Radio-frekvenčna identifikacija kot instrument optimizacije dobavne verige

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO- POSLOVNA FAKULTETA

MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

Mario Malačič

Prosenjakovci, april, 2009

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

RADIO- FREKVENČNA IDENTIFIKACIJA KOT INSTRUMENT OPTIMIZACIJE

DOBAVNE VERIGE

RADIO- FREQUENCY IDENTIFICATION AS THE INSTRUMENT OF THE SUPPLY CHAIN OPTIMIZATION

Študent: Mario Malačič Naslov: Prosenjakovci 97/b, 9207 Prosenjakovci Številka indeksa: 81548280 Študij: redni Program: univerzitetni Študijska smer: mednarodna menjava Mentor: dr. Klavdij Logožar, izredni profesor

Prosenjakovci, april, 2009

ZAHVALA

Za mentorstvo bi se rad zahvalil izrednemu profesorju dr. Klavdiju Logožarju. V največji meri pa gre zahvala moji mami za izkazano moralno in finančno podporo tekom celotnega študija.

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisani Mario Malačič, rojen 14.5.1980, študent Ekonomsko- poslovne fakultete Univerze v Mariboru, programa Ekonomija in smeri mednarodna menjava, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Radio- frekvenčna identifikacija kot instrument optimizacije dobavne verige pri mentorju dr. Klavdiju Logožarju izrednem profesorju, avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni: teksti niso uporabljeni brez navedbe avtorjev.

(podpis študenta)

Prosenjakovci, april 2009

2

PREDGOVOR

Uvedba avtomatskih identifikacijskih sistemov v poslovne procese omogoča večji pretok informacij in njihovo hitrejšo obdelavo. Cilj takih sistemov je povečanje učinkovitosti, zmanjšanje stroškov poslovanja in povečanje konkurenčnosti podjetja. Količina informacij s katerimi podjetja vsakodnevno razpolagajo in manipulirajo je zelo velika. Prav zaradi tega stremijo k hitrejšim, zanesljivejšim, varnejšim, bolj avtomatiziranim in poenotenim sistemom označevanja ter sledenja različnih produktov, ki bi presegala uporabo do sedaj uveljavljene črtne kode. Tehnologija, ki združuje vse te lastnosti je radio frekvenčna identifikacija, krajše RFID.

Za izbiro teme diplomskega dela, Radio- frekvenčna identifikacija kot instrument optimizacije dobavne verige, smo se odločili z namenom, da prikažemo in poudarimo potencial tehnologije RFID na področju optimizacije celotne dobavne verige. Tehnologija nedvomno spada med povzpetnike na tem področju in bo v prihodnosti imela zelo velik vpliv na vsakdanja življenjska opravila vsakega posameznika.

Namen raziskovalnega dela je predstavitev tehnologije RFID. Predstaviti želimo tudi ekonomski potencial tehnologije na področju optimizacije proizvodnih procesov v vrednostni verigi izdelka in v okviru tega oceniti kritična odstopanja poslovno- ekonomskih priložnosti in rizikov, ki so povezani z uvedbo nove tehnologije.

V teoretičnem delu bomo začeli z razčlenjevanjem tehnologije RFID do tolikšne mere, da bo nadaljnje branje dela bolj razumljivo. Na kratko bomo predstavili delovanje in osnovne gradnike RFID, zanimal nas bo proces standardizacije, frekvenčna področja delovanja ter primerjava med RFID in črtno kodo. V tretjem poglavju, ki je bolj praktično naravnano, je fokus na področjih uporabe tehnologije in s tem povezana problematika ter vizija tehnologije. Četrto poglavje je namenjeno predstavitvi teoretičnega koncepta Efficient Consumer Response in njegovih osnovnih strategij. Peto poglavje predstavlja sklop teorije in prakse ter je hkrati tudi osrednje poglavje diplomskega dela. Tukaj bomo navedli številna različna področja uporabe tehnologije RFID v sodelovanju z izbranimi strategijami Supply Chain Managementa, na celotni dobavni verigi od nastanka produkta do njegove porabe oz. uporabe. V tem poglavju bomo namenili tudi nekaj prostora podjetniškemu sodelovanju. Je namreč dokaj pomembna tema, ki bo v bližnji prihodnosti, dokler RFID ne bo prevzel celotnega dela identifikacije v svoje roke in bo potrebno iskati neke začasne rešitve za sobivanje med RFID in črtno kodo. Predstavili bomo tudi možna tveganja in priložnosti, ki so povezana z implementacijo nove tehnologije. V sklepnem poglavju bomo dali končni odgovor na vprašanje, če lahko uvedba tehnologije RFID v dobavnih verigah doseže ekonomsko korist v obliki povečanja učinkovitosti in s tem povezano znižanje stroškov ter povečanje konkurenčnosti.

Ne glede na to, da je tehnologija trenutno še razmeroma draga, bodo morala podjetja začeti razmišljati o njeni implementaciji, saj globalna podjetja zelo zaostrujejo konkurenco in silijo vse ostale v iskanje boljših načinov izvajanja logističnih storitev. Obstaja že kar nekaj velikih trgovskih podjetij, ki RFID uspešno uporabljajo. Njihovi rezultati so pri tem zelo dobri in obetajoči za prihodnost, kar je zelo vzpodbudno tudi za druga podjetja, ki so že začela razmišljati o implementaciji tehnologije.

3

KAZALO

PREDGOVOR ..................................................................................................................... 2

1 UVOD ................................................................................................................................ 5 1.1 Opredelitev področja in opis problema .................................................................................................. 5 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve ............................................................................................................... 5 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave ........................................................................................................ 6 1.4 Predvidene metode raziskovanja ............................................................................................................ 7

2 OSNOVE RADIO- FREKVENČNE IDENTIFIKACIJE ............................................ 8 2.1 Zgodovina ............................................................................................................................................... 8

2.2 Predstavitev delovanja tehnologije RFID............................................................................................... 9 2.2.1 Odzivnik oz. tag RFID.................................................................................................................... 9 2.2.2 Bralnik RFID ................................................................................................................................ 11 2.2.3 Antena RFID................................................................................................................................. 11

2.3 Frekvence delovanja sistemov RFID .................................................................................................... 12 2.4. Standardizacija v RFID ...................................................................................................................... 13

2.4.1 EPCglobal IncTM ........................................................................................................................... 14 2.4.2 Omrežje EPC ................................................................................................................................ 14 2.4.3 Koda EPC ..................................................................................................................................... 14 2.4.4 Globalna izmenjava podatkov v dobavni verigi s pomočjo omrežja EPC/ ONS .......................... 15

2.5 Primerjava RFID in črtne kode ............................................................................................................ 16

3 PODROČJA UPORABE TEHNOLOGIJE RFID ...................................................... 19 3.1 Splošna področja uporabe.................................................................................................................... 19 3.2 Ekonomska področja uporabe .............................................................................................................. 21 3.3 Problematika v zvezi z uporabo tehnologije ......................................................................................... 21 3.4 Varstvo podatkov .................................................................................................................................. 22

3.5. Vizija tehnologije RFID....................................................................................................................... 23

4 ECR KOT TEORETIČNI NASTAVEK PRI OPTIMIZACIJI DOBAVNE VERIGE ............................................................................................................................. 25

4.1 Zgodovinski razvoj in osnovne strategije ECR ..................................................................................... 26 4.1.1 Cilji in osnovne strategije SCM .................................................................................................... 26

4.1.1.1 Efficient Replenishment (ER) ............................................................................................... 27 4.1.1.2 Computer Assisted Ordering (CAO) ..................................................................................... 29 4.1.1.3 Vendor Managed Inventory (VMI) ....................................................................................... 30 4.1.1.4 Cross Docking (CD).............................................................................................................. 31 4.1.1.5 Efficient Administration (EA)............................................................................................... 31 4.1.1.6 Efficient Unit Loads (EUL)................................................................................................... 32

4.1.2 Category Management (CM) ........................................................................................................ 32 4.2 Uporaba osnovnih strategij SCM v praksi............................................................................................ 33

5 RFID KOT POTENCIALNI INSTRUMENT OPTIMIZACIJE NASTAVKA ECR ............................................................................................................................................. 34

4

5.1 Možna področja uporabe RFID v vrednostni verigi ............................................................................. 34 5.1.1 Proizvodnja ................................................................................................................................... 35 5.1.2 Skladiščenje .................................................................................................................................. 36 5.1.3 Transportne poti ............................................................................................................................ 38 5.1.4 Mesto nakupa ................................................................................................................................ 39

5.2 Podjetniško sodelovanje na področju RFID......................................................................................... 41 5.3 Tveganja in priložnosti RFID .............................................................................................................. 42

6 SKLEP ............................................................................................................................. 44

SEZNAM LITERATURE IN VIROV............................................................................. 48

SEZNAM SLIK ................................................................................................................. 50

SEZNAM TABEL ............................................................................................................. 50

SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC .......................................................................... 51

5

1 UVOD

1.1 Opredelitev področja in opis problema

V diplomskem delu bomo predstavili tehnologijo radio- frekvenčne identifikacije1 in njen vpliv na optimizacijo dobavnih verig. RFID je splošen izraz, ki se uporablja za opis sistema, ki brezkontaktno, preko radijskih valov, oddaja identiteto objekta zapisano v obliki unikatne serijske številke. Smernice in področja uporabe kažejo, da RFID postaja pomemben dejavnik za dosego konkurenčnih prednosti v logističnih podjetjih, ki imajo sestavljene dobavne verige.

Tehnologija RFID obstaja že vrsto let, ne da bi se njenega obstoja zavedali. Ker je bila do nedavnega razmeroma draga in neuporabna za množično uporabo, prevelikega interesa zanjo nismo kazali. Prva velika prelomnica za tehnologijo je bila uporaba pri radarskem sistemu leta 1922, ki je v osnovi v uporabi še danes. RFID se danes uporablja za označevanje in sledenje živali, prepoznavanje izdelkov v trgovinah, identificiranje ladijskih kontejnerjev, plačilo cestnine, spremljanje pošiljk v logistiki, pri izposoji knjig v knjižnicah, na parkiriščih in v garažah, za kodiranje ključev, spremljanje proizvodnih procesov itd. Področja uporabe RFID so praktično neomejena. Tudi v prihodnosti lepo kaže. Po mnenju nekaterih bi naj iz trgovin postopno izpodrinila tehnologijo črtne kode in z njeno uporabo na nivoju posameznega izdelka dosegla neke vrste inteligenco pri predmetih, kar bi lahko naredilo logistiko popolnoma avtomatizirano. S pomočjo RFID in online povezave bo mogoče vzpostaviti celotno infrastrukturo povezanih objektov, ki bodo lahko medsebojno komunicirali. Vizija hladilnika, ki bo sam nakupoval je torej realna.

Zahteve trga postajajo vse bolj kompleksne, prav tako potreba po globalnem poslovanju. Za usklajeno delovanje oskrbnih verig morajo biti vsi čelni v verigi usklajeni; od dobavitelja, proizvajalca do distributerja. Učinkovita in uspešna integracija pa je odvisna od ustreznih informacijsko- komunikacijskih tehnologij, ki omogočajo celostno opazovanje razmerij v oskrbni verigi in s tem izboljšajo pretok informacij ter odpravo oziroma pravočasno odkrivanje konfliktov med različnimi členi verige. Tehnologija, ki lahko ponudi učinkovito rešitev na področju delovanja oskrbnih verig, je radio- frekvenčna identifikacija (RFID).

1.2 Namen, cilji in osnovne trditve

Namen diplomskega dela je predstavitev tehnologije RFID. Prav tako je naš namen predstaviti ekonomski potencial tehnologije na področju optimizacije proizvodnih procesov v vrednostni verigi izdelka in v okviru tega oceniti kritična odstopanja poslovno- ekonomskih priložnosti in rizikov, ki so povezani z uvedbo te tehnologije.

Uspešna podjetja morajo obvladovati svojo prihodnost, da bi lahko dosegala najvišjo poslovno vrednost. Najvišjo poslovno vrednost v obliki dobička in konkurenčnih prednosti lahko dosežejo samo s prilagodljivimi in odzivnimi oskrbovalnimi verigami, ki se

1 V nadaljevanju diplomske naloge bomo za radio- frekvenčno identifikacijo uporabljali kratico RFID.

6

prilagajajo potrebam strank v realnem času. Med prilagajanjem potrebam strank, se posvečajo distribuciji, proizvodnji, dostavi pravih izdelkov, ki morajo biti na voljo ob pravem času, na pravem mestu, ob pravih stroških in ob pravi ceni.

Podjetja se v času globalizacije srečujejo z raznimi izzivi, kot so: močna konkurenca, zapletenost trga, razpršenost poslovnih partnerjev in strank po vsem svetu, regionalne zahteve, vladni predpisi in različni geografski časovni pasovi so le nekateri med njimi. Podjetja, ki sledijo pristopu usklajevanja dejavnosti znotraj oskrbovalne verige s potrebami na trgu, lahko dosežejo številne prednosti. Te prednosti se kažejo pri bolj uspešni odzivnosti na negotovosti pri potrebah trga, spreminjanju izdelkov ter pri potrebi po nenehnih izboljšavah izdelkov in kvalitetnih storitvah za stranke. Tako lahko brez skrbi sprejmejo zaplete in nepričakovane situacije, ne da bi s tem ogrozili poslovanje podjetja.

Cilji diplomskega dela so naslednji:

• opredeliti osnove RFID s poudarkom na primerjavi s črtno kodo; • prikazati aktualna in potencialna področja uporabe RFID s poudarkom na

problematiki v zvezi z uporabo tehnologije in njeno vizijo; • proučiti in predstaviti osnovne strategije SCM v katerih je mogoče učinkovito

uporabiti RFID kot instrument optimizacije; • analizirati ekonomski potencial in učinkovitost tehnologije na različnih področjih

uporabe v celotni vrednostni verigi od nastanka izdelka do njegove uporabe oz. porabe;

• predstaviti poslovno ekonomske priložnosti in rizike ob uvedbi nove tehnologije.

Trditve, ki jih bomo skušali dokazati, so:

• RFID je revolucionarna tehnologija, ki bo v bližnji prihodnosti bistveno vplivala na naš vsakdanjik in na stroške poslovanja ter konkurenčnost;

• RFID je eden glavnih konkurentov, da izpodrine uporabo črtne kode; • uvedba tehnologije izboljša logistične procese in optimira cilje logistike v obliki

»7p«: imeti pravi produkt v pravi količini ob pravem času in pravi kvaliteti, ob pravih stročkih na pravem mestu s pravimi informacijami;

• z uvedbo RFID v distribuciji omogočimo preobrazbo dobavne verige, ki jo še bolj vodi povpraševanje, saj povezuje dobavitelje, proizvajalce, distributerje in trgovce ter omogoča izmenjavo podatkov o izdelkih in partnerjih;

• uvedba tehnologije je še razmeroma draga, omejitev pri implementaciji predstavlja tudi vprašanje varovanja podatkov in standardizacija na tem področju.

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave

Uvajanje oziroma uporaba RFID je v slovenskih podjetjih v primerjavi s tujimi konkurenčnimi podjetji v zaostanku. Tuja podjetja, predvsem veliki trgovski giganti kot so Wal- Mart, Metro Group in drugi že zelo učinkovito uporabljajo tehnologijo in s tem ko poslujejo z ostalimi podjetji po vsem svetu pozitivno vplivajo na širjenje in implementacijo le- te v dobavne verige. Izhajali smo iz predpostavke, da se tehnologija približuje dnevu,

7

ko bo postala močno strateško orodje s pomočjo katere bodo predmeti lahko medsebojno komunicirali, kar bo dalo izdelku določeno inteligenco, podjetju pa konkurenčno prednost.

V diplomskem delu se bomo omejili na tehnologijo RFID in na osnovne strategije managementa dobavnih verig (SCM), kjer tehnologija lahko optimizira delovanje dobavnih verig.

1.4 Predvidene metode raziskovanja

Uporabljali bomo dinamično metodo, kar pomeni, da bomo preučili sedanje stanje tehnologije in preučili, kakšne spremembe se nam obetajo.

V okviru deskriptivnega pristopa bomo uporabili naslednje metode:

- metoda deskripcije za opis dejstev, teorije in pojmov; - metoda klasifikacije, s katero bomo definirali pojme; - metoda kompilacije, kjer bomo s povzemanjem stališč drugih avtorjev v zvezi z

izbranim raziskovalnim problemom prišli do oblikovanja novih stališč; - metoda komparacije, ki smo jo uporabili za povzemanje spoznanj, stališč, sklepov

in rezultatov drugih avtorjev.

V okviru analitičnega pristopa:

- metoda analize, s pomočjo katere smo razčlenjevali ugotovitve iz teorije in prakse; - metoda sinteze, kjer smo povezali teoretične poglede in preverjene izide iz prakse v

celoto.

Podatke bomo zbirali s pomočjo interneta in knjižnice (učbeniki, revije in časopisi).

8

2 OSNOVE RADIO- FREKVENČNE IDENTIFIKACIJE

2.1 Zgodovina

Tehnologija RFID deluje na principu prenosa radijskih valov na področju nizkih-, visokih- in ultra visokih frekvenc, kakor delujejo radijski sprejemniki, bluetooth naprave ali brezžična omrežja (Skupina RFID, 2009).

