevanju, v kolikšni meri na kakovost vrtca vpliva delovni čas vrtca.




V KOLIKŠNI MERI


f


f


f


f%


f%


f%

NA KAKOVOST


STARŠI


VZG.


SKUPAJ


STARŠI


VZG.


SKUPAJ

VRTCA VPLIVA DELOVNI ČAS

VRTCA

a) Zelo


23


6


29


42,6


11,1


53,7

b) Delno


7


17


24


12,9


31,6


44,5

c) Ne vpliva


0


1


1


0


1,8


1,8

SKUPAJ


54


100





Graf 12.3: f% primerjava med odgovori vzgojiteljev in med odgovori staršev v ocenjevanju, v kolikšni meri na kakovost vrtca vpliva delovni čas vrtca.



163 

 

42,6% staršev in 11,1% vzgojiteljev meni, da delovni čas zelo vpliva na kakovost vrtca,
12,9% staršev in 31,6% vzgojiteljev meni, da delno vpliva. 1,8% vzgojiteljev meni, da ne vpliva.





Graf 12.4: f primerjava med odgovori vzgojiteljev in med odgovori staršev v ocenjevanju, v kolikšni meri na kakovost vrtca vpliva delovni čas vrtca.

23 staršev in 6 vzgojiteljev meni, da delovni čas vrtca zelo vpliva na kakovost vrtca,
7 staršev in 17 vzgojiteljev meni, da delno vpliva. 1 vzgojitelj meni, da ne vpliva.





164 

 

3.4.13 V kolikšni meri na kakovost vrtca vplivajo dodatne dejavnosti vrtca po mnenju vzgojiteljev in staršev vrtca?

Tabela 13: Število (f) in strukturni delež (f%) o vplivu dodatnih dejavnosti v vrtcu na kakovost vrtca po mnenju staršev in vzgojiteljev.





V KOLIKŠNI MERI NA KAKOVOST


f


f%

VRTCA VPLIVAJO DODATNE

DEJAVNOSTI VRTCA





a) Zelo


34


62,9




b) Delno


20


37,1




c) Ne vplivajo


0


0




SKUPAJ


54


100





165 

 

Graf 13: Strukturni delež (f%) o vplivu dodatnih dejavnosti v vrtcu na kakovost vrtca po mnenju staršev in vzgojiteljev.

Nihče ni mnenja, da dodatne dejavnosti ne vplivajo na kakovost vrtca. 20 oseb oz. 37,1% je izbralo odgovor o delnemu vplivu in 34 oz. 62,9% jih meni, da zelo vplivajo na kakovost v vrtcu.





166 

 

3.4.13.1 V kolikšni meri na kakovost vrtca vplivajo dodatne dejavnosti vrtca po mnenju staršev?

Tabela 13.1: Število (f) in strukturni delež (f%) ocenjevanja staršev, v kolikšni meri na kakovost vrtca vplivajo dodatne dejavnosti vrtca.





V KOLIKŠNI MERI NA KAKOVOST


f


f%

VRTCA VPLIVAJO DODATNE

DEJAVNOSTI VRTCA





a) Zelo


12


40,0




b) Delno


18


60,0




c) Ne vplivajo


0


0




SKUPAJ


30


100





167 

 

Graf 13.1: Ocenjevanja staršev, v kolikšni meri na kakovost vrtca vplivajo dodatne dejavnosti vrtca.

12 oz. 40% staršev meni, da dodatne dejavnosti vrtca zelo vplivajo na kakovost vrtca, 18 oz. 60%, da delno vplivajo, in nihče, da ne vplivajo.





168 

 

3.4.13.2 V kolikšni meri na kakovost vrtca vplivajo dodatne dejavnosti vrtca po mnenju vzgojiteljev?

Tabela 13.2: Število (f) in strukturni delež (f%) ocenjevanja vzgojiteljev, v kolikšni meri na kakovost vrtca vplivajo dodatne dejavnosti vrtca.





V KOLIKŠNI MERI NA KAKOVOST


f


f%

VRTCA VPLIVAJO DODATNE

DEJAVNOSTI VRTCA





a) Zelo


22


91,7




b) Delno


2


8,3




c) Ne vplivajo


0


0




SKUPAJ


24


100





169 

 

Graf 13.2: Ocenjevanja vzgojiteljev, v kolikšni meri na kakovost vrtca vplivajo dodatne dejavnosti vrtca.

22 oz. 91,7% vzgojiteljev meni, da dodatne dejavnosti vrtca zelo vplivajo na kakovost vrtca, 2 oz. 8,3%, da delno vplivajo in nihče ne misli, da ne vplivajo.





170 

 

3.4.13.3 Primerjava med vzgojitelji in starši, v kolikšni meri na kakovost vrtca vplivajo dodatne dejavnosti vrtca.

Tabela 13.3: Število (f) in strukturni delež (f%) primerjave odgovorov vzgojiteljev in staršev v ocenjevanju, v kolikšni meri na kakovost vrtca vplivajo dodatne dejavnosti vrtca.




V KOLIKŠNI MERI


f


f


f


f%


f%


f%

NA KAKOVOST


STARŠI


VZG.


SKUPAJ


STARŠI


VZG.


SKUPAJ

VRTCA VPLIVAJO

DODATNE

DEJAVNOSTI

VRTCA

a) Zelo


12


22


34


22,2


40,7


62,9

b) Delno


18


2


20


33,4


3,7


37,1

c) Ne vplivajo


0


0


0


0


0


0

SKUPAJ


54


100





171 

 

Graf 13.3: f% primerjava med odgovori vzgojiteljev in med odgovori staršev v ocenjevanju, v kolikšni meri na kakovost vrtca vplivajo dodatne dejavnosti vrtca.

22,2% staršev in 40,7% vzgojiteljev meni, da dodatne dejavnosti zelo vplivajo na kakovost vrtca, 33,4% staršev in 3,7% vzgojiteljev meni, da delno vplivajo. Nihče ne meni, da ne vplivajo.





Graf 13.4: f primerjava med odgovori vzgojiteljev in med odgovori staršev v ocenjevanju, v kolikšni meri na kakovost vrtca vplivajo dodatne dejavnosti vrtca.

12 staršev in 22 vzgojiteljev meni, da dodatne dejavnosti vrtca zelo vplivajo na kakovost vrtca, 18 staršev in 2 vzgojitelja meni, da delno vplivajo. Nihče ne misli, da ne vplivajo.





172 

 

3.4.14 V kolikšni meri na kakovost vrtca vpliva informiranost o dejavnostih v vrtcu po mnenju vzgojiteljev in staršev vrtca?

Tabela 14: Število (f) in strukturni delež (f%) o vplivu informiranosti o dejavnostih vrtca na kakovost vrtca po mnenju vzgojiteljev in staršev.





V KOLIKŠNI MERI NA KAKOVOST


f


f%

VRTCA VPLIVA INFORMIRANOST O

DEJAVNOSTIH V VRTCU





a) Zelo


31


57,4




b) Delno


23


42,6




c) Ne vpliva


0


0




SKUPAJ


54


100





173 

 

Graf 14: Strukturni delež (f%) o vplivu informiranosti o dejavnostih vrtca na kvaliteto vrtca po mnenju vzgojiteljev in staršev.

31 oz. 57,4% vprašanih je izrazilo,da informiranost o dejavnostih vrtca zelo vpliva na kakovost vrtca, 23 oz. 42,6% oseb pa je mnenja, da delno vpliva, nihče ne meni, da ne vpliva.





174 

 

3.4.14.1 V kolikšni meri na kakovost vrtca vpliva informiranost o dejavnostih vrtca po mnenju staršev?

Tabela 14.1: Število (f) in strukturni delež (f%) ocenjevanja staršev, v kolikšni meri na kakovost vrtca vpliva informiranost o dejavnostih vrtca.





V KOLIKŠNI MERI NA KAKOVOST


f


f%

VRTCA VPLIVA INFORMIRANOST O

DEJAVNOSTIH V VRTCU





a) Zelo


18


60,0




b) Delno


12


40,0




c) Ne vpliva


0


0




SKUPAJ


30


100





175 

 

Graf 14.1: Ocenjevanja staršev, v kolikšni meri na kakovost vrtca vpliva informiranost o dejavnostih vrtca.

18 oz. 60% staršev meni, da informiranost o dejavnostih vrtca zelo vpliva na kakovost vrtca, 12 oz. 40%, da delno vpliva in nihče, da ne vpliva.





176 

 

3.4.14.2 V kolikšni meri na kakovost vrtca vpliva informiranost o dejavnostih vrtca po mnenju vzgojiteljev?

Tabela 14.2: Število (f) in strukturni delež (f%) ocenjevanja vzgojiteljev, v kolikšni meri na kakovost vrtca vpliva informiranost o dejavnostih vrtca.





V KOLIKŠNI MERI NA KAKOVOST


f


f%

VRTCA VPLIVA INFORMIRANOST O

DEJAVNOSTIH V VRTCU





a) Zelo


13


54,2




b) Delno


11


45,8




c) Ne vpliva


0


0




SKUPAJ


24


100





177 

 

Graf 14.2: Ocenjevanja vzgojiteljev, v kolikšni meri na kakovost vrtca vpliva informiranost o dejavnostih vrtca.

13 oz. 054,2% vzgojiteljev meni, da informiranost o dejavnostih vrtca zelo vpliva na kakovost vrtca, 11 oz. 45,8%, da delno vpliva in nihče ne misli, da ne vpliva.





178 

 

3.4.14.3 Primerjava med vzgojitelji in starši, v kolikšni meri na kakovost vrtca vpliva informiranost o dejavnostih vrtca.

Tabela 14.3: Število (f) in strukturni delež (f%) primerjave odgovorov vzgojiteljev in staršev v ocenjevanju, v kolikšni meri na kakovost vrtca vpliva informiranost o dejavnostih vrtca.




V KOLIKŠNI MERI


f


f


f


f%


f%


f%

NA KAKOVOST


STARŠI


VZG.


SKUPAJ


STARŠI


VZG.


SKUPAJ

VRTCA VPLIVA

INFORMIRANOST

O DEJAVNOSTIH

VRTCA

a) Zelo


18


13


31


33,3


24,1


57,4

b) Delno


12


11


23


22,2


20,4


42,6

c) Ne vpliva


0


0


0


0


0


0

SKUPAJ


54


100





179 

 

Graf 14.3: f% primerjava med odgovori vzgojiteljev in med odgovori staršev v ocenjevanju, v kolikšni meri na kakovost vrtca vpliva informiranost o dejavnostih vrtca.