Preden se lotimo podrobnejše razčlenitve in razlage same tehnologije, bomo na kratko strnili zgodovinska dejstva in pomembne prelomnice za tehnologijo RFID (RFID Journal, 2009; Marić, 2005):

• začetki radio- frekvenčne identifikacije segajo v obdobje druge svetovne vojne, ko so Britanci razvili prvi aktivni t.i. »friend and foe« (IFF) sistem, ki je deloval na principu oddajanja radijskih valov. Oddajnik je bil pritrjen na letalu, ki je radarskim postajam na tleh posredoval informacije in na podlagi tega so lahko spodaj ugotovili, da gre za prijateljsko letalo;

• leta 1948 je inženir Harry Sockman ugotovil, da je možno delovanje oddajnika samo s pomočjo sprejetih radijskih signalov. Tako je objavil svoje delo Communication by Means of Reflected Power, v katerem je predstavil koncept pasivnega RFID sistema;

• leta 1970 se začne uporaba v komercialne namene, predvsem pri elektronskem varovanju artiklov pred tatvinami (ang. Electronic Article Surveillance- EAS, sistem je v izpopolnjeni izvedbi v uporabi še danes) in pri sledenju živali;

• leta 1987 prva komercialna aplikacija za elektronsko cestninjenje na Norveškem; • leta 1990 se je v ZDA začela širiti uporaba sistema RFID. Uporabljali so ga na

področju transporta, identifikacije oseb, kontrole pristopa v manjšem obsegu za identifikacijo živali. V Evropi je bil sistem predvsem v uporabi za identifikacijo živali in na področju industrije in podjetništva, npr. za plačilo cestnine brez ustavljanja;

• v zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja je IBM razvilo in patentiralo ultra visok frekvenčni RFID sistem, katerega nikoli niso dali na tržišče. Ko so sredi devetdesetih let zašli v finančne težave, so svoj patent prodali podjetju Intermec. Podjetje Intermec je RFID sistem vgradilo v številne različne aplikacije, pomanjkljivost je bila visoka cena sistema in pomanjkanje standardov;

• leta 2000 trgovska veriga Wal- Mart postavlja pogoj dobaviteljem za označevanje z RFID;

• leta 2003 ZDA uporabijo tehnologijo RFID za vojaške operacije v Iraku; • leta 2003 ustanovitev organizacije EPCglobal pod okriljem EAN- UCC, danes

organizacije GS1.

Tehnologija RFID postaja del vsakdanjega življenja in danes zagotovo spada med najobetavnejše identifikacijske tehnologije, ki s pomočjo omrežja EPC povezuje objekte s svetovnim spletom, kar predstavlja temelj učinkovitega sledenja in izmenjave podatkov med členi oskrbne verige (GS1 Slovenija, 2009).

9

2.2 Predstavitev delovanja tehnologije RFID

RFID je splošen izraz, ki se uporablja za opis sistema, ki brezkontaktno, preko radijskih valov, transmitira identiteto objekta zapisano v obliki unikatne serijske številke (RFID Journal, 2009).

Koncept sistema RFID je zelo preprost. Sestavljata ga RFDI čitalec z anteno in RFID priponka (ang. TAG) z anteno, prenosni medij med čitalnikom in priponko pa so radijski valovi nizke moči. Čitalec ustvarja v svoji okolici šibko radio- frekvenčno magnetno polje. Ko se priponka približa čitalcu in vstopi v njegovo polje, se aktivira elektronsko vezje v priponki in odda svoj podatek (lastna identifikacijska koda in druge podatke) v obliki radijskega signala. Čitalec ta signal sprejme in ga v primerni obliki posreduje računalniku v nadaljnjo obravnavo. V primeru, da gre za bralno pisalne priponke, lahko čitalec tudi zapiše nove podatke v notranji pomnilnik priponke. Potrebno je omeniti tudi aplikacije odprtega in zaprtega kroga. Aplikacije zaprtega kroga služijo za označevanje in sledenje znotraj podjetja, saj zaradi nizke frekvence ne povzročajo radio- frekvenčnih motenj. Aplikacije odprtega tipa druge generacije- Gen 2 omogočajo, da s frekvenčnim pasom, ki ga določi država med 860 in 930 MHz, ne povzročajo radio- frekvenčnih motenj za ostale naprave (Ogrinc, 2006; RFID Journal, 2009). Slika 1 prikazuje način delovanja sistema RFID.

Slika 1: Delovanje sistema RFID

Vir: Skupina Špica, prirejeno po Aleš Habič, RFID tehnologija 2005

2.2.1 Odzivnik oz. tag RFID

Osnovne komponente odzivnika so čip, antena za komunikacijo in ohišje, ki je lahko sestavljeno iz različnih materialov. Velikost čipa ne presega enega milimetra in ima lastnosti pomnilniške enote, v katerem je shranjena identifikacijska številka objekta, v primeru pisalno bralnih čipov pa tudi dodatne informacije. Čip je lahko nameščen na plastičnih nosilcih, bodisi na spodnji strani nalepke s črtno kodo ali drugimi podatki. Čipi se razlikujejo med seboj po izvoru energije, načinu napajanja, različnih frekvencah delovanja, sposobnosti hranjenja podatkov, različni fizični obliki, ceni, po različnih

10

spominskih kapacitetah in po sposobnosti pisanja ter branja. Antena odzivnikov je sestavljena iz zelo tanke žice, ki je ponavadi izdelana iz aluminija ali bakra in je tesno ovita okrog čipa (RFID Journal, 2009; Skupina RFID, 2009).

Slika 2: Odzivnik RFID

Vir: Skupina RFID, 2009

Obstaja nekaj osnovnih tipov odzivnikov, ki se uporabljajo v preskrbovalnih verigah. Glede na način oddajanja ter na način prenosa informacij preko radijskih valov jih delimo na aktivne, semi- pasivne in pasivne odzivnike(Wikipedija, 2009; Skupina RFID, 2009):

• aktivni odzivniki imajo poleg čipa in antene še baterijo, ki napaja vezje oddajnika. Njegova prednost je v večji moči oddajanja, večjem dometu (do 100m) in v veliki kapaciteti pomnilnika. Njihova slaba lastnost pa je, da so relativno dragi in potrebujejo vzdrževanje. Uporabljajo se za sledenje avtomobilov na železniški ranžirni postaji, pri natovarjanju velikih zabojnikov za čezoceansko plovbo itn;

• pasivni odzivniki nimajo lastnega napajanja. Potrebno energijo za delovanje dobijo neposredno od radijskega signala bralnika. Imajo kratek domet (do 10m), so cenovno ugodnejši, občutljivi so na statično elektriko in mehanske poškodbe, delujejo na vseh frekvenčnih področjih in vsebujejo do 512 bitov informacij. Uporabljajo se za identifikacijo in sledenje izdelkov, palet, zabojnikov in pakirnih enot v oskrbnih verigah;

• semi- pasivni odzivniki so po karakteristikah zelo podobni pasivnim, le da imajo še dodano backup baterijo. Uporabljajo se za zabojnike in palete v prodajalnah, za opremljanje z deli ter v just- in- time proizvodnih aplikacijah.

Pasivne odzivnike lahko ločimo glede na branje in zapisovanje v (RFID Journal, 2009):

• pasivno bralne odzivnike (R), te je možno samo brati. Pred uporabo se programirajo s strani proizvajalca, kjer dobijo edinstveno identifikacijsko številko;

• pasivno bralni/ pisalni odzivniki (R/W), za njih je značilno, da imajo poleg vpisane identifikacijske številke še dodaten prostor za zapis informacij, ki poteka s pomočjo bralnika vgrajenega v tiskalnik RFID oz. s samostojnim bralnikom RFID. Uporablja se za zahtevnejše aplikacije oz. tam, kjer je potreben dodaten zapis informacij v čip;

• enkratno zapisljive/ bralne odzivnike, tukaj lahko uporabnik samo enkrat programira zapis, medtem ko pri branju nima omejitev.

11

2.2.2 Bralnik RFID

Bralnik RFID je radio- frekvenčna naprava, ki s pomočjo antene sprejema in oddaja radio- frekvenčni signal. Ima kontrolno enoto za izvrševanje ukazov, vsebuje vmesnik za prenos podatkov in ima možnost prejemati navodila oz. ukaze od nadzornega sistema. Podatke z RFID odzivnika dobimo brez kakršnega koli fizičnega kontakta. Pri odčitavanju moramo biti pozorni na področje čitanja, ki predstavlja razdaljo, s katere lahko bralnik komunicira z odzivnikom RFID. Komunikacija med njima je vezan na protokole in standarde, kot npr. standard EPC UHF Class 1 za aplikacije v oskrbnih verigah trgovin. Obstajajo klasični ročni modeli, to so bralniki za mobilno uporabo, ki imajo samo možnost odčitavanja ali kombinacija bralnik/ zapisovalnik in fiksni bralniki, ki so nameščeni ob vhodnih vratih oz. nekje na tekočem traku. (RFID Journal, 2009).

Slika 3: Bralnik Medio™ TR-P101 Mid Range HF Reader

Vir: More RFID, 2009

2.2.3 Antena RFID

Poznamo anteno bralnika in anteno odzivnika oz. etikete. Antena je naprava po kateri se izmenjujejo podatkovne informacije med etiketo in čitalnikom. Delujejo kot periferne enote povezane z bralniki RFID, ki preko njih vzpostavljajo brezkontaktno elektronsko povezavo z odzivniki RFID. Poznamo dva tipa anten, linearne in krožno polarizirane antene. Linearne antene omogočajo daljši domet, vendar so občutljive na orientacijo odzivnika. Uporabljajmo jih predvsem na tekočih trakovih v proizvodni liniji. Tagi oz. odzivniki so nameščeni na embalažah ali paketih, ki v stalno enaki orientacijo potujejo po tekočem traku mimo antene, kar omogoča največjo verjetnost odčitavanj. Krožno polarizacijo omogoča antena, ki je narejena tako, da oddaja RF (radio frekvenca) energijo simultano v več smeri. Takšna antena nudi velike tolerance za različne orientacije tagov in ni tako občutljiva na odboje ter ovire. Antene so večinoma vgrajene v ohišja, katerih montaža je enostavna in učinkovita (RFID Journal, 2009).

Da bi lahko antene nemoteno odčitavale informacije z odzivnikov oz. etiket, morajo biti izpolnjene tri zahteve (RFID Journal, 2009):

• odzivnik mora priti v področje odčitavanja antene, v energijskem polju antene; • antena mora imeti zadostno moč signala, da odčita informacije z odzivnika; • antena mora biti orientirana proti odzivniku.

12

Slika 4: Primer antene RFID, ki je v uporabi na tekočem traku

Vir: Identicus, 2009

2.3 Frekvence delovanja sistemov RFID

Oznaka RF v besedi RFID označuje kakor smo že zgoraj opisali radio- frekvenco. To nam pove, da se tukaj izmenjava podatkov odvija s pomočjo radijske tehnike. Na splošno lahko ločimo med nizko, visoko in ultra visoko frekvenco (LF, HF in UHF). V LF in HF so se že po vsem svetu ustalili standardi za RFID na področju delovanja od 135 kHz do 13,56 MHz (GS1 Nemčija, 2009).

Najbolj pomemben kriterij, ki razlikuje različne RFID sisteme med seboj je frekvenca, na kateri oddaja bralnik. Neposredno s frekvenco sta povezana način sklopa med bralnikom in oddajnikom ter domet branja. Za RFID sisteme se uporabljajo frekvence, ki se začnejo v dolgovalovnem področju okoli 125 kHz in končajo šele v mikrovalovnem področju okrog 5,8 GHz (Skupina RFID, 2009). Tabela 1 prikazuje značilna frekvenčna področja uporabe RFID sistemov, domete in možne implementacije.

Tabela 1: Pregled frekvenčnih področij uporabe RFID tehnologije

Frekvenčno področje

Tipične frekvence

Domet branja Hitrost branja in domet podatkov

Vrsta aplikacije

Nizke frekvence (LF)

125 kHz Nekaj milimetrov ali fizični kontakt

Nizka hitrost branja in prenosa

podatkov

Kontrole dostopa, sledenje živali

Visoke frekvence

(HF)

13,56 MHz

Nekaj 10cm do 1m z dobrim

načrtovanjem

Srednje hitrosti branja in prenosa

podatkov

Pametne kartice Knjižnice

Farmacevtska, prehrambena

industrija Ultra visoke

frekvence (UHF)

868 MHz (Evropa) 915 MHz

(ZDA)

Več metrov, v idealnem okolju

preko 10m

Velike hitrosti branja in prenosa

podatkov

Skladišča, proizvodna veriga, sledenje izdelkov, palet, pakirnih enot

Vir: Skupina RFID, 2009.

13

Kot vidimo v tabeli, je frekvenca zelo pomembna za hitrost prenosa podatkov in pri branju. Višja je frekvenca, hitrejši je prenos podatkov. Ta podatek je zelo pomemben pri načrtovanju sistema RFID v oskrbni verigi, ker nam bistveno lahko optimizira čas.

Ker odzivniki komunicirajo z bralnikom preko radijskih valov, ti ne smejo motiti ostalih radijskih sistemov, zato področje uporabe frekvenc določa ustrezna zakonodaja, ki pa je različna od države do države. Radio- frekvenčni spekter je namreč omejena naravna dobrina, katerega uporaba je mogoča na način in pod pogoji, ki jih določa zakon in predpisi. V Sloveniji skrbi za to področje Uredba o načrtu razporeditve radio- frekvenčnih pasov, ki določa uporabo radio- frekvenčnih pasov za radiokomunikacijske storitve. Različne specifične frekvence za različna področja delovanja v državah sveta pa v veliki meri zavirajo prodor tehnologije RFID v globalne oskrbne verige (Skupina RFID, 2009; Uradni list RS 107/ 2004).

2.4. Standardizacija v RFID

Zelo pomembna predpostavka, da se bo implementacija tehnologije RFID in s tem njen dokončni prodor v dobavne verige začel kmalu, je uvedba enotnega svetovnega standarda na področju frekvenc delovanja, protokolov, hranjenja in hitrosti branja informacij z odzivnikov oziroma tagov ter poenotenje na področju pisalno bralnih dometov (Deska, 2005, 35).

Največ težav pri vpeljavi nove tehnologije povzročajo različni proizvajalci RFID odzivnikov in bralnikov ter anten. Seveda tisti proizvajalci, ki prvi plasirajo nekaj na trg imajo običajno neko konkurenčno prednost in si s tem zagotovijo svoj standard ter ga poskušajo vsiliti ostalim konkurenčnim podjetjem. Novi uporabniki ne želijo ali celo ne smejo uporabljati konkurenčnih standardov in so tako prisiljeni vpeljati zopet nove standarde na svojem trgu. Tako nastajajo vedno novi standardi, ki pa na trgu tehnologije RFID povzročajo predvsem zmedo in nezdružljivost (GS1 Nemčija, 2009).

Tako je zaradi tega na nivoju preskrbovalne verige nastala pobuda, da se celoten trg po svetu poenoti. Kot posledica tega je nastala globalna organizacija Electronic Product Code (EPC). EPC je del omrežja EPCglobal, ki z uporabo radio- frekvenčne identifikacije omrežnih tehnologij olajšuje upravljanje preskrbovalne verige. Za razvoj sistema pod okriljem GS1 skrbi neprofitna organizacija EPCglobal. EPC poleg identifikacijskih podatkov GS1 podpira tudi druge podatkovne strukture. Sistem EPCglobal že ponuja enoten standard za radijski vmesnik sistema, namesto cele vrste internih standardov, ki so bili v uporabi v preteklosti. Nova verzija radijskega protokola na UHF področju (Gen 2) presega pretekle omejitve in s potrditvijo s strani mednarodne organizacije za standardizacijo (ISO 18000) zagotavlja varno izbiro (Skupina RFID, 2009).

Namen standardov je zagotoviti globalno povezljivost komponent sistemov RFID, ki bodo v skladu z regulacijami povsod po svetu. Enoten standard odpira vrata množični uporabi, ki seveda zahteva in hkrati spodbuja tudi nižanje cen. Standardi pripomorejo tudi k zmanjšanju kompleksnosti procesov v organizaciji in med organizacijami. Prednost za podjetja je v tem, da se lahko nemoteno posvečajo temu, kako uporabiti informacijo in ne kako jo pridobiti (Skupina RFID, 2009; GS1 Slovenija, 2009).

14

2.4.1 EPCglobal IncTM

EPCglobal IncTM je nepridobitna, naročniška in odprta organizacija. Njen namen je izdelava standardov pod okriljem GS1 in GS1 US (prej UCC). Njeno poslanstvo je nadaljnji razvoj standardov, ki bodo poenotili in pocenili uvedbo tehnologije RFID v globalne oskrbne verige ter povezali posamezne člene verige v enoten informacijski sistem. S tem ciljem še naprej razvija standarde, ki urejajo delovanje tehnologije na področju strojne in programske opreme, razvija omrežje EPC, dodeljuje vodilne številke EPC in tako zagotavlja unikatnost elektronskih oznak izdelkov v oskrbni verigi. Predhodno razvita standarda Class 0 in Class 1 Generacije 1 za EPC odzivnike sta postala prva EPC standarda. Decembra 2004 pa je EPCglobal IncTM priznal standard Gen 2, ki naj bi v prihodnosti zamenjal prejšnja dva standarda in tako v veliki meri uveljavil tehnologijo RFID v oskrbne verige (GS1 Slovenija, 2008; Skupina RFID, 2009).

2.4.2 Omrežje EPC

EPC omrežje združuje vse udeležence oskrbovalne verige, od dobavitelja surovin do proizvajalca izdelkov. Vsak izdelek, vsaka škatla, vsaka paleta oziroma drugače povedano vsaka enota, ki se prenaša skozi dobavno verigo, ima nameščen cenen pasiven odzivnik RFID. S pomočjo RFID bralnikov, nameščenih na različnih točkah v omrežju, se spremlja lokacija in stanje vsake enote, od ustvarjanja le- te do uničenja, razpakiranja ali prodaje. Tako lahko partnerji v oskrbovalni verigi v vsakem trenutku vedo, kje se nahaja njihova pošiljka, ter ob uporabi raznih senzorjev, med drugim tudi v kakšnem stanju je. Omrežje EPC je zelo kompleksno in ga je težko razumeti. Sestavlja ga več različnih tipov strojne opreme kot katerokoli drugo globalno omrežje. V sebi združuje veliko število različnih tehnologij, od prenosa informacij s pomočjo elektromagnetnih valov, prek interneta, do informacijskih sistemov (Skupina RFID, 2009; GS1 Slovenija, 2009).

2.4.3 Koda EPC

Koda EPC je edinstvena identifikacijska številka, ki je namenjena označevanju produktov oziroma izdelkov v dobavni verigi. Koda je zapisana v čipu odzivnika, ta se nahaja na etiketi, etiketa pa na logistični enoti in omogoča identifikacijo objekta povezanega s to identifikacijsko številko ter pridobitev vseh informacij o objektu iz baze podatkov v omrežju EPC (EPCglobal, 2009).

Organizacija EPCglobal IncTM vsakemu členu oz. uporabniku omrežja EPC določi unikatno identifikacijsko številko, ki prepreči podvajanje oznak med različnimi uporabniki omrežja EPC. Imenuje se vodilna številka EPC (angl. EPC Manager Number), ki se v okviru strukture kodirnega načrta pojavi kot ločen del kode EPC. Na podlagi te kode lahko vsak uporabnik omrežja EPC naprej določa svoje kode EPC (GS1 Slovenija, 2009).

Trenutno imamo izdelane tri osnovne verzije EPC kode 64, 96 in 256 bitno EPC kodo. Zelo kmalu bo 96 bitna EPC koda zamenjala 64 bitno, kajti ima večjo pomnilniško enoto, ki bo zadostovala trenutnim potrebam po hranjenju informacij. Najbolj pomembno je, da so vse verzije EPC kod med seboj združljive, kajti ko pride do nadgradnje oz. zamenjave

15

EPC kode ne bo potrebno menjati celotni hardware. Slika 5 prikazuje strukturno sestavo 96 bitne EPC kode.

Slika 5: Sestava 96 bitne kode EPC

Vir: GS1 Nemčija, 2009

Osnovna sestava vseh EPC kod je enaka. Header (vključno z filtrom in particijo) je glava EPC številke in se uporablja za označevanje EPC verzije. Drugi del EPC številke na RFID oddajniku identificira podjetje oz. proizvajalca, kar v našem primeru kaže Company Prefix. Object class je tretji del, ki označuje vrsto izdelka, kar nam v našem primeru kaže Item Reference. Zadnji del EPC številke je Serial Number, ki označuje unikatno serijsko številko produkta (Skupina RFID, 2009; GS1 Nemčija, 2009).

Zgradba 96 bitne EPC številke omogoča, da se ta dodeli 268 milijonom podjetij, ki naprej lahko klasificirajo 1 milijon skupin proizvodov, v okviru tega pa poimenujejo 68 milijard različnih posameznih kosov izdelka (Seifert, 2004, 378).

EPC podpira praktično vse obstoječe kode GS1 (Čeh Ambruš, 2006):

• GTIN (Global Trade Item Number) se uporablja za označevanje izdelkov, embalaže, palet …

• SSCC (Serial Shipping Container Code) se uporablja za označevanje in sledenje logističnih enot.

• GLN (Global Location Number) se uporablja za identifikacijo fizičnih, pravnih ali funkcijskih osebkov.

• GRAI (Global Returnable Asset Identifier) se uporablja za označevanje povratne embalaže.

• GIAI (Global Individual Asset Identifier) se uporablja za označevanje in sledenje individualnih predmetov (po navadi so to predmeti visoke vrednosti).

2.4.4 Globalna izmenjava podatkov v dobavni verigi s pomočjo omrežja EPC/ ONS

Ko pride odzivnik v območje bralnika, ta ne odčita samo podatkov o točnem času branja, temveč prenese na obstoječo računalniško aplikacijo EPC številko. Tam šele lahko s pomočjo povezave na že obstoječo bazo podatkov o izdelkih dešifriramo EPC kodo, za kar nam pomaga Object Name Service (ONS). ONS je distribuirana, a avtoritativna storitev, ki usmerja zahtevke za informacije o kodi EPC oz. logistični enoti, ki jo EPC koda identificira. ONS podaja informacijo o logistični enoti tako, da prevede njeno EPC kodo v URL in tako pove, kje na svetovnem spletu se nahajajo želene informacije. ONS identificira lokacijo strežnika, ki nosi informacije, ki jih zahteva določena aplikacija oz. nek člen v dobavni verigi. Tako pridobljene informacije na spletu se pošljejo nazaj v računalniško aplikacijo, katera je prebrala kodo EPC, tam se lokalno shranijo in naprej

16

obdelajo (Skupina RFID, 2009; GS1 Nemčija, 2009). Slika 6 prikazuje delovanje omrežja EPC/ ONS.

Slika 6: Prikaz delovanja informacijskega omrežja EPC/ ONS

Vir: Prirejeno po GS1 Nemčija, 2009

Za elektronski prikaz EPC in za prenos informacij skrbi računalniško orientirani jezik Physical Markup Language (PML), ki ga je razvil AutoID center Massachusetts Institute Of Technology (MIT). Pri razvoju tega jezika so izhajali iz že obstoječega računalniškega jezika, eXtensible Markup Language (XML). Osnovni gradnik EPC omrežja je programska oprema, ki se arhitekturno nahaja med napravami, ki zgolj pridobivajo podatke (EPC) ter poslovnimi aplikacijami, ki te podatke uporabljajo, imenuje se ALE (Application Level Events). ALE je osnovni gradnik, ki zagotavlja delovanje sistema omrežja EPC, saj mora obvladovati ogromne količine podatkov, ki jih pridobi z enega ali več virov, kot so bralniki RFID, tipkovnica itd. Od bralnika pridobi le kodo EPC, ki jo nato analizira, filtrira ter poslovni aplikaciji dogajanje preda naprej v obliki podatka, ki uporabnika neposredno zanimajo (Skupina RFID, 2009; GS1 Nemčija, 2009).

2.5 Primerjava RFID in črtne kode

Tehnologijo RFID pogosto označujejo kot naslednika črtne kode, kar lahko nakazuje na to, da se domneva, da ima tehnologija velik potencial na področju povečanja učinkovitosti in povečanja gospodarske rasti (RFID Journal, 2009).

Uporaba črtne kode EAN (European Article Numbering) v industriji potrošnih dobrin se je začela skladno z uvedbo EAN evropskega standarda. V Severni Ameriki segajo začetki tega načina označevanja z uvedbo sistema UPC (Universal Product Code). Prav pri razvoju EAN črtne kode so izhajali iz sistema označevanja, ki je bil razvit v ZDA. Z rahlo

Računalniška aplikacija Bralnik Odzivnik/Tag

Vmesnik Zračna točka kontakta

ONS Podatki

o izdelku

17

spremembo logike delovanja obstoječega sistema UPC in z medsebojno združljivostjo evropskega in ameriškega sistema je nastala podlaga za sodelovanje med EAN in UCC (Uniform Code Concile) pri enotni standardizaciji (Identicus Slovenija, 2009; GS1 Nemčija, 2009).

Črtna koda obstaja v različnih izvedbah, glede na indikacijo je ponavadi v enodimenzionalni obliki črtnega vzorca. Vzorec je sestavljen iz različno širokih črt in praznin, kjer vsaka s svojo specifično širino vsebuje določene informacije. Črtna koda je čitljiva z bralniki črtne kode. Ti bralniki so lahko samostojne naprave, ki imajo vgrajen pomnilnik in program. Taki bralniki omogočajo na primer hitro izdelavo inventure. Največ pa se uporabljajo bralniki, ki imajo vgrajen samo program za dešifriranje črtne kode (Wikipedia, 2009; GS1 Slovenija, 2009).

Razlikujemo med eno-, dvo- in tridimenzionalnimi črtnimi kodami, ki adekvatno lahko shranijo različno veliko informacij (GS1 Slovenija, 2009). Slika 7 prikazuje eno- in dvodimenzionalne črtne kode.

Slika 7: Eno- in dvodimenzionalne črtne kode

Vir: Barcode24, 2009

Enodimenzionalne kode vsebujejo zaporedje črt in presledkov, stoječih v eni dimenziji. Dvodimenzionalno kodo pa bi lažje opisali kot zloženo ali več vrstično kodo. Zaradi tega lahko dvodimenzionalna koda zakodira več informacij kot enodimenzionalna. Tridimenzionalne črtne kode imajo za razliko od dvodimenzionalnih dodatno barvno komponento, ki se smatra kot tretja dimenzija in se dodatno uporablja za shranjevanje podatkov (Ema, 2009; GS1 Slovenija, 2009; Barcode24, 2009).

18

Skupno črtni kodi in tehnologiji RFID je, da se pri obeh gre za avtomatske identifikacijske sisteme. RFID in črtnih kod ne moremo neposredno primerjati, saj gre za dve različni tehnologiji z različnimi področji uporabnosti. Ta področja pa se ponekod prekrivajo in identifikacija predmetov je eno izmed njih. Prednosti RFID pred črtnimi kodami so številne. Ker RFID uporablja radijske valove, za komunikacijo med oddajnikom in bralnikom ni potrebna vidna linija. RFID čipi so fizično bolj trpežni od nalepk s črtnimi kodami, ki se zlahka spraskajo ali umažejo, s čimer postanejo neuporabne. Standard črtnih kod zapoveduje označevanje izdelkov enakega tipa z enako številko, do čim RFID čip nosi unikatno informacijo o vsakem posameznem izdelku. Velika prednost črtnih kod pred RFID pa je neprimerljivo nižja cena nalepk (Skupina RFID, 2009).

Malo verjetno je, da bo tehnologija RFID v bližnji prihodnosti popolnoma nadomestila uporabo črtnih kod. Uporabnost črtnih kod je dokazana, cena je nizka, vložki v tehnologijo so majhni. Bolj verjetno je, da bosta tehnologiji nekako sobivali. Zaenkrat se napoveduje, da bo RFID prevzel vodilno vlogo v aplikacijah, kjer je potrebno unikatno označevati izdelke in je cena oddajnika v primerjavi z izdelkom zanemarljiva (mehanične delavnice, nadzor nad inventarjem, skladiščenje, avtomobilska industrija), medtem ko bodo črtne kode še kar nekaj časa obdržale vodilno vlogo v prehrambeni industriji. Nadaljnje prednosti in pomanjkljivosti, kakor tehnične razlike med tehnologijo RFID in črtno kodo bomo nazorneje predstavili v tabeli 2. Predvsem tukaj nanizane prednosti na področju podatkovne gostote, neobčutljivost na umazanijo, vlago in na optično zakrivanje ter neobčutljivost na smer gibanja in položaj odzivnikov oz. tagov, govori v prid tehnologiji RFID (Skupina RFID, 2009; BSI študija, 2004).

Tabela 2: Primerjava med tehnologijo RFID in črtno kodo na podlagi doseženih parametrov

Parameter/ sistem RFID Črtna koda Velikost podatkov (bajt) 16- 64k 1-100 Podatkovna gostota zelo visoka majhna Strojno branje podatkov dobro dobro Branje podatkov osebja nemogoče pogojno Vpliv umazanije in vlage ni vpliva močan vpliv Vpliv (optičnega) pokrivanja

ni vpliva odpoved delovanja

Vpliv smeri in položaja ni vpliva majhen vpliv Obraba ni vpliva pogojno Stroški nabave/ bralna tehnika

srednje zelo nizka

Nepooblaščeno kopiranje, spreminjanje

težko enostavno

Hitrost odčitavanja, priročnost podatkov

zelo hitro ~ 0,5 sek. počasno ~ 4 sek.

Max. oddaljenost med bralnikom in odzivnikom

5- 10m 50cm

Vir: BSI študija, 2004, 90

19

3 PODROČJA UPORABE TEHNOLOGIJE RFID

V zgornjih poglavjih smo predstavili tehnologijo RFID do tolikšne mere, da bo nadaljnje branje bolj razumljivo. Tretje poglavje je namenjeno aktualnim področjem uporabe in viziji tehnologije RFID. Na podlagi empiričnih spoznanj, ki smo jih pridobili s pomočjo primerov uporabe tehnologije v praksi, bomo predstavili probleme, ki se pojavljajo ob uporabi tehnologije, predvsem v zvezi z varstvom podatkov.

3.1 Splošna področja uporabe

Tehnologija RFID je že v uporabi v določenih vsakodnevnih področjih rabe, ne da bi se tega zavedali. Področja uporabe RFID so praktično neomejena. Naj omenimo samo nekatere (Skupina RFID, 2009; Themenheft RFID, 2006, 16- 17):

• Knjižnice: nacionalna knjižnica v Singapurju je bila prva, ki so jo opremili s tehnologijo RFID leta 1998. Zaradi znižanja cen odzivnikov v tem času so marsikatere knjižnice videle tovrstno investicijo kot veliko priložnost za zmanjšanje stroškov. Kot naslednji primer lahko omenimo Münchensko knjižnico, ki velja za eno večjih knjižnic, kjer so se odločili za popolnoma avtomatiziran sistem s pomočjo tehnologije RFID. Prednost je v tem, da si bodo lahko obiskovalci izposojali ter vračali knjige na samopostrežnem avtomatu tudi izven obratovalnega časa. Z uvedbo tehnologije RFID lahko sedaj bolj konsistentno vodijo evidenco knjig, inventura se opravi bistveno hitreje, odkrivanje napačno postavljenih knjig na policah je hitrejše in s tako privarčevanim časom, se lahko knjižničarji posvetijo bolj strankam. Slika 8 prikazuje delovanje ene izmed takih knjižnic.

Slika 8: Delovanje knjižnice s pomočjo tehnologije RFID

Vir: Skupina RFID, 2009

• Trgovina: eden najboljših primerov tukaj je trgovski velikan Wal- Mart. Premišljeno in postopoma se je lotil uvedbe tehnologije in opogumljal druge, predvsem svoje dobavitelje naj storijo enako. Tako so ti počasi uvideli prednosti

20

tehnologije in da z njeno uvedbo kljub začetno velikim stroškom takšna avtomatizacija le prinaša dolgoročne prednosti. Tako lahko trgovine z uvedbo tehnologije RFID dvignejo svojo učinkovitost poslovanja kakor tudi zadovoljstvo kupcev.

• Skladišča: danes zelo velik pomen predstavljajo informacije, ki zajemajo neko trenutno stanje zalog v skladiščih, kar tehnologija RFID dobro omogoča. Palete in posamezni artikli v paleti so opremljeni z RFID nalepkami, kar omogoča sledenje in evidentiranje zalog v vsakem trenutku. Integracija tovrstne tehnologije je koristna le v primeru, če sodelujejo na tem nivoju vsi členi oskrbovalne verige. S tem hočemo doseči, da bi se izboljšal, poenostavil ter avtomatiziral proces zbiranja podatkov o sprejemu blaga, poslanih pošiljkah, uporabljenih komponentah v proizvodnem procesu, zavrnjenih pošiljkah in podobno.

• Igralništvo: številne prednosti, ki jih prinaša tehnologija, je uvidela tudi igralniška industrija s sedežem v Las Vegasu. Da bi se zavarovale pred obiskovalci, ki želijo denar pridobit na nepošten način so uvedle igralne žetone, ki so označeni z RFID oddajniki. Vsaka igralnica ima lastne identifikacijske številke (EPC številke), ki so kot rečeno nameščene na žetonih in s pomočjo RFID bralnikov, ki so razporejeni po vsej igralnici, lahko sledijo vsakemu posameznemu žetonu. Tako ves čas spremljajo svoje zveste obiskovalce, njihove navade itn. Že preko 300 igralnic po vsem svetu uporablja tovrsten način, prodanih pa je bilo 5 milijonov igralnih žetonov označenih z RFID.

• Bolnišnice: sledenje pacientom, osebju, dragi medicinski opremi so le nekateri nameni, ki so povezani z uvedbo tehnologije RFID. RFID lahko pritrdimo na zapestje pacienta in na ta način osebju omogočimo, da ga izsledijo, kje se nahaja, da bolniku ne predpišejo zdravil, na katera je mogoče alergičen itn. RFID čip ima na zapestnici shranjene podatke o vseh boleznih, ki jih bolnik ima, zdravila, ki jih uporablja in postavljene diagnoze. Zdravnik ima dostop do teh podatkov preko ONS- a, izpišejo se mu na dlančnik, ko pride zapestnica v bralno področje antene. Uvedba tehnologije bi lahko skrajšala nekatere delovne procese, zmanjšala možnost predpisa napačnih zdravil, hitrejše in bolj natančno zdravljenje, hkrati pa prinaša prihranke na področju medicinske opreme.

• Stadioni: na svetovnem prvenstvu v nogometu v Nemčiji leta 2006 so odzivnike RFID vgradili v vstopnice. S tem dejanjem so hoteli preprečiti ponarejanje vstopnic in hkrati poskrbeti za varnost, tako da so svetovno znanim hooliganom, ki imajo kartoteko pri policiji, preprečili ogled tekem. Varnostniki so lahko tako označene vstopnice s pomočjo bralnikov prebrali in informacije primerjali z dejanskim stanjem prodaje, kar je zelo povečalo hitrost pri samem vstopu navijačev v stadion. V ZDA so tak postopek že velikokrat prakticirali in zmeraj se je sistem izkazal kot učinkovit.

• Letališča: na letališčih želijo z uvedbo tehnologije RFID zmanjšati dolge čakalne vrste, zamude ter preprečiti izgubljanje prtljage. S tem želijo na letališčih doseči hitrejši pretok potnikov, sledljivost ljudi in prtljage, kar lahko bistveno poveča učinkovitost ter poveča dobiček. Boeing je šel korak naprej in dodatno z RFID

21

odzivniki opremil rešilne jopiče. Pregled letala je tako hitrejši, ko preverjajo ali ima vsak sedež pod seboj pritrjen rešilni jopič. Na večjih letališčih prav tako več ne bo prišlo do tega, da bi se potniki izgubili, tako bodo lahko s pomočjo sledenja potnikom pomagali najti pravi terminal in izhod bistveno hitreje.

• Inventar opreme: v večjih podjetjih, kjer imajo veliko opreme, ki jo delavci prenašajo iz ene pisarne v drugo, nastane lahko težava, da se določena oprema nujno potrebuje pa ne vemo, kje točno se nahaja. S pomočjo tehnologije RFID se težava lahko odpravi. Celoten inventar označimo s pametnimi nalepkami in na vhodnih oz. izhodnih vratih pisarne namestimo bralnike. Na ta način omogočimo sledenje opremi in tako lahko nemudoma ugotovimo, kje se ta nahaja. Z uvedbo takega sistema smo omogočili tudi večjo avtomatizacijo inventure. Floridska državna univerza je s pomočjo tega sistema izboljšala pregled nad zloženimi dokumenti za kar 62%, kar jim je privarčevalo veliko časa za iskanje in zmanjšalo frustracije, ki so jih imeli pri iskanju.