33,3% staršev in 24,1% vzgojiteljev meni, da informiranost o dejavnostih vrtca zelo vpliva na kakovost vrtca,22,2% staršev in 20,4% vzgojiteljev meni, da delno vpliva. Nihče ne misli, da ne vpliva.





Graf 14.4: f primerjava med odgovori vzgojiteljev in med odgovori staršev v ocenjevanju, v kolikšni meri na kakovost vrtca vpliva informiranost o dejavnostih vrtca.

18 staršev in 13 vzgojiteljev meni, da informiranost o dejavnostih vrtca zelo vpliva na kakovost vrtca, 12 staršev in 11 vzgojiteljev meni, da delno vpliva. Nihče ne misli, da ne vpliva.





180 

 

3.4.15 V kolikšni meri na kakovost vrtca vplivajo odnosi v vrtcu po mnenju vzgojiteljev in staršev vrtca?

Tabela 15: Število (f) in strukturni delež (f%) o vplivu odnosov na kakovost vrtca, po mnenju vzgojiteljev in staršev.





V KOLIKŠNI MERI NA KAKOVOST


f


f%

VRTCA VPLIVAJO ODNOSI V

VRTCU





a) Zelo


54


100




b) Delno


0


0




c) Ne vplivajo


0


0




SKUPAJ


54


100





181 

 

Graf 15: Strukturni delež (f%) o vplivu odnosov na kakovost vrtca po mnenju vzgojiteljev in staršev.

Vsi vprašani starši in vzgojitelji so mnenja, da so odnosi v vrtcu ključnega pomena za kakovosten vrtec in to so izrazili v kar 100%.





182 

 

3.4.15.1 V kolikšni meri na kakovost vrtca vplivajo dodatne dejavnosti vrtca po mnenju staršev?

Tabela 15.1: Število (f) in strukturni delež (f%) ocenjevanja staršev, v kolikšni meri na kakovost vrtca vplivajo odnosi v vrtcu.





V KOLIKŠNI MERI NA KAKOVOST


f


f%

VRTCA VPLIVAJO ODNOSI V

VRTCU





a) Zelo


30


100




b) Delno


0


0




c) Ne vplivajo


0


0




SKUPAJ


30


100





183 

 

Graf 15.1: Ocenjevanja staršev, v kolikšni meri na kakovost vrtca vplivajo odnosi v vrtcu.

Vsi starši menijo, da odnosi zelo vplivajo na kakovost vrtca.





184 

 

3.4.15.2 V kolikšni meri na kakovost vrtca vplivajo odnosi v vrtcu po mnenju vzgojiteljev?

Tabela 15.2: Število (f) in strukturni delež (f%) ocenjevanja vzgojiteljev, v kolikšni meri na kakovost vrtca vplivajo odnosi v vrtcu.





V KOLIKŠNI MERI NA KAKOVOST


f


f%

VRTCA VPLIVAJO ODNOSI V

VRTCU





a) Zelo


24


100




b) Delno


0


0




c) Ne vplivajo


0


0




SKUPAJ


24


100





185 

 

Graf 15.2: Ocenjevanja vzgojiteljev, v kolikšni meri na kakovost vrtca vplivajo odnosi v vrtcu.

Vsi vzgojitelji menijo, da odnosi zelo vplivajo na kakovost vrtca.





186 

 

3.4.15.3 Primerjava med vzgojitelji in starši, v kolikšni meri na kakovost vrtca vplivajo odnosi v vrtcu.

Tabela 15.3: Število (f) in strukturni delež (f%) primerjave odgovorov vzgojiteljev in staršev v ocenjevanju, v kolikšni meri na kakovost vrtca vplivajo odnosi v vrtcu.




V KOLIKŠNI MERI


f


f


f


f%


f%


f%

NA KAKOVOST


STARŠI


VZG.


SKUPAJ


STARŠI


VZG.


SKUPAJ

VRTCA VPLIVAJO

ODNOSI V VRTCU

a) Zelo


30


24


54


55,6


44,4


100

b. Delno


0


0


0


0


0


0

c) Ne vplivajo


0


0


0


0


0


0

SKUPAJ


54


100





Graf 15.3: f% primerjava med odgovori vzgojiteljev in med odgovori staršev v ocenjevanju, v kolikšni meri na kakovost vrtca vplivajo odnosi v vrtcu.




187 

 

55,6% staršev in 44,4% vzgojiteljev meni, da odnosi v vrtcu zelo vplivajo na kakovost vrtca.





Graf 15.4: f primerjava med odgovori vzgojiteljev in med odgovori staršev v ocenjevanju, v kolikšni meri na kakovost vrtca vplivajo odnosi v vrtcu.

30 staršev in 24 vzgojiteljev meni, da odnosi v vrtcu zelo vplivajo na kakovost vrtca.





188 

 

3.4.16 Kako si vzgojitelji in starši predstavljajo vrtec prihodnosti?

Tabela 16: Število (f) in strukturni delež (f%) o predstavah vzgojiteljev in staršev o vrtcu prihodnosti.