3.2 Ekonomska področja uporabe

Tehnologija RFID trenutno v ekonomski praksi še ni vstopila na vsa področja uporabe, kar lahko pripišemo previsokim stroškom in še ne čisto jasnim standardom. Nekatera podjetja, kot veliki trgovski koncerni Metro, WalMart in Tesco že učinkovito uporabljajo tehnologijo RFID in enako zahtevajo od svojih dobaviteljev. V avtomobilski industriji so v uporabi RFID odzivniki, ki zelo poenostavljajo proizvodnjo. Glavni sestavni deli so označeni z RFID odzivniki, ki s pomočjo bralnikov pošiljajo informacije v centralni informacijski sistem o stopnji dovršenosti avtomobila. Ta storitev je za kupce oz. naročnike avtomobilov zanimiva, ker lahko prvotno naročilo materialov in same sestave avtomobila še pred dokončno izdelavo spremenijo ali dopolnijo. Nekateri pilotni projekti, kot je Metro Future- Store v Rheinbergu pri Duisburgu da zainteresiranim podjetjem kot potrošnikom vpogled v potencial, ki jo tehnologija dejansko ponuja (GS1 Nemčija, 2009).

3.3 Problematika v zvezi z uporabo tehnologije

Tehnologija RFID je pri uporabi naletela že na številne probleme. Računalniškim hackerjem je uspelo vdreti v informacijski sistem s pomočjo RFID odzivnikov, kjer so imeli neposredno dostop do vseh informacij, s katerimi so lahko enostavno manipulirali. Zelo velikokrat naletimo tudi na težavo pri skupnem branju večjega števila odzivnikov naenkrat. To se lahko zgodi v primeru, ko čreda ovc, ki je označena z RFID odzivniki naenkrat priteče v domet bralnika in ta v trenutku mora zajeti veliko število različnih informacij. Tako nastane zmeda, ker se vsi odzivniki odzovejo relativno istočasno. Tak dogodek imenujejo z angleškim izrazom »collision«. Z dražjimi RFID odzivniki lahko odpravimo problem, ker imajo ti vgrajen antikolizijski algoritem. (Themensheft RFID, 2009, 17; GS1 Nemčija, 2009).

Značilno je tudi, da se radijski valovi pri različnih frekvencah različno obnašajo. V prisotnosti stvari se obnašajo drugače kot v praznem prostoru. Učinek predmeta na radijski val, je odvisen od oblike, velikosti in sestave predmeta ter lahko vpliva na komunikacijo

22

med bralnikom in odzivnikom. Nizke frekvence lažje prodirajo skozi tekočino in viskozne snovi, medtem ko, visoke frekvence dobro delujejo v bližini kovine ter imajo zadovoljivo prodornost skozi tekočino. Pri ultra visokih frekvencah se prodornost skozi različni material zmanjšuje (Skupina RFID, 2009).

Na tehnologijo RFID vplivajo fizikalni in kemijski dejavniki. Ob prisotnosti magnetnega polja, statike, visoke temperature ali kemikalij, lahko pride do poškodb RFID čipa. Posledica tega je lahko izguba podatkov, saj bralna antena na podlagi poškodovanega čipa ne more odčitati določene informacije, s čimer se izgubi zanesljivost delovanja (GS1 Nemčija, 2009).

Nadaljnji problem tehnologije RFID predstavlja nejasnost v zvezi s sevanjem odzivnikov, ki podobno, kot sevanje mobilnih telefonov vpliva na človeški organizem, kar pa še ni zadostno raziskano. Komisija Evropske skupnosti je na posvetovanju izrazila zaskrbljenost zaradi vpliva široke uporabe RFID na okolje in zdravje ljudi. Zavzema se za zagotovitev varnosti vseh, ki so izpostavljeni elektromagnetnemu polju in določa stroga pravila o izpostavljenosti delavcev. Na področju EU je omejila oddajanje elektromagnetnega valovanja izdelkov, da se zagotovi varnost uporabnikov in oseb, ki takšnih izdelkov ne uporabljajo. V primeru uporabe odzivnikov RFID na vseh področjih, bi lahko nastal problem v zvezi z recikliranjem odzivnikov. Materiali, ki se uporabljajo za izdelavo odzivnikov so težki za reciklažo (Deska, 2005, 38; GS1 Nemčija, 2009; Sporočilo Komisije Evropske Skupnosti, 2007, 8).

Eden bistvenih problemov v zvezi z uporabo tehnologije RFID predstavlja varstvo podatkov. Zaradi pomembnosti smo se odločili, da namenimo tej temi svoje poglavje.

3.4 Varstvo podatkov

Naslednja velika ovira na poti do bolj razširjene uporabe RFID na področju vrednostne verige in vse do končnih uporabnikov, je varnost in z njo povezano varstvo podatkov. Tehnologijo RFID je mogoče uporabiti na mnogih področjih, zato obstaja resna zaskrbljenost, da bi ta ogrozila zasebnost vsakega posameznika. Kajti tehnologijo RFID je mogoče uporabljati za zbiranje informacij, ki so neposredno ali posredno povezane z določljivo ali določeno osebo in zato veljajo te zbrane informacije za osebne podatke. Tako lahko tehnologija RFID posega v zasebnost (Sporočilo Komisije Evropski skupnosti, 2007, 5).

RFID se trenutno najbolj uporablja na paletah in zabojnikih v dobavni verigi, dolgoročno je cilj v maloprodaji, označevanje vsakega posameznega artikla z odzivniki. Problem bi tako nastal za posameznike, ki bi uporabljali artikle z vstavljenimi odzivniki (GS1 Nemčija, 2009).

Organizacija EPCglobal je tako prevzela pobudo na svojo stran in sprejela smernice, ki bodo služile kot verodostojne informacije za končne uporabnike glede uporabe EPC kode na artiklih. Navodila s strani EPCglobal so jasna in odpravljajo skrbi kupcev na problematičnih področjih, kot so (GS1 Nemčija, 2009):

23

• vsak artikel, ki bo označen z odzivnikom oz. EPC kodo, bo za porabnika viden preko EPC logotipa oz. bo na artiklu ali embalaži napisano, da vsebuje RFID odzivnik;

• porabniku bo prepuščeno, ali bo po nakupu artikla odstranil oz. deaktiviral EPC odzivnik ali ga pusti aktivnega;

• porabnika se bo sproti informiralo o natančnih informacijah o EPC označevanju in rešitvah ter o tehnoloških spremembah. Podjetja morajo na nivoju svojih porabnikov skrbeti in označevati vse artikle, ki vsebujejo RFID odzivnike z logotipi ter potrošniku približati to tehnologijo in njene koristi;

• podjetja, ki so združena v EPCglobal se zavezujejo, da elektronska EPC koda artikla ne vsebuje, zbira ali hrani osebnih podatkov potrošnika ter da se držijo ustreznih zakonsko pravnih poti. V kolikor bodo zadrževala in uporabljala podjetja kake osebne podatke vezane na uporabo EPC kode bodo svoje porabnike nemudoma o tem obvestila.

Za popolno varstvo osebnih podatkov porabnika v prihodnosti, ko bodo vsi izdelki v maloprodaji označeni z RFID odzivniki, mora biti zagotovljeno, da se bodo odzivniki na mestu nakupa, po opravljeni storitvi deaktivirali. Eventualno moramo dati porabniku možnost oz. ga seznaniti kako lahko sam deaktivira RFID odzivnik. Tako lahko popolnoma zagotovimo varstvo podatkov, kar je tudi sprejemljivo za porabnike. Trenutno obstaja nekaj osnutkov, kako odzivnike izključiti oz. blokirati, obstaja pa nevarnost potencialne ponovne tehnične aktivizacije (Seifert, 2004, 393; Skupina RFID, 2009).

3.5. Vizija tehnologije RFID

Po mnenju nekaterih naj bi RFID tehnologija iz trgovin postopno izpodrinila tehnologijo črtne kode, vendar se to do zdaj še ni zgodilo. Kako bi si z RFID pomagali v trgovinah? Nakupovalni voziček tik pred plačilom postavimo v območje delovanja RFID čitalnika pri blagajni, ta v hipu samodejno ugotovi seznam z RFID odzivniki označenih izdelkov, pošlje podatke v računalnik, natisne se račun in kupec ga plača. Odprejo se varnostna vrata, skozi katera kupec potisne voziček in se odpravi na parkirišče. Transakcija poteka zelo hitro. Tak primer trgovine najdemo v Rheinbergu pri Duisburgu, kjer je največja nemška trgovska veriga Metro Group odprla vrata futuristične trgovine (Skupina RFID, 2009; Metro Future Store, 2009).

Dokončen prodor tehnologije RFID v vsakdan je samo vprašanje časa. Ko se bo to zgodilo, lahko pričakujemo velike spremembe na področju vsakodnevnih aktivnosti. Tako obstaja vizija hladilnika, ki sam nakupuje. Vsak izdelek v hladilniku bo označen z odzivniki, ki vsebujejo določene informacije o izdelkih, hladilniki pa bodo opremljeni z bralniki, ki bodo vsakokratno odčitali vsebino hladilnika. V primeru, ko določen izdelek poide oz. ga porabimo, bo lahko hladilnik preko online povezave avtomatsko dopolnil zalogo z naročilom. Ne samo to, hladilnik nas bo opozarjal tudi o izdelkih katerim je pošel rok trajanja, ki so lahko tako zdravju škodljivi (GS1 Nemčija, 2009).

V bližnji prihodnosti se bodo na denarju prav tako nahajali miniaturni RFID odzivniki, ki bodo omogočali sledenje vsakemu posameznemu bankovcu in bodo naredili ponarejanje za

24

nemogoče. Obstaja problem glede anonimnosti tistega, ki bo nosil tak bankovec (Seifert, 2004, 392).

Naslednja vizija tehnologije RFID je »internet stvari«. Gre za vizijo, ki lahko naredi logistiko popolnoma avtomatizirano. Internet stvari bo predstavljal inteligentno infrastrukturo povezanih objektov, informacij in ljudi preko računalniških omrežij. Dovoljeval bo komunikacijo med računalniki, med ljudmi, med ljudmi in stvarmi in komunikacijo med stvarmi. V tej viziji bo na primer, vsak poslan paket po kurirski službi, s pomočjo shranjenih podatkov na odzivnikih (vsebina paketa, kdo je pošiljatelj in kdo prejemnik paketa) točno vedel kam je namenjen. Tako bo paket dejansko v stanju vse potrebne vire oz. resurse priskrbeti, tudi možna ozka grla obiti, da popolnoma avtomatsko brez vsakršne človeške pomoči pride na svoj namembni kraj (Wikipedia, 2009; Tom Prescot, 2007).

Ena izmed zelo omenjenih besed v povezavi s prodornimi tehnologijami, kot na primer GPS oz. UMTS je tako imenovana brezžična komunikacijska tehnologija kratkega dometa (NFC- Near Field Communication), ki omogoča preprosto in hitro komunikacijo med različnimi elektronskimi napravami. Tako bo v bližnji prihodnosti mogoče mobilne telefone opremiti z RFID odzivniki, ki bodo imeli shranjene podatke za razna opravila, kot so: rezervacija letalskih kart, hotela, odpiranje vrat, plačevanje računov itn (Skupina RFID, 2009).

25

4 ECR KOT TEORETIČNI NASTAVEK PRI OPTIMIZACIJI DOBAVNE VERIGE

V prejšnjih poglavjih smo podali kratek vpogled v tehnologijo RFID s strani tehnične funkcionalnosti, sedanjih in možnih prihodnjih področij ekonomske in splošne uporabe. V nadaljevanju bomo s pomočjo teoretičnega koncepta Efficient Consumer Response (ECR) preverili kako in na katerih točkah celotne oskrbovalne verige tehnologija RFID, predvsem v logistiki, nudi ekonomske koristi.

V prvi vrsti gre pri ECR za pridobivanje informacij o potrošnikovih nakupnih navadah in čim hitrejše posredovanje le teh, naprej po določenih stopnjah do proizvodnje. Nadaljnji cilj ECR je razvoj podjetniške in področno razširjene aktivnosti pri razvoju produktov, pospeševanje prodaje, reklamne akcije in oblikovanje logističnih procesov (Müller- Hagedorn 1998, 495).

V nadaljevanju bomo razložili teoretično razmišljanje ECR na podlagi nekaterih karakterističnih področij uporabe svoje osnovne strategije Supply Chain Management (SCM) in naredili primerjavo do druge osnovne strategije Category Management (CM). V petem, centralnem poglavju raziskovalnega dela, bomo analizirali teoretični prenos v prakso s pomočjo tehnologije RFID.

Slika 9 prikazuje teoretični konstrukt ECR in njegovo delitev na področje logistike z osnovno strategijo SCM in področje marketinga s svojo osnovno strategijo CM.

Slika 9: ECR stebri

Vir: Prirejeno po Müller- Hagedorn, 1998

EFFICIENT CONSUMER RESPONSE

S C M

C M

Področje logistika Področje marketing

26

4.1 Zgodovinski razvoj in osnovne strategije ECR

Pojem ECR je že več kot deset let prisoten na področju gospodarjenja s potrošnimi dobrinami, zasidral se je tudi v pomembne strategije upravljanja trgovin. Koncept v ozadju je vertikalno partnersko povezovanje med industrijo in trgovino, kar bi naj spodbujalo podjetniško in širše sodelovanje s ciljem povečati učinkovitost v celotni vrednostni verigi (Müller- Hagedorn 1998, 495).

V ospredju tega teoretičnega koncepta je dosledna naravnanost na stalno se spreminjajoče potrebe potrošnikov. V literaturi je velikokrat govora o tako imenovani Pull teoriji (Consumer demand driven system), ki izhaja iz potrošnikovih potreb in vpliva v obratni smeri vrednostne verige na proizvodnjo, za razliko od Push teorije (Order driven system), ketero bo v bližnji prihodnosti zamenjal. Push teorija opisuje prodajni pritisk pod katerim so proizvajalci, ki skušajo s ciljno reklamo pri porabnikih vzbuditi potrebo po nakupu, da bi izpraznili svoja polna skladišča. Pod idealnimi pogoji ECR bi naj prejet impulz na mestu nakupa usmerjal proizvodnjo (Block, 2001, 163).

Na začetku leta 1990 je bil v ZDA ob povečanju produktivnosti na področju trgovine z živili zaznan razkorak v primerjavi z drugimi branžami. Pojavljati so se začela zelo agresivna stališča in vedenje med transakcijskimi partnerji na področju proizvodnje in trgovine, ki je nemalokrat pripeljalo do medsebojnega izigravanja in okoriščanja na račun drugega. Ta razmeroma zelo napeta in kontra produktivna situacija je bila sredi leta 1992 od zastopnikov podjetij in ameriškega združenja za svetovanje, podjetjem K. Salomon vzeta kot zelo resna, zato so ustanovili delovno skupino za učinkovito zadovoljitev kupčevih želja (The Efficient Consumer Response Working Group). Cilj delovne skupine je bil analizirati celotno dobavno verigo vse od proizvajalca do končnega porabnika in ugotoviti možne izboljšave procesov, kakor tudi uporabiti informacije od končnih porabnikov za izboljšanje komunikacije med členi verige ter optimirati distribucijo. Tako je iz tega nastal ECR, katerega so veliki trgovski koncerni, predvsem WalMart, sprejeli in začeli postopno razvijati in izboljševati. Izhajali so iz predpostavke, da teorija zelo koristno vpliva na povečanje prometa; na ameriškem trgu so pričakovali 10,8%, na bolje strukturiranem evropskem trgu pa 2- 4% povečanje prometa (Block, 2001, 163).

V nadaljevanju bomo predstavili podrejene strategije SCM. Sledili bomo cilju, da zmanjšamo oz. izločimo aktivnosti iz dobavne verige, ki ne prinašajo vrednosti, nasprotno pa dejavnike, ki povečujejo učinkovitost naknadno vgradimo, da tako generiramo dodatne konkurenčne prednosti (Seifert, 2004, 12).

4.1.1 Cilji in osnovne strategije SCM

Cilj SCM je vzdolž celotne vrednostne verige s pomočjo proizvajalcev in dobaviteljev generirati potenciale za zmanjšanje stroškov. Pomen logistike na področju zmanjšanja stroškov je od leta 1980 nenehno rasel in nemalokrat se je govorilo o logistiki kot o faktorju za uspeh (Block, 2001, 75).

Torej cilj SCM je optimizacija logističnih procesov, kot je v uvodu že bilo povedano. Da bi lahko temu cilju sledili je nujno potrebno opazovati celotno vrednostno verigo, od

27

dobaviteljev preko proizvajalcev do trgovcev, kjer mora proizvod najti odjemalca v obliki potrošnika. Kajti ta navsezadnje s svojim povpraševanjem določa, katera količina se mora pripraviti in še prej proizvesti. V tem primeru izraz dobavna veriga pravzaprav sploh ni primeren, ker niso odločilne potencialno možne dobavljene količine, ampak prave količine v skladu s potrebami. Tako bi bil v tem primeru ustreznejši izraz »veriga povpraševanja« (Kilimann in von Schlenk, 1998, 71).

Da bi lahko ogromne stroške na področju logistike in skladiščenja zreducirali, mora biti dobavna veriga naravnana na povpraševanje. S tem bi zmanjšali odvečne zaloge in nepotrebne stroške v zvezi s skladiščenjem na eni strani ter pomanjkanjem zaloge na mestu nakupa in s tem povezanim izpadom prometa na drugi strani. Podjetje Coopers in Lybrand je s pomočjo analize vrednostne verige opredelilo stroške logistike. Tako so ugotovili, da logistika na strani proizvajalcev ustvari 21% vseh stroškov podjetja, medtem ko je v trgovskih podjetjih ta strošek bistveno višji, 44% (Seifert, 2004, 110).

Na podlagi študije podjetja Coca Cola Retailing Research Group lahko SCM s pomočjo povečevanja učinkovitosti z enakimi prodajnimi cenami realizira 2,5% več dobička (prav tam).

V nadaljevanju vam bomo predstavili šest izbranih strategij SCM, ki uresničujejo zgoraj omenjene cilje s pomočjo tehnologije RFID.

4.1.1.1 Efficient Replenishment (ER)

Pojem Efficient Replenishment (v nadaljevanju ER) se v logistiki uporablja tudi pod nazivom Continous Replenishment Program (CRP) in označuje ter opisuje eno izmed ECR osnovnih strategij na področju logistike, ki v sodelovanju med proizvajalci in trgovci skrbi za sinhrono povpraševanje v proizvodnji in distribuciji izdelkov na bazi realnih podatkov prodaje in skladiščenja. Zelo pomembno je, da sodelovanje med vsemi udeleženci poteka na podlagi popolnega zaupanja (Seifert, 2004, 110).

ER temelji na Just in Time principu, ki je znan predvsem iz avtomobilske industrije. Zanj je značilno, da pri optimalni uporabi preprečuje nepotrebne zaloge v skladiščih in s tem povezane stroške ter hkrati preprečuje pomanjkanje zalog na mestu nakupa. V skladu s študijo podjetja Roland Berger & Partner iz leta 1999 je povprečna razpoložljivost blaga na nemškem trgu pri 96,2%, medtem ko je na britanskem trgu razpoložljivost blaga pri 98,6%, kar je za končnega potrošnika bolj ugodno. Ob dosledni uporabi SCM ukrepov nastanejo iz tega potenciali za optimizacijo vseh trgov, ne samo nemškega (Roland Berger & Partner, 1999).

Situacije kadar blaga ni več na zalogi so v poslovno- ekonomskem sistemu zelo nezaželene, saj se je kar 75% vseh porabnikov opredelilo, da je navzočnost blaga ob nakupu najpomembnejši faktor za porabnikovo nakupno odločitev. Slika 10 prikazuje možne negativne posledice situacije, kadar blaga oz. izdelkov ni na zalogi in s tem povezane odločitve porabnikov (Roland Berger & Partner, 1999, 46).

28

Slika 10: Možne posledice, kadar blaga ni več na zalogi

6%

27%

9%

26%

33%

0% 5% 10% 15% 20% 25% 30% 35%

prekinitev nakupa

izbira druge blagovne znamke

izbira podobnega izdelka

nakup v drugi trgovini

odpoved nakupa

Vir: Roland Berger & Partner, 1999, 46

Kot kaže slika lahko v skrajnem primeru pride do popolne prekinitve nakupa, ko kupec izgubi voljo zaradi blaga, ki ni na voljo in se odloči, da nakupa sploh ne bo izvedel (6%) in nakup v eni drugi trgovini (26%) kar privede do zmanjšanja prometa, prav tako lahko obstaja skrb za negativno ustno propagando.

ER skuša doseči povečanje učinkovitosti na podlagi dveh načel (Seifert, 2004):

• visoke pripravljenosti za dobavo blaga in razpoložljivost izdelkov ob minimalnih zalogah ter

• s pomočjo učinkovitega transporta in skladiščenja izdelkov.

Predpogoj za uporabo in prenos teorije ER v prakso so tehnološki sistemi, ki omogočajo povezavo natančno odčitanih podatkov z bralnikov na mestu nakupa, torej aktualno stanje prodaje, z elektronsko podprtim sistemom za naročanje. Pri elektronski izmenjavi podatkov je zopet pomemben čas, kako hitro se proizvajalci odzovejo na naročilo. Da bi ta čas čim bolj skrajšali, so podjetja pri sovjem poslovanju začela uvajati sistem EDI (angl. Electronic Data Interchange), ki je za 80% zmanjšal odzivni čas proizvajalcev in s tem posledično znižal kapital, ki je bil vezan na skladiščenje za 60% (Schmickler, 2001, 181- 182; Seifert, 2004, 116).

Prednost strategije ER se kaže v boljšem poznavanju povpraševanja po proizvodih. Trgovina v običajnih sistemih naročanja še vedno sledi cilju dosegati količinske popuste ob naročanju velikega števila blaga, kar zopet za sabo potegne polna skladišča in visoke stroške. Poleg tega morajo proizvajalci več proizvajati kot je potrebno, kar zopet ne pride do izraza ob znižanju cene (Seifert, 2004).

29

4.1.1.2 Computer Assisted Ordering (CAO)

V tesni povezavi s strategijo ER je strategija Computer Assisted Ordering (v nadaljevanju CAO). CAO označuje računalniško dispozicijo, ki da avtomatsko naročilo, kakor hitro poide zaloga na mestu nakupa oz. v enem izmed vmesnih skladišč trgovca. Impulz za naročilo se sproži ob predhodno definirani kritični količini, v kolikor se ta doseže oz. prekorači. CAO je tako nekako predispozicija za uporabo strategije ER. Za prenos teorije CAO v prakso morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji (Laurent, 1996, 213):

• elektronsko zajemanje podatkov o prispelih izdelkih; • natančne informacije o vseh prodanih izdelkih; • natančni informacijski sistemi povezani z zalogo izdelkov, ki so naravnani na vse

podružnice trgovine in na posamezne izdelke.

CAO omogoča napovedovanje natančnejših odprodaj in tako zmanjšuje potencialne napake pri naročanju novih količin. Ob generiranju novih naročil sistem CAO upošteva tudi zunanje dejavnike (Seifert, 2004, 122; ECR Europe, 2009):

1. Individualne situacije prodajnih mest: glede na regionalne kupčeve navade, dogovorjene metode za pospeševanje prodaje in razpoložljive kapacitete prodajnih mest, lahko za vsako podružnico posebej določimo potrebne podatke o nabavi.

2. Dejansko in predvideno gibanje prometa: podatki zajeti na mestu nakupa služijo za izračun natančnih napovedi prodaje.

3. Varnostna zaloga: informacije o naročenih izdelkih implicirajo varnostno zalogo kar za posamezno podružnico izračunano na podlagi minimalnih zalog in preostalega časa do naslednje dobave.

4. Učinkoviti obseg nabave: sistem upošteva učinkovito nabavno količino, kot so polne palete oz. druge transportne kapacitete.

5. Inventurni podatki: podlaga za natančno naročilo so tudi aktualna zaloga v skladišču in na prodajnih policah podružnic.

6. Posebni dejavniki povpraševanja: upoštevani so vsi dejavniki, ki imajo vpliv na povpraševanje: sezonski čas, posebne prireditve, počitnice, vreme itn.

Skupaj z zgoraj naštetimi šestimi točkami in strategijo CAO lahko eliminiramo ročne procese in tako s pomočjo avtomatizacije dosežemo hitrejše odzivne čase pri pregledu zalog, kakor tudi pri povratnih informacijah glede vedenja in potreb porabnikov. Tako zmanjšamo v vrednostni verigi količino blaga, ki posledično veže nase velike količine kapitala. S CAO in hkratnim zmanjšanjem lukenj v celotnem procesu s pomočjo komunikacije med vhodnimi, izhodnimi in aktualnimi zalogami, lahko zaloge v skladiščih znižamo do 30% (ECR Europe, 2009).

S pomočjo CAO lahko tudi znižamo stroške vsakokratnega naročanja, kajti tukaj bomo naročali zmeraj optimalno potrebno količino in ne bo dodatnih naročanj. CAO je primeren instrument za doseganje enega izmed glavnih ciljev strategije ECR, ustvarjanje Win- Win- Win situacije, torej optimizacija, ki ustvarja prednosti za proizvajalce, trgovce in za potrošnike (Seifert, 2004).

30

Tabela 3 prikazuje situacijo Win- Win- Win, ki nastane za vse udeležence verige ob uporabi strategije CAO.

Tabela 3: Situacija Win- Win- Win

PR O

IZ V

A JA

LE C

 učinkovitejši in hitrejši sistemi  zmanjšanje zaloge in s tem povezani nižji stroški/ optimalno

planiranje in izkoriščenost proizvodnje  zmanjšanje lukenj v zalogah/ višja lojalnost do blagovnih znamk  ponudba naravnana na potrebe potrošnikov  povečanje tržnega deleža/ konkurenčna prednost  znižanje stroškov in hitrejša rast prometa

TR G

O V

EC

 učinkovitejši in hitrejši sistemi  zmanjšanje zaloge in s tem povezani nižji stroški/ neznaten odpis  zmanjšanje lukenj v zalogah/ višja poslovna lojalnost  ponudba naravnana na potrebe potrošnikov  profiliranje s pomočjo inovativnega asortimenta  znižanje stroškov in hitrejša rast prometa

PO TR

O ŠN

IK

 svežost proizvodov  boljše in konstantno razmerje med ceno in kvaliteto/ večje zaupanje v

cene  višje nakupno zadovoljstvo zaradi majhnih lukenj v zalogah  enostavnejši nakup  pristne inovacije  večje zadovoljstvo potrošnikov

Vir: Seifert, 2004, 54

4.1.1.3 Vendor Managed Inventory (VMI)

S strategijo Vendor managed inventory (v nadaljevanju VMI) v literaturi pogostokrat označujejo tesno povezanost med proizvajalci in trgovci na področju upravljanja zalog. Osnovna ideja VMI je premik upravljanja zalog od trgovca k proizvajalcu s celotnim logističnim sistemom (Seifert, 2004, 125).

Ozadje te strategije je pri proizvajalcu potrebno primerno znanje oz. informacije v zvezi s prodajo določenega izdelka v drugih regijah in s tem povezano boljše predvidevanje prodaje za to regijo oz. podružnico. Namen je učinkovitejše planiranje proizvodnje in zmanjšanje izpada zalog (Seifert, 2004).

Pogoj, da ta teorija lahko nemoteno deluje je brezpogojno sodelovanje med proizvajalci in trgovci, kjer slednji svoje informacije o prodanih zalogah vsakodnevno posredujejo naprej do proizvajalcev. Tako lahko proizvajalec s pomočjo CAO sproži nepretrgan in standardiziran postopek nabave. Ob že navedenem nudi tudi boljše dobavne pogoje in kakovost (npr. zagotovi svežino hitro pokvarljivih izdelkov). Strategijo VMI je v Evropi in v ZDA uresničilo že kar nekaj uspešnih trgovskih podjetij (prav tam, 127).

31

4.1.1.4 Cross Docking (CD)

Cross Docking (v nadaljevanju CD) je še ena praksa strategije SCM, ki se uporablja za zmanjševanje zalog v skladiščih in racionalizacijo toka med dobaviteljem oz. trgovcem ter proizvajalcem. V zvezi s skladiščenjem blaga, ki se nanaša na celotno skladiščno poslovanje, to je prevzem blaga, uskladiščenje ter odprema blaga, je danes vse bolj pomemben CD. Blago prihaja v velikih raznovrstnih količinah v skladišče, kjer ga razdelijo in odpremijo po količinah in vrstah za posamezne odjemalce. CD vpliva na znižanje stroškov in izboljšuje odjemalčev servis. S tem se zmanjšujejo stroški za namestitev blaga v skladiščih in čas skladiščenja ter izboljšuje odjemalčev servis (Logožar, 2004, 19).

Predpostavka za uporabo teorije CD je usklajeno delovanje vseh vhodnih in izhodnih zalog v trgovskem skladišču, jasna identifikacija komisioniranih transportnih kapacitet s pomočjo elektronskega označevanja in učinkovita računalniško podprta obdelava podatkov. CD brez predhodnih dveh strategij ER in CAO ne more delovati tako učinkovito (ECR Europe, 2009).

Ob zmanjšanju vseh odvečnih zalog in vhodnih ter izhodnih postopkih skladiščenja, so prednosti CD tudi, učinkovita in časovno usklajena odprema blaga, zmanjšanje pretočnega časa zalog in učinkovita zadovoljitev potrošnikovih potreb po svežem blagu. Kot naslednjo prednost CD lahko navedemo tudi zmanjšanje stroška odpisa blaga, kajti nemalokrat se zgodi, da hitro pokvarljivo blago ne pride pravočasno v trgovine in ga je treba odpisati. (Seifert, 2004, 141).

4.1.1.5 Efficient Administration (EA)

Pod nazivom Efficient Administration (v nadaljevanju EA) razumemo podjetniško sodelovanje na področju odvijanja medsebojnih poslov in upravljanja. Teorija cilja na povečanje učinkovitosti vseh splošnih administrativnih procesov, ki se odvijajo med proizvajalci in trgovci (Seifert, 2004, 128).

Kot primer navedimo izboljšavo pri oddaji naročila, pri katerem trgovci nemalokrat preko faksa naročajo blago, kar je lahko zelo tvegano, saj obstaja verjetnost, da naročilo do naslovnika sploh ne pride. Z vpeljavo podjetniško zelo razširjene uporabe EDI (Electronic Data Interchange), kar naročniku omogoča online naročanje pri dobavitelju, lahko neučinkovite aktivnosti zmanjšamo. Izboljšave v pomenu EA so vidne tudi na področju preglednosti nabavnih pogojev. Zaradi nepreglednosti vseh nabavnih pogojev lahko pri fakturiranju prihaja do nepravilnosti in do dodatnih stroškov (Brettschneider, 2000, 167).

Kar se tiče sistemov, ki so vezani na pogoje, EA cilja na premik od prodajnih k zmogljivostno orientiranim sistemom med proizvajalci in trgovci. Zmogljivostno orientirani sistemi predvidevajo dodatne popuste v primeru doseganja učinkov v skupni logistiki. To poveča tudi pritisk na proizvajalce, ki niso v stanju takih sistemov razviti. Tukaj lahko hitro nastane konkurenčna slabost (Seifert, 2004, 133).

32

Še en pomemben sestavni del EA je podjetniško razširjena izmenjava podatkov s pomočjo EDI, kar predstavlja jedro vsakega sodelovanja z informacijsko in komunikacijsko tehnologijo. EDI zagotavlja učinkovito izmenjavo podatkov v standardizirani obliki med računalniškimi sistemi, kar omogoča enostavno nadaljnjo uporabo podatkov (Brettschneider, 2000).

Da bi dosegli cilj ECR, celotno dobavno verigo upravljati s pomočjo nakupnih impulzov, morajo vsi tržni udeleženci zagotoviti hitro dostopne in verodostojne informacije za proizvodnjo, blagovni tok in vedenje porabnikov (prav tam).

4.1.1.6 Efficient Unit Loads (EUL)

Zadnja izmed strategij ECR je Efficient Unit Loads (v nadaljevanju EUL). Teorija EUL je naravnana na enotno in učinkovito oblikovanje tovornih enot. V sklopu EUL gre v večji meri za specifično politiko podjetja o voznem parku, torej vprašanje o vrsti transporta, ki se bo uporabljal za določeni transport. V osnovi razlikujemo tri oporne točke v povezavi z EUL (Seifert, 2004, 144- 145):

1. Učinkovita izraba palet: v praksi so pogosto palete izkoriščene le do 75%, kar implicira dodatni potencial pri zmanjšanju stroškov.

2. Hladilni transportni sistemi: transportna sredstva z različnimi temperaturami za prevoz tovora, ki mora biti hlajen, zahtevajo ukrepe glede učinkovitejšega načrtovanja. Z boljšo izkoriščenostjo kapacitet in z zmanjšanjem števila voženj lahko privarčujemo na osebju, voznem parku in stroških goriva.

3. Izčrpno upravljanje transporta: to je posledica učinkovitega naročanja in upravljanja zalog, ki so zopet posledica uporabe različnih strategij ECR. To se tiče tudi načrtne izrabe povratnih voženj pri transportu. Predpogoj za učinkovito delovanje sta tukaj strategiji CAO in EA.

Rezultati k študiji na področju EUL so pokazali, da s pomočjo učinkovitih transportnih enot lahko na celoten ustvarjen promet privarčujemo 1,2% stroškov (prav tam).

4.1.2 Category Management (CM)

Category Management (v nadaljevanju CM) predstavlja drugo temeljno strategijo ECR ob SCM. V literaturi jo označujejo kot teorijo upravljanja blagovnih skupin. CM manj zanima vrednostna veriga, medtem ko je predmet njenega proučevanja optimizacija prodaje, izboljšanje marž in izraba potencialov za znižanje stroškov (prav tam, 147).

V osnovi se večplastnega koncepta CM držijo štiri dimenzije: strateška, marketinško naravnana, organizacijska in politična. Strateška dimenzija CM se nanaša na trgovanje v katerem blagovne skupine ne vidi izključno kot sestavne dele celotnega asortimenta, ampak kot samostojne, strateške in diverzificirane upravljane poslovne enote. Cilj CM pri marketinški naravnanosti je kupca s pomočjo njegovih potreb in želja dolgoročno vezati

33

nase, tako da ponudbo prilagodimo njegovim potrebam. Organizacijski aspekt si postavlja vprašanje kako ustvariti in reševati medsebojne stične točke med proizvajalci in trgovino. Politični vidik zajema skupne projekte obeh strani tako proizvajalcev kot trgovine, pri katerih nemalokrat pride do kazanja svoje moči. CM vsebuje strategije s splošnim ciljem oblikovati učinkovito in zanimivo ponudbo za potrošnika, priprava konceptov trženja in podpiranje novih proizvodov na trgu (Block, 2001, 198).

4.2 Uporaba osnovnih strategij SCM v praksi

V praksi so nekatera podjetja uspešno prevzela in uporabila prej omenjene strategije. Kot zgled naštejmo štiri take primere:

1. Prenos strategije ER v prakso pri podjetju Conad in Barilla: italijansko trgovsko podjetje Conad in proizvajalec testenin Barilla sta s sodelovanjem na osnovi ER povprečne luknje v zalogah na mestu nakupa od začetnih 3,4% do 15% znižala na 0,14%. Velikost zalog se je zmanjšala s 3,6 tednov na 1,4 tedne, kar je imelo za posledico povečanje kvalitete in rok trajanja izdelkov. Reakcijski čas Barille na naročilo Conada so lahko od 7 do 10 dni zmanjšali na samo nekaj ur. Pri podjetju Conad so znižali stroške zalog za 60%, stroške zaposlenih za 7% in stroške odpisa zaradi pokvarljivega blaga za 53% (CCRRGE študija, 1994, str. 98).