V PRIHODNOSTI BO VRTEC


f


f%





a) Brezplačen vrtec


12


7,2




b) Ekološko usmerjen vrtec


27


16,3




c) Vrtec, ki bo ponujal veliko dodatnih

dejavnosti


26


15,7




d) Multimedijsko usmerjen vrtec


21


12,6




e) Vrtec z daljšim delovnim časom


16


9,6




f) Vrtec, ki bo nadgradil svoj program dela


31


18,7




g) Vrtec, v katerem bodo zaposlene

vzgojiteljice, ki obvladajo dodatna znanja


11


6,6




h) Vrtec, ki bo še v večji meri vključeval

starše v proces dela


19


11,4




i) Drugo


3


1,8




SKUPAJ


166


100





189 

 

Graf 16: Strukturni delež (f%) o predstavah vzgojiteljev in staršev o vrtcu prihodnosti.

Po mnenju 7,2% oz. 12 vzgojiteljev in staršev bo vrtec v prihodnosti brezplačen. Po mnenju 16,3% oz. 27 vzgojiteljev in staršev bo vrtec ekološko usmerjen.





190 

 

Po mnenju 15,7% oz. 26 vzgojiteljev in staršev bo vrtec v prihodnosti ponujal veliko dodatnih dejavnosti.

Po mnenju 12,6% oz. 21 vzgojiteljev in staršev bo vrtec v prihodnosti multimedijsko usmerjen.

Po mnenju 9,6% oz. 16 vzgojiteljev in staršev bo vrtec imel daljši delovni čas.

Po mnenju 18,7% oz. 31 vzgojiteljev in staršev bo vrtec v prihodnosti nadgradil svoj program dela.

Po mnenju 6,6% oz. 11 vzgojiteljev in staršev bo v prihodnosti vrtec, v katerem bodo zaposlene vzgojiteljice, ki obvladajo dodatna znanja.

Po mnenju 11,4% oz. 19 vzgojiteljev in staršev bo vrtec v prihodnosti še v večji meri vključeval starše v proces dela.

Svoje drugačne predstave o vrtcu prihodnosti pa so izrazile 3 osebe oz. 1,8%.
1 oseba si kot vrtec prihodnosti predstavlja vrtec, ki bo ožje usmerjen npr. glasbeni, plesni vrtec, 1 oseba meni, da bo poraslo število zasebnih vrtcev in 1 oseba meni, da bodo skupine bolj razdeljene in da jih bo več.





191 

 

3.4.16.1 Kako si starši predstavljajo vrtec prihodnosti?

Tabela 16.1: Število (f) in strukturni delež (f%) ocenjevanja, kako si starši predstavljajo vrtec prihodnosti.





V PRIHODNOSTI BO VRTEC


f


f%





a) Brezplačen vrtec


12


12,6




b) Ekološko usmerjen vrtec


10


10,5




c) Vrtec, ki bo ponujal veliko dodatnih

dejavnosti


18


18,9




d) Multimedijsko usmerjen vrtec


14


14,7




e) Vrtec z daljšim delovnim časom


13


13,7




f) Vrtec, ki bo nadgradil svoj program dela


15


15,8




g) Vrtec, v katerem bodo zaposlene

vzgojiteljice, ki obvladajo dodatna znanja


4


4,2




h) Vrtec, ki bo še v večji meri vključeval

starše v proces dela


9


9,5




i) Drugo


0


0




SKUPAJ


95


100





192 

 

Graf 16.1: Ocenjevanja, kako si starši predstavljajo vrtec prihodnosti.

Po mnenju 12 staršev bo vrtec v prihodnosti brezplačen. Po mnenju 10 staršev bo vrtec v prihodnosti ekološko usmerjen. Po mnenju 18 staršev bo vrtec v prihodnosti ponujal veliko dodatnih dejavnosti. Po mnenju 14 staršev bo vrtec v prihodnosti multimedijsko usmerjen.

Po mnenju 13 staršev bo vrtec v prihodnosti imel daljši delovni čas. Po mnenju 15 staršev bo vrtec v prihodnosti nadgradil svoj program dela. Po mnenju 4 staršev bo vrtec imel zaposlene vzgojiteljice, ki bodo obvladale dodatna znanja. Po mnenju 9 staršev bo vrtec v prihodnosti še v večji meri vključeval starše v proces dela.

193 

 

3.4.16.2 Kako si vzgojitelji predstavljajo vrtec prihodnosti?

Tabela 16.2: Število (f) in strukturni delež (f%) ocenjevanja, kako si vzgojitelji predstavljajo vrtec prihodnosti.





V PRIHODNOSTI BO VRTEC


f


f%





a) Brezplačen vrtec


0


0




b) Ekološko usmerjen vrtec


17


23,9




c) Vrtec, ki bo ponujal veliko dodatnih

dejavnosti


8


11,3




d) Multimedijsko usmerjen vrtec


7


9,9




e) Vrtec z daljšim delovnim časom


3


4,2




f) Vrtec, ki bo nadgradil svoj program dela


16


22,5




g) Vrtec, v katerem bodo zaposlene

vzgojiteljice, ki obvladajo dodatna znanja


7


9,8




h) Vrtec, ki bo še v večji meri vključeval

starše v proces dela


10


14,1




i) Drugo


3


4,2




SKUPAJ


71


100





194 

 

Graf 16.2: Ocenjevanja, kako si vzgojitelji predstavljajo vrtec prihodnosti.

Po mnenju vzgojiteljev bo vrtec v prihodnosti ne bo brezplačen. Po mnenju 17 vzgojiteljev bo vrtec v prihodnosti ekološko usmerjen. Po mnenju 8 vzgojiteljev bo vrtec v prihodnosti ponujal veliko dodatnih dejavnosti. Po mnenju 7 vzgojiteljev bo vrtec v prihodnosti multimedijsko usmerjen.