2. Prenos strategije CAO v prakso pri DM (Drogeriemarkt): sredi leta 1990 je veriga DM planiranje svojih potreb prestavila s subjektivne ocene svojih zaposlenih na računalniško podprte sisteme. Preskrba z izdelki se sedaj avtomatsko izračuna na podlagi prodaje in aktualnih zalog in se posreduje naprej nabavnemu oddelku. Vsak njihov dobavitelj ima izračunan čas dobave in stopnjo storitve. Povprečna velikost zalog zadostuje za 11 delovnih dni z 98% stopnjo storitve. Ob ugotavljanju potrebne količine, ki jo je treba naročiti, CAO ob optimalnih zalogah upošteva tudi kriterije posameznega dobavitelja (Rodens- Fridrich, 1999).

3. Prenos strategije VMI v prakso pri podjetju CO- OP in Henkel: potrošniška zadruga Dortmund- Kassel je leta 1994 uvedla za Coop skupaj s Henkel Quick Response System, katerega so leta 1997 nadgradili v VMI z več vključenimi proizvajalci. Potrošniška zadruga je prevzela upravljanje zalog v centralnem skladišču s pomočjo sistema, ki je vsakokratno generiral potrebno količino naročenega blaga in potreben dobavni čas za to. Tako so lahko nerentabilne proizvode s predolgo skladiščno dobo identificirali in umaknili (Schmickler, 2001, 172).

4. Prenos strategije CD v prakso pri WalMart: ameriški trgovski gigant WalMart, ki ima veliko poslovnih partnerjev po vsej Evropi, dobavlja samopostrežnim trgovinam skoraj brez vmesnega skladiščenja preko distribucijskih centrov. V vseh centrih uporabljajo teorijo CD, ki s pomočjo ER zagotavlja skorajda procese brez vmesnega skladiščenja (Pieringer, 2006, 26).

34

5 RFID KOT POTENCIALNI INSTRUMENT OPTIMIZACIJE NASTAVKA ECR

V prejšnjih poglavjih smo predstavili tehnologijo RFID in nekatere osnovne strategije SCM teoretičnega koncepta ECR. V tem glavnem poglavju raziskovalnega dela bomo povezali tehnologijo RFID in predstavljene teorije v enoto ter prikazali pozitivne učinke in izboljšave dobavne verige.

V nadaljevanju bomo raziskali teoretični potencial tehnologije RFID na določenih točkah dobavne verige, kjer lahko s pomočjo predstavljenih teorij dosežemo določene prednosti. Predstavili bom tudi možno sodelovanje podjetij glede na tehnologijo RFID in uporabljene teorije SCM, kakor tudi rizike in priložnosti, ki so povezani z uvedbo nove tehnologije.

5.1 Možna področja uporabe RFID v vrednostni verigi

Opazujmo poenostavljeno dobavno verigo, na sliki 11 vidimo, da imamo samo dve možnost RFID odzivnike integrirati v blagovni tok.

Slika 11: Poenostavljena dobavna veriga od proizvajalca do mesta nakupa

Vir: prirejeno po GS1 Nemčija, 2009

35

Prva taka možnost je označena s številko 1, uporaba RFID nalepke oz. odzivnika v proizvodnji kompleksnih ali enostavnih proizvodov, ko se ta neposredno vgradi v proizvod. Druga taka možnost je postavitev RFID odzivnika na embalažo ali na transportno enoto. Trgovski verigi WalMart in Metro svoje transportne enote že vrsto let opremljata z RFID odzivniki, kar zahtevata tudi od vseh svojih dobaviteljev (GS1 Nemčija, 2009).

Uporaba RFID odzivnikov na nivoju izdelkov kot smo že v 3. poglavju omenili je trenutno v uporabi pri nekaterih pilotskih projektih kot je ta v Rheinbegu (Metro Future Store). Razlog, da označevanje posameznih izdelkov še ni v razmahu, so raznorazne motnje v uporabi tehnologije (neenotni standardi, različni frekvenčni pasovi itn.) in previsoki stroški odzivnikov. Predvidevamo, da bodo RFID odzivniki na posameznih izdelkih prišli v uporabo, ko se bo cena odzivnikov spustila pod 10 centov po odzivniku. Uporaba RFID odzivnikov na transportnih enotah ni odvisna od cen, ki se gibljejo od 30 do 50 centov po enoti, ker so ti zanemarljivi na nivoju celotne palete (BSI študija, 2004, 97).

Na sliki 11 vidimo trinajst stičnih točk na katerih z uvedbo tehnologije RFID lahko dosežemo izboljšanje procesov v celotni dobavni verigi. V nadaljevanju bomo predstavili stične točke v okviru štirih podpoglavij: proizvodnja, skladiščenje, transportne poti in mesto nakupa ter jih bomo opazovali glede na uporabo RFID.

5.1.1 Proizvodnja

Na področju proizvodnje je tehnologija RFID primerna v prvi vrsti za tiste panoge v katerih morajo biti zaradi varnostnih razlogov ob vsakem dobavljenem blagu spremnice in za just in time dobavljene izdelke, ki brez vmesnega skladiščenja gredo naprej v kompleksne proizvodne procese. Tak primer imamo v avtomobilski industriji, ki že deset let izboljšuje svoj avtomatiziran tekoči trak. Težave in izgube časa so v proizvodnji pri tej panogi predvsem zaradi visokih stroškov zelo velike. S pomočjo uporabe RFID odzivnikov na določenih sestavnih delih postane celoten proizvodni proces transparenten, za kar skrbijo RFID bralniki, ki so zopet nameščeni na določenih mestih ob tekočem traku in s prebranimi informacijami omogočajo vsakokraten vpogled na kateri stopnji dokončanosti je določen proces oz. izdelek. Tako imajo nadzorniki in kontrolorji možnost opazovati proizvodni proces v realnem času. To je pomembno pri posebnih naročilih, kadar ima kupec možnost in željo še pred dokončanjem svojega avtomobila, določene sestavne dele spremeniti oz. dopolniti (BSI študija, 2004, 84).

Na podlagi direktne integracije izdelkov s pomočjo RFID v proizvodni proces lahko privarčujemo na stroških skladiščenja in s tem povezanimi stroški ter stroški zaposlenih (prav tam, 87).

Nadaljnja prednost uvedbe RFID odzivnikov na izdelkih se kaže tudi v po prodajnih aktivnostih. Tako lahko na primer pri servisu avtomobilov, ko ti zapeljejo v servisne hiše, ki so opremljene z RFID bralniki, serviserji z odčitanih podatkov hitreje in natančneje določijo in naročijo nove rezervne dele (GS1 Nemčija, 2009).

36

V avtomobilski industriji se uporabljajo aktivni RFID odzivniki, ki imajo možnost zapisa podatkov v čip pomnilnika in delujejo na frekvenci 2,45 GHz. Zaradi visoke frekvence delovanja je možno take odzivnike prebrati in na njih zapisati podatke o nadaljnjem stanju proizvodnje tudi do razdalje 10m. Aktivni odzivniki so tudi dosti bolj odporni na toploto in različna elektromagnetna sevanja (Skupina RFID, 2009).

RFID se ne uporablja samo v avtomobilski industriji, temveč tudi pri proizvajalcih računalniške opreme. Ameriško podjetje DELL je eno izmed takih. Tudi DELL proizvaja izdelke po naročilu. Pri njihovem proizvodnem obratu na Kitajskem, tehnologija RFID upravlja instalacijo komponent, pakiranje in dobavo ter tako dela celoten proizvodni proces bolj pregleden (prav tam).

Na splošno za proizvodnjo lahko rečemo, da se prednosti z uvedbo tehnologije RFID posebej kažejo pri specifičnih proizvodnjah sestavljenih izdelkov po naročilu v smislu strategije ER. Če razložimo to bolj podrobno pomeni, da v proizvodnji ne pride do vgradnje nepravih sestavih delov v izdelek, celoten proizvodni proces postane bolj pregleden in učinkovit s strani informacijskega toka tekom proizvodnje in ravnanje s kupci se bistveno izboljša (BSI študija, 2004).

Tudi kombinacija strategije CAO in tehnologije RFID je v proizvodnji koristna. Kajti s pomočjo označenih izdelkov v skladiščih in v proizvodnem prostoru lahko hitreje odčitamo zaloge ter učinkoviteje in natančneje naročamo nove. S tem zopet optimiramo vodenje zalog, ki se lahko zreducirajo na minimum (prav tam).

5.1.2 Skladiščenje

Področje skladiščenja v dobavni verigi združuje v skrajnem primeru, kot je s slike 11 razvidno, tri stopnje: skladiščenje pri proizvajalcu ob dokončanju proizvodnje, skladiščenje v enem izmed distribucijskih centrov trgovca in končno skladiščenje v trgovini na drobno, kjer blago čaka končnega potrošnika. Moderen način sodelovanja vseh udeležencev v dobavni verigi lahko s pomočjo ECR strategij privarčuje dve stopnji skladiščenja, kar ima za posledico kratko začasno skladiščenje blaga na poti od proizvajalca do končnega potrošnika (GS1 Nemčija, 2009).

Neodvisno od števila skladiščenj lahko tehnologija RFID na podlagi svojih lastnosti (brezkontaktno in zakrito delovanje), pri posameznem skladišču brez problema hitro in učinkovito identificira vso zalogo. Pogoj je samo, da so vsi izdelki oz. vse transportne enote označene z RFID odzivniki, kateri vsebujejo specifične EPC kode s podrobnimi informacijami o posameznem izdelku oz enoti. Ob izhodu blaga iz proizvodnje se s pomočjo RFID bralnikov celotna zaloga odčita, podatki se pošljejo naprej v elektronsko obdelavo in s pomočjo online povezave pošljejo v namembno skladišče (Themenheft RFID, 2006, 11).

Še preden blago prispe v skladišče oz. distribucijski center, skladiščniki lahko že razpolagajo s prejetimi informacijami o prihajajoči pošiljki. Ob prihodu tovornjaka oz. železniškega vagona samo odčitajo zalogo tovora s pomočjo RFID bralnikov in primerjajo dobljene podatke preko online povezave z dejansko pošiljko. To služi predvsem za

37

optimizacijo procesov, ker odpadejo zamujajoči postopki ročnega pregleda tovora in tako se lahko hitreje zaloge aktualizirajo in korigirajo. Študije kažejo, da lahko prevzem blaga v skladišču s pomočjo RFID zniža obstoječe stroške do 65% (Themenheft RFID, 2006; Chapell et al. 2003).

Ob hitrejšem in natančnejšem zajemanju vhodnih zalog, olajša tehnologija RFID tudi vhodne in izhodne procedure v zvezi s pošiljko, kot je komisioniranje blaga. Tako je torej možno brez problema hitro in učinkovito blago skladiščiti in ga zopet s pomočjo stacionarnih oz. prenosnih RFID bralnikov v najkrajšem možnem času poiskati in komisionirati. Na podlagi tega postane celotna zaloga v skladišču bolj pregledna. Ker ni nobenih ročnih in tako možnih napačnih vknjižb glede sprejema in odpreme blaga, tako ne nastaja nobeno odstopanje od dejanskih zalog. V takem primeru, kjer je celotna skladiščna zaloga pod stalnim nadzorom s pomočjo RFID ni potrebno imeti varnostnih zalog in ne rabimo skrbeti, da bi nam zaloga kdaj zmanjkala. Postopek nabave poteka popolnoma avtomatizirano, naročene količine se generirajo na podlagi izračuna že obstoječih zalog in predvidene potrošnje (Thenemheft RFID, 2006; Seifert, 2004).

S pomočjo RFID se optimira tudi pretočni čas blaga v skladišču , tako lahko realiziramo skrajšanje tega časa za od pet do deset dni, kar zopet implicira bolj učinkovito vezane stroške kapitala proizvajalcev in trgovcev, ki tako lahko znižajo te od 0,1 do 0,2% od celotnega svojega prometa (Chapell e tal. 2003).

Kot praktičen primer učinkovitega delovanja sistemov, ki jih upravlja tehnologija RFID na področju skladiščenja in pakiranja, lahko navedemo Altenwerder, kontejnerski terminal v Hamburgu. Tukaj se odvija celoten pretovor, začasno skladiščenje in nadaljnji transport standardiziranih jeklenih zabojev. Celoten proces, ki nemoteno in brez napak deluje, nadzira računalniški sistem. Vse se odvija polavtomatsko, kjer se kontejnerji, ki so jih v pristanišče pripeljale velike kontejnerske ladje, pretovorijo na tovornjake, ki avtomatsko brez voznikov vozijo do velikih skladišč. Da lahko tovornjaki popolnoma avtomatizirano vozijo, omogočajo skenerji nameščeni v asfaltu, ki s pomočjo oddajnikov na vozilih usmerjajo tovor do namembnega kraja (BSI študija, 2004, 88).

Nadaljnja prednost pri skladiščenju s pomočjo RFID je vidna pri inventuri. Tukaj je bilo dokazano, da lahko razlike pri inventuri z nenehnim elektronskim odčitavanjem zalog zmanjšamo za en odstotek (Chapell et al. 2003).

Na splošno lahko rečemo, da pri skladiščenju z uvedbo tehnologije RFID lahko optimiramo pomembne značilnosti strategije ECR. Tako lahko odpravimo oz. popolnoma preprečimo situacije, da bi nam zmanjka zaloga v smislu strategije ER. Hitro lahko identificiramo in pripravimo blago za komisioniranje, kar je v veliko pomoč pri distribucijskih centrih in pri strategiji CD. Prednosti strategije EA se kažejo v poenostavljeni in učinkoviti obdelavi podatkov pridobljenih s pomočjo RFID bralnikov pri sprejemu in odpremi blaga. S pomočjo hitrega pretoka informacij ob hkratnem zajemu velikega števila RFID odzivnikov naenkrat pride do izraza strategija CAO. S hitrim prenosom informacij ustvarjamo tudi idealne pogoje za delovanje strategije VMI (Seifert, 2004).

38

5.1.3 Transportne poti

Na sliki 11 pod točko 3 in 4 so v idealnih pogojih prikazane možne transportne poti med proizvajalcem in trgovcem, pod točko 6 in 7 pa trgovcem na debelo oz. distribucijskim centrom in med trgovino na drobno.

Zaradi možnih potencialnih zunanjih vplivov je to področje dobavne verige izpostavljeno največjemu riziku, kar se tiče kraje, zapadlosti in izgube blaga. Tako lahko ob naštetih primerih nastane znatna poslovno- ekonomska škoda. Zelo pogosto prihaja med prevozom do transportnih zamud. Ravno zaradi tega je za vse udeležence dobavne verige zaželena možnost vsakokratnega preverjanja, kje se blago trenutno nahaja in koliko časa je še preostalo do izročitve blaga (Seifert, 2004).

Možno rešitev na tem področju ponuja tehnologija RFID, ki omogoča spremljanje blaga na nivoju celotne dobavne verige ne samo v času transporta. V kolikor se RFID odzivniki uporabljajo na nivoju izdelka, lahko kot rečeno vsakemu posameznemu izdelku sledimo na tej poti. Tako lahko omejimo oz celo preprečimo kraje in izgube blaga ter za vse udeležence dobavne verige preprečimo dostavo napačnega blaga (Deska, 2005, 34).

To možnost sledenja blaga imenujemo tudi track and trace, kar pomeni slediti in zasledovati. Z vse večjo uporabo tehnologije RFID raste tudi realno časovna razpoložljivost generiranih informacij povezanih z reševanjem problemov. To je takrat možno, ko so vsa transportna sredstva (tovornjaki, ladje in letala) opremljena z RFID bralniki oz. skenerji, ki omogočajo lokaliziranje vsakega posameznega z RFID odzivnikom opremljenega izdelka. Potencial tehnologije RFID presega črtno kodo prav zaradi vidnega polja, ki je za črtno kodo zelo pomemben dejavnik in kar bi sistemu track and trace v primeru uporabe črtne kode dodatno oteževalo nemoteno delovanje (GS1 Nemčija, 2009).

Na področju sledenja in zasledovanja teče že kar nekaj preizkusnih projektov. Tako imajo že nekatera letališča razvit preizkusni sistem sledenja prtljage. Na letališčih to pomeni večjo hitrost in pretočnost potnikov, ni izgubljene prtljage in hkrati večje zadovoljstvo za vse udeležence. Na področju poštnih in paketnih dostav teče od srede leta 2004 preizkusni projekt različnih svetovnih poštnih podjetij pod imenom International Post Cooperation, za katere je računalniško podjetje IBM razvilo program, ki koordinira celotno delovanje. Celoten projekt se odvija na področju mikro- in UHF področja in tako omogoča izmenjavo podatkov na razdalji do 100m. Cilj projekta je drage zbirne škatle, v katerih se zbira vsa manjša pošta in paketi, zamenjati za pametne etikete, katerih namen je označiti vsak posameznik kos pošiljke in s pomočjo radijskih valov slediti vsaki taki pošiljki. V tem pogledu obstajajo tudi prizadevanja, da s pomočjo tehnologije RFID na področju transportnih zbiralnikov, kot so vagoni, najdemo povezavo z drugimi tehnologijami kot je na primer GPS (angl. Global Positioning System), za globalno sledenje transportnih enot. Točna ugotovitev potrebnih transportnih kapacitet, njihova hitra določitev kjer se nahajajo in dajanje kapacitet na razpolago po potrebi, so dejavniki, ki lahko privarčujejo nove investicijske stroške za nove zabojnike tudi do 10% in večjo varnost pri načrtovanju izrabe obstoječih transportnih kapacitet (BSI študija, 2004, 79, 80 in 88).

Glavni cilj sistema sledenja in zasledovanja je, zmanjšanje kraj in izgube blaga, kakor tudi napačne dostave, saj je vsak izdelek označen z RFID odzivnikom, ki ima shranjene

39

podatke o svojem namembnem kraju. Tukaj lahko poudarimo vizijo tehnologije RFID, katera bo v bližnji prihodnosti omogočila umetno inteligenco vsem paketom, ki bodo samostojno skrbeli, da najdejo pravo pot do svoje končne destinacije (Seifert, 2004; Skupina RFID, 2009).

Tehnologija RFID omogoča podjetjem, da se lažje prilagajajo hitro spreminjajočim se logističnim sistemom, kar omogoča večjo transparentnost dobave, skrajša dobavni čas in napove zamude, če pride tako daleč. Posledica tega je optimizacija zalog, zmanjšanje izgub blaga in ozkih grl, kakor tudi zmanjšanje kapitalno intenzivnih skladiščnih zalog (Thenemheft RFID, 2006, 12).

Še en vidik, ki služi za optimizacijo transporta s pomočjo tehnologije RFID je možnost, da hitro pokvarljivo blago izpostavimo stalnemu temperaturnemu nadzoru. Študija predvideva, da palete in kontejnerje opremimo z aktivnimi RFID odzivniki in senzorji za temperaturo, ki bodo skozi celotno dobavno verigo vse do predaje blaga kontrolirali stanje in merili temperaturo blaga. Tako bomo v stanju zaznati na blagu vse zdravju škodljive trenutke. Prav tukaj zopet najdemo potencialne varčevalne ukrepe na področju zadovoljstva porabnikov v obliki zmanjšanja števila reklamacij zaradi pokvarljivega blaga in upada stroškov odpisa (BSI študija, 2004, 88, 89).

Glede na osnovne strategije SCM na področju transporta in uporabe tehnologije RFID najdemo možnosti za optimizacijo v strategiji EUL, ker je možna transparentna sledljivost blagovnih pošiljk. Minimiziramo lahko prazne in krive vožnje, nasprotno pa maksimiramo zadovoljstvo kupcev in priskrbo blaga. Z sledenjem pošiljk spodbujamo tudi strategiji ER in CAO (Seifert, 2004).

5.1.4 Mesto nakupa

Mesto nakupa lahko definiramo kot prostor, kjer se blago prezentira končnemu kupcu oz. potrošniku in kot prostor za eventualne reklamacije. Na sliki 11 je to mesto označeno s številkami 8, 9, 10 in 12. V smislu predstavljenih strategij ECR v četrtem poglavju, predstavlja mesto nakupa v celotni dobavni verigi najpomembnejšo točko. Kajti tukaj lahko merimo in vplivamo na povpraševanje ter vedenje porabnikov, kar je merodajno in odločilno za Pull teorijo, katera vpliva v obratni smeri na dobavno verigo in tako optimira planiranje proizvodnje in preskrbo posameznih podružnic z blagom (Block, 2001).

Posebej na mestu nakupa lahko z implementacijo tehnologije RFID na osnovi vsakega posameznega izdelka dosežemo različne optimizacijske potenciale. Na primer s pomočjo RFID bralnikov, ki so nameščeni v trgovini na drobno in omogočajo vsakokratno odčitanje zalog v celotni prodajalni, je mogoče zelo hitro izvesti inventuro. V primeru, da bi zaloge prišle do neke kritične točke, ki je prej jasno definirana z minimalno varnostno zalogo, bi se avtomatsko sprožil elektronski impulz za novo naročilo blaga. Tako lahko dosežemo popolnoma avtomatsko naročanje, katerega sproži predhodno omenjeni impulz. Trgovski gigant WalMart je v sodelovanju z Univerzo v Arkansasu prišel do spoznanja, da lahko s pomočjo tehnologije RFID zmanjšajo situacije, ko jim zmanjka blago do 16% (Thenemheft RFID, 2006, 11).

40

Ob vsakokratnem beleženju spreminjanja zalog lahko zasledimo nihanje v povpraševanju, ki se nanaša na čas in dneve v tednu. Za pospeševanje prodaje in posredno dvig povpraševanja v smislu marketinga, lahko ob prodajnih policah v trgovinah namestimo velike ekrane, ki bodo realno časovno, ko bo določen izdelek, ki bo opremljen z RFID odzivnikom prišel v bralno področje RFID skenerja, pokazal vse potrebne informacije v zvezi z izdelkom (datum trajanja, razne cenovne akcije in druge dopolnilne produkte, ki gredo zraven). Moramo biti zelo pozorni na odzive potrošnikov ob takih zadevah, kajti v njihovih očeh lahko pride do negativnega odziva (GS1 Nemčija, 2009).

Primer, ki smo ga v prejšnjem odstavku opisali je bil v malo drugačni verziji uresničen v Rheinbergu, kjer je Merto odprl trgovino prihodnosti. Tam so majhne ekrane namestili kar na nakupovalne vozičke. To je imelo za prednost, da je lahko kupec stalno videl skupni znesek vseh izdelkov v vozičku, kar je delovalo kot dodatna storitev za kupce in puščalo manevrski prostor za eventualno povečanje prometa (Metro Future Store, 2009).

Veliki ekonomski potenciali se kažejo tudi z odpravo blagajn. Kako smo si to zamislili? S skupnim istočasnim branjem velikega števila odzivnikov bo omogočeno, da se bo kupec z nakupovalnim vozičkom zapeljal skozi blagajniško zapornico, kjer bodo nameščeni RFID bralniki in v trenutku se bo odčitala vsebnost vozička, natisnil se bo račun, katerega bo kupec enostavno plača pri avtomatu oz. še to ne bo potrebno, v kolikor bo imel potrošniško kartico z integriranim RFID čipom, preko katerega se mu bo znesek avtomatsko odtegnil z njegovega tekočega računa. Da bi lahko tej viziji modernega nakupnega mesta sledili, moramo odpraviti obstoječe probleme v zvezi s tehnologijo RFID. Taka moderna trgovina bo lahko privarčevala na človeškem faktorju oz. tega namenila za druga dela, kot so kontrola kakovosti, urejanje prodajnih polic in svetovanje strankam, kar bo imelo dodaten učinek na zadovoljstvo kupcev (Themenheft RFID, 2006, 16).

Nenazadnje lahko na nivoju izdelka z uporabo RFID učinkoviteje rešujemo reklamacije, saj posamezno identificiranim izdelkom lahko s pomočjo zgodovine, ki je zapisna v odzivnikih sledimo vse nazaj do proizvodnje. Tako lahko hitreje najdemo možne vzroke vezane na reklamacijo in učinkoviteje vodimo servisiranje ter nabavo rezervnih delov (GS1 Nemčija, 2009).

Nasploh obstajajo ob uporabi tehnologije RFID na nivoju posameznega izdelka različni potenciali za optimizacijo v okviru strategije ER. Predpogoj za to je učinkovita vgradnja in obvladovanje nastajajočih podatkovnih mas v obstoječe oz. na novo vpeljane blagovno gospodarske sisteme. Bistveno pri tem prehodu je, da obstoječi sistemi podpirajo uporabo obeh avtomatskih identifikacijskih sistemov, tako RFID kot črtno kodo. Hitrejše in natančnejše zajemanje in prenos podatkov omogoča bolj točne prodajne napovedi v smislu strategij VMI in CAO (Gärtner, 2004, 57).

Tabela 4 prikazuje končni pregled nad štirimi bistvenimi točkami v dobavni verigi, kjer lahko s pomočjo tehnologije RFID in predstavljenimi teorijami ECR dosežemo možne optimizacijske učinke.

41

Tabela 4: Optimizacija dobavne verige s pomočjo ECR teorij in tehnologije RFID

Področje uporabe RFID

Podporne strategije

Optimizacija

PROIZVODNJA - CAO - ER

- izboljšanje procesov - transparentnost - identifikacija proizvodov - zadovoljstvo strank

SKLADIŠČENJE - CAO - ER - EA - CD

- minimizacija pretočnega časa- znižanje stroškov - natančnost pri zajemu podatkov - hitrejši prenos podatkov

TRANSPORT - CAO - ER - EUL

- zmanjšanje kraj in izgube blaga - preglednost za kupca - povečanje učinkovitosti transporta

MESTO NAKUPA

- CAO - ER -VMI

- zmanjšanje situacij, ko zmanjka zaloga - zadovoljstvo strank - hitrejši prenos podatkov - znižanje stroškov

Vir: prirejeno po Seifert, 2004.

5.2 Podjetniško sodelovanje na področju RFID

Različna področja uporabe v praksi kažejo na učinkovito implementacijo tehnologije RFID v obstoječe logistične sisteme in procese. Zahvalimo se lahko doslednemu sodelovanju med različnimi proizvajalci RFID odzivnikov, proizvajalcev programske opreme in uporabnikov le teh. Potrebno sodelovanje lahko utemeljimo s tem, da podjetje, ki zajame podatke s pomočjo RFID in te posreduje naprej drugemu podjetju, ki tehnologije RFID ne uporablja, potrebuje slednje neko vmesno programsko opremo za prenos te velike mase podatkov v svoje blagovno gospodarske sisteme. Take rešitve ponujajo večinoma podjetja, ki sama ne proizvajajo RFID odzivnikov ampak so specializirana na integracijo različnih računalniških programov. Zaradi združljivosti različnih sistemov je sodelovanje neizogibno. Primer take kooperacije je sodelovanje proizvajalcev čipov Intermec, Symbol in Philips s specialisti za programsko opremo IBM, Intel in SAP pri uresničitvi trgovine prihodnosti v Rheinbergu (Deska, 2005).

Sodelovanje proizvajalcev in trgovcev na področju izdelkov opremljenih z RFID odzivniki je v smislu teorije ECR, ki tvori dobro podlago za funkcionalno in učinkovito delovanje logistike. Da bi lahko učinkovito uresničili vse prej predstavljene potencialne optimizacijske pristope na nivoju celotne dobavne verige, moramo med podjetji uskladiti uporabo različnih frekvenčnih področij prenosa podatkov. Trenutno to v praksi deluje tako, da vodilne trgovske verige vsiljujejo svoje standarde in določila dobaviteljem in na njih pritiskajo z raznimi določili in omejitvami. Kot primer lahko navedemo trgovska velikana Metro in WalMart, ki na svoje dobavitelje pritiskata z določenimi standardi na področju RFID. Naštejmo tudi nekaj zelo uspešnih poslovnih partnerjev teh dveh velikanov, ki v

42

celotni dobavni verigi na področju RFID učinkovito sodelujejo, na primer Gillette, Proctor & Gamble, Nestlé in Hewlett Packard (Thenemheft RFID, 2006; GS1 Nemčija, 2009).

Uporabniki RFID z manjšim tržnim deležem se bodo morali s svojimi pomembnejšimi dobavitelji dogovoriti o enotnih standardih, da bi prav tako lahko bili deležni različnih optimizacijskih potencialov. Skupni imenovalec takega sodelovanja je vsekakor lahko EPC standard druge generacije (EPC gen 2) (Skupina RFID, 2009).

5.3 Tveganja in priložnosti RFID

V dosedanjih poglavij smo predstavili že nekaj prednosti in slabosti tehnologije RFID. Trenutno prevladujejo gleda preboja na nivo izdelkov naslednji proti argumenti za RFID, to so pomanjkanje gospodarnosti pri stroških proizvodnje in trajanju RFID odzivnikov ter prevelik investicijski zalogaj in s tem povezana programska infrastruktura pri majhnih in srednje velikih podjetjih. Posebej moramo izpostaviti dragocene prehodne rešitve za dvojno delovanje podjetij v času prehoda iz uporabe črtne kode na RFID (GS 1 Nemčija, 2009).

Kljub temu leži prihodnost tehnologije RFID v malih in srednje velikih podjetjih, ki nikakor ne smejo zgubiti koraka z večjimi pri sledenju svojih izdelkov v celotni dobavni verigi (Monse, 2005, 4).

Obstaja zelo velik odstotek podjetij, ki so mnenja, da je tehnologija RFID za njih in za njihovo podjetje strateškega pomena. Večina se jih ima samo za kvazi inovatorje, ki sploh nimajo razdelanih podrobnih načrtov, kako implementirati novo tehnologijo v svoj proces in dosegati pozitivne učinke. Tako pomanjkanje know- howa lahko nadomestimo s kvalificiranimi delavnicami, ki bodo zainteresirane podjetnike postopoma pripravile na prehod na novo tehnologijo (Schäffer, 2005, 42).

Naslednji dejavnik katerega moramo upoštevati na nivoju celotnega narodnega gospodarstva, je riziko zmanjšanja delovnih mest ob uvedbi avtomatskih identifikacijskih sistemov. Zagovorniki naprednih tehnologij argumentirajo to zadevo s pomočjo povečane individualnosti posameznega izdelka, kjer bo potrebna delovna sila delovala bolj kot svetovalec, kar bo v veliko primerih odpiralo dodatna delovna mesta in ne obratno (RFID Journal, 2009).

Ovira se pojavlja tudi pri potrebi po velikih pomnilniških enotah in pri pomisleku glede varstva podatkov. Veliko renomiranih proizvajalcev programske opreme, kot Microsoft, IBM in Oracle, kakor tudi organizacije EPCglobal ali Informacijski Forum RFID in drugi pospešeno sodelujejo na področju odprave problemov, kar tudi pozitivno vpliva na možno enotno standardizacijo (GS1 Nemčija, 2009).

Na podlagi v poglavju 5.1 omenjenih priložnosti pri povečanju učinkovitosti in znižanju stroškov, vse govori v prid tehnologiji RFID, da se bo njena uporaba v prihodnosti na področju logistike zelo razširila. Tabela strnjeno prikazuje potenciale tehnologije RFID ne samo na področju dobavne verige, ampak celote nasploh.

43

Tabela 5: Potencial tehnologije RFID

Izboljšave RFID na področju Učinek

Dobavne verige

- ohranjanje učinkovitosti in integracije vseh členov v dobavni verigi, - večja izkoriščenost transportnih sredstev in kapacitet v poslovnih sistemih, - avtomatizacija, - optimalno upravljanje z zalogami

Izmenjave podatkov med členi dobavne verige

- pretok informacij se izboljša, - izboljšanje odzivnosti vseh členov v dobavni verigi, - večja usklajenost logističnih funkcij

Preglednost nad celotno dobavno verigo - sledenje logističnih enot skozi celotno dobavno verigo

Konkurenčnost podjetij - globalna konkurenčnost na vseh trgih sveta Dostopnost podatkov - transparentno poslovanje vseh členov

dobavne verige Reorganizacija podjetij - podjetja se lahko s pomočjo avtomatizacije

osredotočijo na svoje ključne dejavnosti

Vir: RFID Journal, 2009; Auto- ID Labs, 2009; Seifert, 2004.

Globalizacija je povzročila razvoj globalnega poslovanja in razvoj novih standardov, večjo konkurenčnost na vseh trgih ter večje zahteve po distribucijskem gospodarstvu. Informacijska in komunikacijska tehnologija je omogočila avtomatizacijo procesov ter integracijo podjetij v globalne oskrbne verige. Na kratko povzemimo tudi glavna zaviralce tehnologije RFID, kjer izstopa ustaljena uporaba črtne kode, nezadostno poznavanje RFID in možnosti povezanih z njo, visoki stroški povezani s tehnologijo, različni frekvenčni pasovi in standardi (Skupina RFID, 2009; RFID Journal, 2009).

44

6 SKLEP

Namen diplomske naloge je v tem, da predstavimo tehnologijo RFID, njene komponente in delovanje. Prav tako želimo predstaviti njen ekonomski potencial na področju optimizacije proizvodnih procesov v dobavni verigi izdelka in v okviru tega oceniti kritična odstopanja poslovno- ekonomskih priložnosti in rizikov, ki so povezani z uvedbo te tehnologije.

V raziskovalnem delu smo prikazali in navedli veliko gospodarskih potencialov tehnologije RFID, predvsem na področju logistike in proizvodnje potrošnih dobrin. Uporaba RFID bo nedvomno naredila radikalne spremembe utečenega vsakdanjika. RFID je v uporabi že vrsto let, ne da bi se tega sploh zavedali. Zaradi visokih stroškov, ki so povezani z uvedbo nove tehnologije v poslovni sistem se podjetja niso odločala za tako vrsto investicije. Prva velika prelomnica za RFID je bila uporaba pri radarskem sistemu leta 1922, ki ga v osnovi uporabljajo še danes. Najpogostejši primeri uporabe danes so: označevanje in sledenje živali, prepoznavanje izdelkov v trgovinah, identificiranje in sledenje ladijskih kontejnerjev, plačilo cestnine, spremljanje pošiljk v logistiki, izposoja knjig v knjižnicah, na parkirišču in v garažah, za kodiranje ključev, spremljanje proizvodnih procesov itd. Ugotovili smo, da je področje uporabe RFID praktično neomejeno. Tehnologija RFID je zelo pomembna sestavina, da bo nekoč zares prišlo do »interneta stvari«, pri katerem bo imel paket določeno inteligenco, ki mu bo kazala pot do njegove destinacije. Tukaj že lahko odgovorimo na začetku zastavljeno vprašanje ali tehnologija lahko uresniči cilje logistike v obliki 7p, kar lahko samo pritrdilno odgovorimo.

RFID v primerjavi s črtno kodo omogoča dosti bolj hitrejši, natančnejši, varnejši in avtomatiziran sistem označevanja izdelkov oz. logističnih enot. Kljub temu je malo verjetno, da bo tehnologija RFID v bližnji prihodnosti popolnoma nadomestila uporabo črtnih kod. Uporaba črtnih kod je globoko zasidrana, dokazana, cenovno je ugodna in vložki v njo so nizki. Bolj verjetno je, bosta tehnologiji nekako sobivali. Tukaj bo potem zelo pomembno sodelovanje med podjetji na celi črti, da bodo uspeli najti prave rešitve v tem prehodnem obdobju, dokler RFID popolnoma ne prevzame svoje funkcije.

Kot smo že prej omenili, tehnologija ponuja široke možnosti uporabe, zato se vzporedno z njo pojavljajo vprašanja glede varnosti in zasebnosti vsakega posameznika. Tako bo potrebno temu področju, ki nekako najbolj zavira tehnologijo na svojem osvajalskem pohodu, nameniti posebno pozornost.