Po mnenju 3 vzgojiteljev bo vrtec v prihodnosti imel daljši delovni čas. Po mnenju 16 vzgojiteljev bo vrtec v prihodnosti nadgradil svoj program dela. Po mnenju 7 vzgojiteljev bo vrtec imel zaposlene vzgojiteljice, ki bodo obvladale



195 

 

dodatna znanja. Po mnenju 10 vzgojiteljev bo vrtec v prihodnosti še v večji meri vključeval starše v proces dela. In po mnenju 3 vzgojiteljev bo vrtec v prihodnosti ožje usmerjen, da bo poraslo število zasebnih vrtcev, da bodo skupine bolj razdeljene in da jih bo več.





196 

 

3.4.16.3 Primerjava med vzgojitelji in starši, kako si predstavljajo vrtec prihodnosti.

Tabela 16.3: Število (f) in strukturni delež (f%) primerjave odgovorov vzgojiteljev in staršev, kako si predstavljajo vrtec prihodnosti.




V PRIHODNOSTI BO


f


f


f


f%


f%


f%

VRTEC


STARŠI


VZG.


SKUPAJ


STARŠI


VZG.


SKUPAJ




a) Brezplačen vrtec


12


0


12


7,2


0


7,2




b. Ekološko usmerjen vrtec


10


17


27


6,1


10,2


16,3




c. Vrtec, ki bo ponujal

veliko dodatnih dejavnosti


18


8


26


10,9


4,8


15,7




d) Multimedijsko usmerjen

vrtec


14


7


21


8,4


4,2


12,6




e) Vrtec z daljšim delovnim

časom


13


3


16


7,8


1,8


9,6




f. Vrtec, ki bo nadgradil

svoj program dela


15


16


31


9,1


9,6


18,7




g) Vrtec, v katerem bodo

zaposlene vzgojiteljice, ki

obvladajo dodatna znanja


4


7


11


2,4


4,2


6,6




h) Vrtec, ki bo še v večji

meri vključeval starše v


9


10


19


5,4


6,0


11,4

proces dela




i) Drugo


0


3


3


0


1,8


1,8

100

SKUPAJ


166



197 

 

Graf 16.3: f% primerjava med odgovori vzgojiteljev in med odgovori staršev, kako si predstavljajo vrtec prihodnosti.

Po mnenju 0% vzgojiteljev in 7,2% staršev bo vrtec v prihodnosti brezplačen. Po mnenju 10,2% vzgojiteljev in 6,1% staršev bo vrtec v prihodnosti ekološko usmerjen. Po mnenju 4,8% vzgojiteljev in 10,9% staršev bo vrtec v prihodnosti ponujal veliko dodatnih dejavnosti.

Po mnenju 4,2% vzgojiteljev in 8,4% staršev bo vrtec v prihodnosti multimedijsko usmerjen.



198 

 

Po mnenju 1,8% vzgojiteljev in 7,8% staršev bo vrtec v prihodnosti imel daljši delovni čas.

Po mnenju 9,6% vzgojiteljev in 9,1% staršev bo vrtec v prihodnosti nadgradil svoj program dela.

Po mnenju 4,2% vzgojiteljev in 2,4% staršev bo vrtec v prihodnosti imel zaposlene vzgojiteljice, ki bodo obvladale dodatna znanja. Po mnenju 6% vzgojiteljev in 5,4% staršev bo vrtec v prihodnosti še v večji meri vključeval starše v proces dela.





199 

 

Graf 16.4: f primerjava med odgovori vzgojiteljev in med odgovori staršev, kako si predstavljajo vrtec prihodnosti.

Po mnenju 12 staršev bo vrtec v prihodnosti brezplačen. Po mnenju 17 vzgojiteljev in 10 staršev bo vrtec v prihodnosti ekološko usmerjen. Po mnenju 8 vzgojiteljev in 18 staršev bo vrtec v prihodnosti ponujal veliko dodatnih dejavnosti.

Po mnenju 7 vzgojiteljev in 14 staršev bo vrtec v prihodnosti multimedijsko usmerjen.

Po mnenju 3 vzgojiteljev in 13 staršev bo vrtec v prihodnosti imel daljši delovni čas.

Po mnenju 16 vzgojiteljev in 15 staršev bo vrtec v prihodnosti nadgradil svoj program dela.

Po mnenju 7 vzgojiteljev in 4 staršev bo vrtec v prihodnosti imel zaposlene vzgojiteljice, ki bodo obvladale dodatna znanja. Po mnenju 10 vzgojiteljev in 9 staršev bo vrtec v prihodnosti še v večji meri vključeval starše v proces dela.





200 

 

3.5 PREVERJANJE HIPOTEZ


Glede na odgovore vzgojiteljic in staršev na zastavljena vprašanja smo preverili naše trditve o raziskovalnih hipotezah.

Hipoteza,


v kateri predvidevamo, da starši in vzgojitelji v večini pozitivno ocenjujejo stanje v vzgojno izobraževalnih ustanovah, ki jih obiskujejo oz. so v njih zaposleni, drži



Starši in vzgojitelji so v kar v 64,8% ocenili vrtec, v katerem so, kot zelo dober oz. petintrideset oseb je takšnega mnenja. Devetnajst oseb oz. 35,2% meni, da je vrtec dober, nihče ne ocenjuje vrtca kot slabega ali še kar dobrega.

Hipoteza,


v kateri predvidevamo, da negativno ocenjujejo posamezne elemente vrtca, delno


drži



Večina anketiranih oseb, kar 41 oz. 75,9%, je mnenja, da je okolje vrtca ustrezno, 9 oz. 16,6% oseb meni, da je okolje vrtca zelo ustrezno, 4 oz. 7,5% staršev in vzgojiteljev pa meni, da je okolje vrtca manj ustrezno. Okolja vrtca nihče izmed vprašanih ne ocenjuje kot neustreznega.

32 oz. 59,3% staršev in vzgojiteljev ocenjuje program dela vrtca kot zelo dober, 21 oz. 38,8% vprašanih meni, da je dober in 1 oz. 1,9% ga ocenjuje kot slabega.

Delovni čas vrtca 21 oz. 38,8% staršev in vzgojiteljev ocenjuje kot zelo dobrega, 25 oz. 46,3% kot dobrega in 8 oz. 14,8% vprašanih kot slabega.

Da so dejavnosti v vrtcu zelo dobre se strinja 18 oz. 33,3% vprašanih, za dobre jih ocenjuje 14 oz. 25,9%, nihče izmed vprašanih ne meni, da so slabe in da jih je preveč v sklopu vrtca.

Večina vprašanih meni, da je v vrtcu zelo dobra informiranost o dejavnostih vrtca in sicer tako meni kar 40 oz. 74,1% anketiranih, 13 oz. 24,1% informiranost o dejavnostih v vrtcu ocenjuje kot dobro in le 1,8% oz. 1 oseba kot slabo.





201 


.





.





 

Večina, in sicer 66,7% oz. 36 oseb, meni, da so odnosi dobri, nihče odnosov ne ocenjuje kot slabe, le 3,7% oz. 2 osebi jih ocenjujeta kot še kar dobre in 17 oz. 31,5% meni, da so ti zelo dobri.

Hipoteza,


v kateri predvidevamo, da bi vzgojitelji in starši spremenili oz. izboljšali posamezne element vrtca, drži


.

Velika večina, in sicer kar 51 oz. 94,4% staršev in vzgojiteljev, meni, da bi se lahko v vrtcu nekatere stvari še izboljšale, in le 3 oz. 5,5% jih meni, da izboljšave oz. spremembe niso potrebne.

Delovni čas vrtca bi lahko po mnenju 10,7% oz. 11 oseb spremenili, 9 oz. 8,7% vprašanih meni, da se da izboljšati program dela vrtca, 4 oz. 3,8% anketiranih vidijo spremembe v informiranosti o dejavnostih vrtca, večino sprememb oz. izboljšav 37,8% oz. 39 oseb pripisuje okolju vrtca, za izboljšavo oz. spremembo odnosov v vrtcu se je odločilo 6 staršev in vzgojiteljev oz. 5,8%, prehrano v vrtcu je izbralo 4,8% oz. 5 oseb, 15,5% oz. 16 vprašanih meni, da bi lahko izboljšali dodatne dejavnosti vrtca in 6,8% oz. 7 oseb je navedlo svoje mnenje. In sicer 2 osebi vidita, kot možnost izboljšave v vrtcu razširitev skupin, 3 osebe menijo, da bi lahko izboljšali didaktična sredstva v vrtcu, 1 oseba meni, da bila lahko spremenili način dela v vrtcu ter 1 oseba je mnenja, da bi lahko izboljšali dodatno izobraževanje za vzgojiteljice v vrtcu.

Hipoteza,


v kateri predvidevamo, da vsi posamezni elementi vrtca: delovni čas vrtca, program dela vrtca, odnosi v vrtcu, okolje vrtca, informiranost vrtca ter dodatne dejavnosti vrtca, predstavljajo vzgojiteljem in staršem pomembne dejavnike pri ocenjevanju vrtca kot kakovostnega, drži

.



Da program dela zelo vpliva na kakovost vrtca meni 39 staršev in vzgojiteljev oz. 72,8%, za delni vpliv se je odločilo 15 oseb oz. 27,2%, nihče pa ne meni, da program dela ne vpliva na kakovost vrtca

Vsi vprašani menijo, da v določeni meri na kakovost vrtca vpliva okolje v vrtcu, in sicer je 44,5% oz. 24 vprašanih mnenja, da okolje zelo vpliva, in 31 oseb oz. 57,4% jih meni, da delno vpliva.



202 

 

29 vzgojiteljev in staršev oz. 53,7% jih meni, da delovni čas zelo vpliva na kakovost vrtca in 24 oz. 44,5% meni, da delno vpliva, le 1 oseba je mnenja, da ne vpliva.

Nihče ni mnenja, da dodatne dejavnosti ne vplivajo na kakovost vrtca, 20 oseb oz. 37,1% je izbralo odgovor o delnemu vplivu in 34 oz. 62,9% jih meni, da zelo vplivajo na kakovost v vrtcu.

31 oz. 57,4% vprašanih je izrazilo,da informiranost o dejavnostih vrtca zelo vpliva na kakovost vrtca, 23 oz. 42,6% oseb pa je mnenja, da delno vpliva, nihče ne meni, da ne vpliva.

Vsi vprašani starši in vzgojitelji so mnenja, da so odnosi v vrtcu ključnega pomena za kakovosten vrtec in to so izrazili v kar 100%.