V sklopu raziskovalne naloge smo s pomočjo osnovnih strategij ECR in RFID na nivoju celotne dobavne verige preučili možne optimizacijske potenciale. Na podlagi tega lahko rečemo, da ima tehnologija RFID pozitiven vpliv na širjenje koncepta ECR, saj se potenciali tehnologije prelivajo s teorijami v enoto in skupaj generirajo ugodne poslovno- ekonomske učinke. V sodelovanju RFID in strategije ECR lahko preobrazimo dobavno verigo, ki jo bo še bolj vodilo potrošniško povpraševanje, saj povezujeta dobavitelje, distributerje in trgovce ter omogočata izmenjavo podatkov na nivoju celotne dobavne verige. Potrebni enotni standardi na nivoju celotne oskrbne verige forsirajo tesno podjetniško sodelovanje na različnih področjih saj tako lahko pridejo do izraza prednosti ECR, kar zopet pozitivno vpliva za vse udeležence v dobavni verigi.

45

Tehnologija RFID predstavlja velik potencial, ki se bo zagotovo uveljavila na zelo širokem področju poslovno- ekonomskih sistemov. Trenutno največji gonilnik za razvoj tehnologije predstavljajo veliki trgovski giganti kot so WalMart, Tesco in Metro, ki spodbujajo pri vseh svojih dobaviteljih uporabo RFID in tako pozitivno vplivajo na širitev tehnologije. S svojim uspešnim delom so tako zgled za manjša podjetja, katera trenutno zaradi še previsokih cen odzivnikov ne razmišljajo o implementaciji tehnologije RFID v svoj poslovni sistem. Prav mala in srednje velika podjetja predstavljajo ciljno skupino za tehnologijo RFID. Globalna konkurenca bo v bližnji prihodnosti pritisnila in vsilila implementacijo RFID v njihovo delovanje, kajti samo uspešni in prilagodljivi bodo zdržali tekme na svetovnih trgih.

46

POVZETEK

V raziskovalnem delu smo predstavili edinstveno tehnologijo RFID (ang. Rario- Frequency Identification) in s pomočjo osnovnih strategij SCM (ang. Supply Chain Management) prikazali možne optimizacijske nastavke na nivoju celotne dobavne verige. RFID je splošen izraz, ki se uporablja za opis sistema, ki brezkontaktno, preko radijskih valov, transmitira identiteto objekta zapisano v obliki unikatne serijske številke. Koncept sistema RFID je zelo preprost. Sestavljata ga RFDI bralnik z anteno in RFID priponka (ang. TAG) z anteno, prenosni medij med čitalnikom in priponko pa so radijski valovi nizke moči. Omrežje EPC pomaga implementirati tehnologijo RFID v odprte sisteme in na ta način doseči integracijo celotne dobavne verige v enoten sistem. S pomočjo online povezave želimo na nivoju posameznega izdelka, označenega z RFID odzivniki, doseči tako imenovani »internet stvari«. Virtualni prostor, v katerem bodo imeli predmeti določeno umetno inteligenco, kar bo omogočalo komunikacijo med predmeti, predmeti in stroji, stroji in ljudmi ter predmeti in ljudmi. Področja uporabe RFID so praktično neomejena. Trenutno se RFID uporablja za označevanje in sledenje živali, prepoznavanje izdelkov v trgovinah, identificiranje ladijskih kontejnerjev, plačilo cestnine, spremljanje pošiljk v logistiki, pri izposoji knjig v knjižnicah, na parkiriščih in v garažah, za kodiranje ključev itn. Tehnologija RFID v primerjavi s črtno kodo omogoča hitrejše in natančnejše logistične procese, kar bo imelo za posledico, da RFID čez čas izpodrine uporabo črtne kode. Zelo pomembna tema pri tehnologiji RFID je standardizacija, kajti ta zagotavlja globalno povezljivost komponent sistemov RFID, ki bodo v skladu s svetovnimi regulacijami, kar je izrednega pomena pri uporabi v globalnih dobavnih verigah. V nadaljevanju smo predstavili šest osnovnih strategij SCM, ki lahko v sinergiji s tehnologijo RFID na nivoju celotne dobavne verige dosega optimizacijske potenciale. Tako smo celotno dobavno verigo razdelili na štiri sklope, kjer smo za vsak posamezni odsek preučili kake prednosti prinaša implementacija nove tehnologije. Z uvedbo nove tehnologije so povezani določeni riziki. Varstvo podatkov predstavlja poglavitnega, ki skuša obvarovati posameznega potrošnika pred zlorabo njegovih podatkov. Veliki trgovski giganti, kot so Metro, Wall Mart in Tesco uporabljajo RFID že nekaj let. Oni predstavljajo gonilno silo pri širjenju uporabe tehnologije in posredno pri zniževanju cen odzivnikov, strojne ter programske opreme. Tehnologija je trenutno predraga za majhna in srednje velika podjetja, ki pa bodo morala v prihodnosti začeti razmišljati o njeni implementaciji, kajti konkurenca z dneva v dan postaja močnejša.

KLJUČNE BESEDE

RFID, črtna koda, Efficient Consumer Response, Supply Chain Management, Cross Docking, Efficient Administration, Efficient Unit Loads, Vendor Managed Inventory, Computer Assisted Ordering, Efficient Replenishment.

47

ABSTRACT

In the research part of my thesis, the unique RFID (Radio- Frequency Identification) technology was described. With the aid of basic SCM (Supply Chain Management) strategies, potential optimisation processes on the supply chain level were also demonstrated. RFID is a general term that is used for the description of this non-contact system, which utilises radio waves to transmit the identity of an object. The concept of RFID is rather simple. It consists of an RFID reader with an antenna as well as an RFID tag with an antenna, whereas the transmission medium between the reader and the tag are low-power radio waves. The EPC network helps implement the RFID technology in open systems and in this manner enable the integration of the entire supply chain into a unified system. With the aid of an online connection, we would like to achieve a so-called “internet of things” on the level of a single product fitted with RFID tags. This is a virtual space in which objects will possess a certain artificial intelligence, which in turn will enable the communication between objects, objects and machines, machines and people as well as objects and people. Fields of application for RFID systems are basically limitless. Currently, RFID is used for tagging and tracking animals, identifying ship containers, tracking parcels in logistics processes, borrowing books from public libraries, the recognition of products in shops, payment of road tolls, at parking places and garages, for the encryption of keys, etc. In comparison to barcode systems, RFID enables faster and more accurate logistics processes, which will result in the eventual replacement of barcodes with RFID solutions. A very crucial issue with RFID is its standardisation, as this would ensure the global connectivity of RFID components that are in line with international regulations, which in turn is of utmost importance in global supply chains. In the thesis we introduced six basic SCM strategies, which in synergy with RFID technology can achieve optimisation potentials on a supply chain level. This way, we divided the entire supply chain into four units. For each section we investigated what kinds of benefits the implementation of the new technology brings. Certain risks are also associated with the introduction of the new technology. The main concern is data security, the aim of which is to protect the consumer from data abuse.. Retail giants such as Metro, Wal Mart and Tesco have been using RFID for several years. They represent the driving force in promoting this technology and are subsequently reducing hardware and software costs. The technology is currently too expensive for small and medium-sized businesses, but they will nonetheless have to consider adopting it, as competition is getting tougher day by day.

KEY WORDS

RFID, Barcode, Efficient Consumer Response, Supply Chain Management, Cross Docking, Efficient Administration, Efficient Unit Loads, Vendor Managed Inventory, Computer Assisted Ordering, Efficient Replenishment.

48

SEZNAM LITERATURE IN VIROV

1. Brettschneider, Guido 2000. Beschafung im Handel unter besonderer Berücksichtigung der Auswirkungen von Efficient Consumer Response. Frankfurt am Main et al: Peter Lang Verlag.

2. Block, Birgit. 2001. Gestaltung und Steuerung einer Hersteller-Händler- Kooperation in der Lebensmittelbranche. Lohmar: Eul, J Verlag. 198.

3. CCRRGE- Coca Cola Retailing Resaerch Group Europe. 1994. Kooperation zwischen Industrie und Handel im Supply Chain Management. Bad Homburg: 98.

4. Deska, Beate. 2005. In Logistik- Praxis: Software in der Logistik, Schwerpunkt RFID; RFID und Barcode- Partner oder Konkurenz. München 2005: Haussverlag, 34-38

5. Gärtner, Ralf. 2004. In Logistik- Praxis, Software in der Logistik. Zentrale Rolle in der Supply Chain. München: Huss Verlag, 57

6. Kilimann, Jens. Von Schlenk, Heiner. 1998. Efficient Consumer Response. Strategische Waffe für Handel und Industrie. Stuttgart: Schäffer- Poeschel Verlag.

7. Laurent, Monika. 1996. Vertikale Kooperation zwischen Industrie und Handel: Neue Typen und Strategien zur Effizienzsteigerung im Absatzkanal. Frankfurt: Deutscher Fachverlag, 213.

8. Logožar, Klavdij. 2004. Poslovna logistika- Elementi in podsistemi. Ljubljana: GV izobraževanje

9. Müller- Hagedorn, Lothar. 1998. Der Handel. Köln: Verlag W. Kohlhammer GmbH.

10. Pieringer, Matthias. (2006). WalMarts Rewier. Logistik- inside, Heft 04/2006. str. 26.

11. Rodens- Fridrich, Brigitta. 1999. ECR beim DM- Drogeriemarkt, Handbuch ECR- Konzepte, Erfarungen, Herausforderungen. München: Heydt, A. v. d.

12. Schäffer, Volker. 2005. In Logistik- Praxis, Software in der Logistik- Schwerpunkt RFID. RFID richtig eingeführt. München: Huss Verlag.

13. Schmickler, Marc. 2001. Management strategischer Kooperationen zwischen Hersteller und Handel, Konzeption und Realisierung von Efficient Consumer Response- Projekten. Wiesbaden: Deutscher Universitäts-Verlag.

14. Seifert, Dirk. 2004. Efficient Consumer Response (3., erw. Auflage). München: Rainer Hampp Verlag.

SEZNAM VIROV

1. Auto- ID Labs. (2009). Dostop na: http://www.autoidlabs.org [9.3.2009]. 2. Barcode 24. (2009). Dostopno na: http://www.barcode24.com [16.3.2009]. 3. BSI- Bundesamt für Sicherheit in der Informationstechnik. (2004). Studie des BSI:

Risiken und chansen des Einsatzes von RFID systemen. Berlin 2004. [online]. Dostop na: http://www.bsi.bund.de/fachthem/rfid/RIKCHA_barrierefrei.pdf [17.2.2009].

4. Chapell, Gavin. Durdan, David. Gilbet, Greg. Ginsburg, Lyle. Smith Jeff. Tobolski, Joseph. (1. maj. 2003). Auto- ID in the Box: The Value of Auto- ID Technology in Retail Stores. [online]. Dostop na: http://www.autoidlabs.org/uploads/media/ACN- AUTOID-BC006.pdf [17.3.2009].

49

5. Čeh, Ambruš D (2006). Konferenca RFID Journal Live! Europe 2006. [online]. Pridobljeno na: http://home.izum.si/COBISS/OZ/2007_1/html/clanek_07.html [15.2.2009].

6. ECR Europe. (2009). Dostop na: http://www.ecrnet.org [28.3.2009]. 7. EMA d.o.o. (2008). Dostop na: http://www.ema.si [17.3.2009]. 8. EPC global. (2009). Dostop na: http://epcglobalinc.org [17.3.2009]. 9. GS1 Nemčija. (2009). Dostop na: http://gs1-germany.de [18.3.2009]. 10. GS1 Slovenija. (2009). Dostop na: http://www.gs1si.org [18.3.2009]. 11. Identicus Slovenija d.o.o. (2009). Dostop na: http://www.idnticus.si [16.3.2009]. 12. Komisija Evropskih skupnosti. (2007). Sporočilo Komisije Evropskemu

parlamentu, Svetu, Evropskemu socialno- ekonomskemu odbou in Odboru regij: Radiofrekvenčna identifikacija (RFID) v Evropi: naslednji koraki v okviru politike. [online]. Dostop na: http://eur- lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:52007DC0096:SL:NOT [5.3.2009].

13. Marić, Dragan. (2009). RFID tehnologija v praksi in prihodnost v oskrbovalni verigi. [online]. Dostop na: http://www.fpp.edu/~icts/ICTS%202005/MARIC----- RFID%20tehnologija%20v%20praksi%20in%20prihodnost%20v%20oskrbovalni %20verigi.pdf [20.1.2009].

14. Monse, Kurt. (2005). In RFID- Leitfaden für den Mittelstand. [online]. Forschungsinstitut für Telekommunication. Dostop na: http://www.info- rfid.de/downloads/rfid_leitfaden.pdf. [18.3.2009].

15. More RFID. (2009). Dostop na: http://www.morerfid.com [19.3.2009]. 16. Ogrinc, Bernard. (2006). RFID v sistemih sledenja proizvodov. Diplomsko delo.

Univerza v Ljubljani- Fakulteta za elektrotehniko, 4- 26. [online]. Dostop na: http://www.leoss.si/util/bin.php?id=2006101213480218 [23.1.2009].

17. Prescot, Tom (2007). Drobtinice- RFID in internet stvari. [online]. Dostop na: http://tom-prescot.blogspot.com/search?updated-min=2007-01- 01T00%3A00%3A00%2B01%3A00&updated-max=2008-01- 01T00%3A00%3A00%2B01%3A00&max-results=5 [25.3.2009].

18. RFID Journal. (2009). Dostop na: http://www.rfidjournal.com [20.3.2009]. 19. Skupina RFID. (2009). Dostopno na: http://www.skupinarfid.com [20.3.2009]. 20. Skupina Špica. (2009). Dostopno na: http://www.spica.si [19.3.2009]. 21. Uradni list RS 2004. 2004. Uredba o načrtu razporeditve radiofrekvenčnih pasov.

[online]. Dostopno na: http://www.uradni- list.si/1/objava.jsp?urlid=2004107&stevilka=4500 [25.3.2009].

22. Themenheft RFID. (2006). Themen, Service für Presse, Hörfunk und Fernsehen: Revolution durch Radiowellen, Handel setzt auf RFID. [online]. Dostopno na: http://www.info-rfid.de/downloads/themenheft_rfid.pdf [14.3.2009].

23. Wikipedia. (2009). Dostopno na: http://www.sl.wikipedia.org [23.3.2009].

50

SEZNAM SLIK

Slika 1: Delovanje sistema RFID .......................................................................................... 9 Slika 2: Odzivnik RFID....................................................................................................... 10 Slika 3: Bralnik Medio™ TR-P101 Mid Range HF Reader ............................................... 11 Slika 4: Primer antene RFID, ki je v uporabi na tekočem traku.......................................... 12 Slika 5: Sestava 96 bitne kode EPC .................................................................................... 15 Slika 6: Prikaz delovanja informacijskega omrežja EPC/ ONS.......................................... 16 Slika 7: Eno- in dvodimenzionalne črtne kode.................................................................... 17 Slika 8: Delovanje knjižnice s pomočjo tehnologije RFID ................................................. 19 Slika 9: ECR stebri .............................................................................................................. 25 Slika 10: Možne posledice, kadar blaga ni več na zalogi .................................................... 28 Slika 11: Poenostavljena dobavna veriga od proizvajalca do mesta nakupa....................... 34

SEZNAM TABEL

Tabela 1: Pregled frekvenčnih področij uporabe RFID tehnologije.................................... 12 Tabela 2: Primerjava med tehnologijo RFID in črtno kodo na podlagi doseženih parametrov ........................................................................................................................... 18 Tabela 3: Situacija Win- Win- Win..................................................................................... 30 Tabela 4: Optimizacija dobavne verige s pomočjo ECR teorij in tehnologije RFID.......... 41 Tabela 5: Potencial tehnologije RFID ................................................................................. 43

51

SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC

ALE

Aplication Level Events

Osnovni gradnik, ki zagotavlja nemoteno delovanje bralnika RFID, tipkovnice in vmesnih

aplikacij BSI

Bundesamt für Sicherheit in der Informationstechnik

Urad za varnost v informacijski tehnologiji

CAO Computer Assisted Ordering Računalniško podprto naročanje

CD Cross Docking Vmesno pretovarjanje/

skladiščenje CM Category Management Upravljanje blagovnih skupin

EA

Efficient Administration

Urejanje in organiziranje medsebojnega poslovanja med

podjetji EAN

European Article Numbering

Evropski sistem označevanja izdelkov s črtno kodo

ECR

Efficient Consumer Response

Učinkovita zadovoljitev kupčevih želja

EPC Electronic Product Code Elektronska koda produkta ER Efficinet Replenishment Učinkovito dopolnjevanje

EUL Efficient Unit Loadas Enotno in učinkovito oblikovanje

tovornih enot Gen 2

Generation 2

Druga generacija RFID odzivnikov

GHz Giga Hertz Enota za frekvenco (109 Hz) GPS

Global Positioning System

Sistem za globalno pozicioniranje

GRAI

Global Returnable Asset Identifier

Unikatna oznaka povratne embalaže

GS1

The Global Standards of Business

Nevtralna in nepridobitna organizacija. Njen namen je načrtovanje in uveljavljanje

globalnih standardov, tehnologij in iskanje rešitev za učinkovitejše

delovanje dobavnih verig GTIN

Global Trade Item Number

Globalna trgovska identifikacijska številka

HF High Frequency Visoka frekvenca KHz Kilo Hertz Enota za frekvenco (103 Hz) LF Low Frequency Nizka frekvenca

MHz Mega Hertz Enota za frekvenco (106 Hz) NFC Near Field Communication Komunikacija bližnjega polja

52

ONS

Object Name Services

Globalna storitev za prenos EPC v obliko URL

RFID Radio- frequency idenification radio- frekvenčna identifikacija SCM

Supply Chain Management

Management upravljanja dobavne verige

SSCC

Serial Shipping Container Code

Unikatna serijska številka logistične enote

UCC

Uniform Code Council

Ameriški sistem označevanja izdelkov s črtno kodo

UHF Ultra High Frequency Ultra visoka frekvenca UMTS

Universal Mobile Telecommunications System

Standard za mobilne telefone z direktnim dostopom do interneta

VMI Vedor Managed Inventory Enoten sistem uravnavanja zalog;

zaloge uravnava proizvajalce

XML

Extensible Markup Language

Univerzalna oblika zapisa za strukturirane dokumente in

podatke v spletu