Hipoteza

.




Po mnenju 7,2% oz. 12 vzgojiteljev in staršev bo vrtec v prihodnosti brezplačen, 16,3% oz. 27 vzgojiteljev in staršev meni, da bo vrtec ekološko usmerjen. 15,7% oz. 26 jih meni, da bo vrtec v prihodnosti ponujal veliko dodatnih dejavnosti. 12,6% oz. 21 da, bo vrtec v prihodnosti multimedijsko usmerjen. Po mnenju 9,6% oz. 16 bo vrtec imel daljši delovni čas. Po mnenju 18,7% oz. 31 vzgojiteljev in staršev bo vrtec v prihodnosti nadgradil svoj program dela.





203 


v kateri predvidevamo, da si vzgojitelji in starši zamišljajo oz. predstavljajo vrtec prihodnosti, drži





 

3.6 SKLEP


Namen raziskovalne naloge je bil izvedeti, kakšna so mnenja vzgojiteljev in staršev, ki imajo otroke vključene v predšolske vzgojno-varstvene ustanove, o vrtcu prihodnosti, kako si tega zamišljajo, kako ocenjujejo pomembnost določenih elementov, ki tvorijo kakovosten vrtec, kako ocenjujejo vrtec, v katerem so, kaj bi izboljšali v vrtcu.

Raziskava, ki smo jo izvedli v OŠ Šmarjeta, Vrtcu Sonček, v Vrtcu pri OŠ Frana Metelka Škocjan, v Petrovem vrtcu Šentpeter in v DV Radovan, nam je pomagala pri zaključnih ugotovitvah.

Ugotovili smo, da so vzgojitelji in starši zadovoljni z vrtci, v katerih so zaposleni, oz., v katerih imajo vključene otroke. Zagotovo je to pozitiven pokazatelj današnjega stanja v vrtcih in dokazuje, da je današnji sistem vzgoje in varstva na dobrem nivoju, ki se izboljšuje iz dneva v dan.

V večini primerov so starši in vzgojitelji pozitivno ocenili posamezne elemente vrtca, saj odstotki njihovih mnenj kažejo, da so v večini zadovoljni s programom dela v vrtcu, informiranjem o dejavnostih vrtca, okoljem vrtca, dodatnimi dejavnostmi vrtca, odnosi v vrtcu in delovnim časom vrtca. Seveda je bilo med odgovori tudi nekaj odstopanj oz. slabše ocenjenih elementov, kar pa v večini primerov predstavlja željo oz. idejo, da se lahko določeni elementi v vrtcu še izboljšajo.

Vzgojitelji in starši se zavedajo, da lahko vedno izboljšamo oz. nadgradimo določene elemente vrtca in so s svojimi odgovori pokazali, da so odprti za spremembe, da obstajajo možnosti za nadgradnjo obstoječih elementov, kot so program dela vrtca, informiranost o dejavnostih vrtca, okolje vrtca, dodatne dejavnosti vrtca, odnose v vrtcu in delovni čas vrtca.

Za kakovosten vrtec je po mnenju staršev in vzgojiteljev pomembno več dejavnikov in eden izmed teh je zagotovo pozitiven odnos v vrtcu med starši,



204 

 

vzgojitelji, ravnateljico in ostalim osebjem, ki sodeluje pri procesih dela v vrtcu. Pomembno za kvaliteto vrtca je tudi informiranje o dejavnostih vrtca, preko različnih medijev, zagotovo pa je na prvem mestu osebni stik oz. pristop. Starši in vzgojitelji tudi verjamejo, da je okolje eden izmed ključnih dejavnikov pri ustvarjanju kvalitetnega vrtca, saj pozitivno in ustrezno okolje vpliva na vse, ki so vključeni v delo vrtca. Brez kakovostnega programa dela vrtca, vrtec ne more ustrezno delovati, česar se zavedajo tako starši kot še posebno vzgojitelji, saj je v mnogih primerih program dela vrtca tisti element, ki privablja osebe, da se vključijo vanj. Dodatne dejavnosti vrtca so dobrodošel del vrtca, saj otrokom in vzgojiteljem omogočajo, da širijo svoja spoznanja in si pridobivajo nove informacije ter znanja, ter vrtec kot ustanova oz. objekt privablja določeno skupino ljudi, ki si želijo takšnih dejavnosti. Zagotovo pa ne smemo pozabiti na delovni čas vrtca, ki je posebno pomemben dejavnik za starše, saj se v številnih primerih ravno na podlagi tega odločajo o vpisu otroka v vrtec.

Vzgojitelji in starši so svoja mnenja o kakovostnem vrtcu podali s svojimi odgovori v anketnem vprašalniku in v naslednjih odstotkih ocenili pomembnost posameznih elementov za kakovosten vrtec. Da program dela zelo vpliva na kakovost vrtca, meni 72,8% staršev in vzgojiteljev, da na kakovost vrtca zelo vpliva okolje v vrtcu, meni 57,4%.
53,7% vzgojiteljev in staršev meni, da delovni čas zelo vpliva na kakovost vrtca, da dodatne dejavnosti zelo vplivajo na kakovost vrtca, jih meni 62,9%, 57,4% vprašanih je izrazilo, da informiranost o dejavnostih vrtca zelo vpliva na kakovost vrtca. Vsi vprašani starši in vzgojitelji so mnenja, da so odnosi v vrtcu ključnega pomena za kakovosten vrtec in to so izrazili v kar 100%.

Starši in vzgojitelji imajo svoje predstave in mnenja o vrtcu prihodnosti, kakšen ta bo, oz., kaj bo ponujal; večina je izbrala med ponujenimi odgovori, nekateri izmed vprašanih pa so napisali lastna mišljenja, in sicer si ena oseba kot vrtec prihodnosti predstavlja vrtec, ki bo ožje usmerjen, npr. glasbeni, plesni vrtec, druga oseba meni, da bo poraslo število zasebnih vrtcev in tretja oseba meni, da bodo skupine bolj razdeljene in da jih bo več.

V večini menijo, da bo vrtec v prihodnosti nadgradil svoj program dela in ponujal veliko dodatnih dejavnosti ter bil v veliki meri ekološko usmerjen. Nekateri so



205 

 

mnenja, da lahko pričakujemo tudi multimedijsko usmerjen vrtec in vrtec, ki bo še v večji meri vključeval starše v procese dela, druženja. Manjše število vzgojiteljev in staršev meni, da bo le ta v prihodnosti imel daljši delovni čas, da bo brezplačen in da bo zaposloval vzgojiteljice, ki obvladajo dodatna znanja.

Vzgojitelji in starši se torej dobro zavedajo, kakšni so kriteriji pri ocenjevanju kakovostnega vrtca, kakšen naj bi ta bil, kaj so tisti pomembni elementi, ki to ustvarjajo.

Cenijo in so zadovoljni z obstoječimi predšolsko vzgojno-izobraževalnimi ustanovami oz. vrtci, vendar kljub temu vidijo, da se lahko določeni segmenti nadgradijo, ter so dovzetni za spremembe.

Vrtec prihodnosti bo vsekakor vrtec, ki bo temeljil na današnjih »temeljih« vrtcev, vendar se bo po mnenju staršev in vzgojiteljev prilagajal družbenim spremembam, oz. šel v korak s časom, ravno tako kot se to dogaja tudi danes. Z upoštevanjem mnenj staršev, vzgojiteljev in ostalih oseb, ki so vključene v vzgojno-varstvene procese, zakonov ter že obstoječega sistema lahko vsak dan počasi ustvarjamo kakovosten vrtec, lahko rečemo tudi vrtec prihodnosti.

In tako lahko vrtec tudi danes postane prostor za prihodnje generacije.





206 

 

LITERATURA IN VIRI




1. Bahovec,E.,D. (et al)(1999). Kurikulum za vrtce. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod za šolstvo.

2. Everard, B., Morris, G. in Erčulj, J. (1996). Uspešno vodenje. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo

3. Glavan, M. (2005). Računalnik pri delu s predšolskimi otroki. Ljubljana: Mirk.

4. Hohmann, M. in Weikart, D.(2005). Vzgoja in učenje predšolskih otrok. Ljubljana: DZS

5. Ivanuš Grmek, M. Bizjak, I. (2002). Učbeniški kompleti v prvem razredu devetletne osnovne šole. Pridobljeno 21.01.2009 iz

http://www.pedagoska-obzorja.si/revija/povzetki/po02-1.html



6. Juren, P. (1998). Predpisi o vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Gospodarski vestnik

7. Krek, J. (1995). Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport

8. Lepičnik-Vodopivec, J. (2006). Kakovost v kurikulu vrtca - od načel do izvedbe. Ljubljana: Supra

9. Lepičnik-Vodopivec, J. (2006). Okoljska vzgoja v vrtcu. Ljubljana: AWTS

10. Medveš, Z. in Resman, M. (2007). Zbornik prispevkov. Ljubljana: Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije

11. Mihovar-Globokar, K.,Čehovin, S.,Toplišek, J. in Zgonc, B. (1997). Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Gospodarski vestnik





207 

 

12. Novak, B., Lavrič, A., Kolenc, J. in Kernev-Štrajn, J. (2006). Moč družbe in transformacija šole. Ljubljana: Pedagoški inštitut

13. Snoj, N. (2009). Imamo brezplačno šolo, zakaj ne tudi vrtcev? Ljubljana: Družina in dom

14. Statistični urad Republike Slovenije. (2009). Predšolska vzgoja in izobraževanje v vrtcih, Slovenija, šolsko leto 2008/09. Pridobljeno

16.5.2009 iz

http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=2327



15. Štuhec, I., Potočnik, V., Erzar, T., Cvetek, R., Praper, P., Šverc, M., Belšak, N. in Čremožnik, S. (2006). Kakovostna šola prihodnosti. Ljubljana: Teološka fakulteta

16. Vlada Republike Slovenije. Ministrstvo za šolstvo in šport. (2008). Delovna področja / Predšolska vzgoja. Pridobljeno 05.05.2008 iz

http://www.mss.gov.si/si/delovna_podrocja/predsolska_vzgoja/



17. Vlada Republike Slovenije. Ministrstvo za šolstvo in šport. (2009). Predšolska vzgoja. Pridobljeno 01.03.2009 iz

http://www.mss.gov.si/si/delovna_podrocja/predsolska_vzgoja/seznam_vrt cev_in_varuhov_predsolskih_otrok_na_domu/




18. Založnik, B. (2006). Slovensko šolstvo. Nova Gorica: Educa

19. Žužek, L. (2004). Eko vrtec. Eko novice





      





208