Pomen preventivnega merjenja krvnega tlaka

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE





POMEN PREVENTIVNEGA MERJENJA KRVNEGA TLAKA



(Diplomsko delo)





Maribor, 2009 Dagmar Gojčičová

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE





MENTORICA: viš. predav. mag. Milica Lahe, univ. dipl. org.

Dagmar Gojčičová: Pomen preventivnega merjenja krvnega tlaka




POVZETEK


Diplomsko delo opisuje, kaj je krvni tlak, kako vpliva zvišanje krvnega tlaka na organizem, dejavnike tveganja za nastanek zvišanega krvnega tlaka ter nefarmakološke ukrepe in vpliv nezdravega ţivljenjskega sloga na razvoj srčno ţilnih bolezni. Poudarjena je preventivna dejavnost in vloga medicinske sestre pri meritvah krvnega tlaka na terenu, ki jo izvaja Območno zdruţenje Rdečega kriţa Maribor z namenom, da opozori ljudi na pomembnost kontrole krvnega tlaka in zdrav ţivljenjski slog.

V empiričnem delu je predstavljena raziskava, katera je bila izvedena med udeleţenci meritev krvnega tlaka v Mariboru in okoliških vaseh. Raziskava je trajala od meseca marca do meseca maja 2009. Namen raziskave je bilo ugotoviti, kakšna starostna skupina prevladuje med udeleţenci meritev krvnega tlaka, ali imajo ljudje normalen oziroma zvišan krvni tlak. Z raziskavo smo ugotovili, da se meritev udeleţujejo predvsem starejši ljudje in da ima večina zvišan krvni tlak. Ugotovili smo tudi, da med udeleţenci prevladujejo osebe ţenskega spola.


KLJUČNE BESEDE: zvišan krvni tlak, merjenje krvnega tlaka, dejavnik tveganja, vloga medicinske sestre, zdrav ţivljenjski slog.





I

Dagmar Gojčičová: Pomen preventivnega merjenja krvnega tlaka




ABSTRACT


The diploma paper describes what blood pressure is and how it influences on an organism, it also deals with risk factors of a developing high blood pressure, it describes non-pharmacological measures and an influence of an unhealthy lifestyle on a development of cardiac vascular diseases,

A preventive activity is emphasized and also a role of a nurse in a measurement of blood pressure in a field performed by the Territorial Association of the Red Cross Maribor with the aim to alert people of an importance of checking blood pressure and a healthy lifestyle.

In the empirical work a research, which was performed among participants of measurements of blood pressure in Maribor and surrounding villages, is presented. The research lasted from March to May 2009. The aim of the research was to determine what age group predominates among participants of measurements of blood pressure and if people have the normal or high blood pressure.

In the survey we found that measurements are attended mainly by older people, and that they mostly have high blood pressure. We also found that among participants dominate female persons.


KEY WORDS: high blood pressure, a measurement of blood pressure, risk factors, the role of a nurse, a healthy lifestyle





II

Dagmar Gojčičová: Pomen preventivnega merjenja krvnega tlaka




KAZALO

1 UVOD ................................................................................................................................... 1

2 KRVNI TLAK ..................................................................................................................... 3

2.1 Kdaj govorimo o zvišanem krvnem tlaku .................................................................. 5

2.1.1 Primarna arterijska hipertenzija ............................................................................. 5

2.1.2 Sekundarna arterijska hipertenzija ......................................................................... 6

2.2 Dejavniki tveganja za nastanek zvišanega krvnega tlaka ........................................ 7

2.2.1 Prekomerna telesna teža ......................................................................................... 8

2.2.2 Nepravilno prehranjevanje in prekomerno uživanje soli ...................................... 10

2.2.3 Telesna neaktivnost ............................................................................................... 11

2.2.4 Kajenje .................................................................................................................. 13

2.2.5 Uživanje alkoholnih pijač ...................................................................................... 14

2.2.6 Duševna napetost in stres ...................................................................................... 15

2.3 Posledice zvišanega krvnega tlaka ............................................................................ 17

2.3.1 Posledice na srcu .................................................................................................. 18

2.3.2 Posledice na ožilju ................................................................................................ 18

2.3.3 Posledice na ledvicah ............................................................................................ 19

2.3.4 Posledice na možganih .......................................................................................... 20

2.3.5 Posledice na očeh .................................................................................................. 21

3 MERJENJE KRVNEGA TLAKA ................................................................................... 23

3.1 Merilniki krvnega tlaka ............................................................................................. 23

3.1.1 Elektronski merilniki krvnega tlaka ...................................................................... 25

3.2 Pravilna tehnika merjenja krvnega tlaka ................................................................ 26

3.2.1 Priprava pacienta na meritev krvnega tlaka ......................................................... 26

3.2.2 Korotkovova avskultacijska metoda ...................................................................... 27

3.2.3 Vpliv velikosti manšete na vrednost krvnega tlaka ............................................... 27

3.2.4 Določila pri merjenju krvnega tlaka ..................................................................... 28

3.3 Meritve krvnega tlaka doma ..................................................................................... 29

3.4 Izvajanje meritev krvnega tlaka na terenu .............................................................. 31

3.4.1 Vloga Rdečega križa .............................................................................................. 31

3.4.2 Vloga Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije ................................................. 32

4 ZDRAVSTVENOVZGOJNE NALOGE MEDICINSKE SESTRE ............................. 34

4.1 Navodila za zdrav ţivljenjski slog ............................................................................. 35




III

Dagmar Gojčičová: Pomen preventivnega merjenja krvnega tlaka




4.1.1 Pomen telesne aktivnosti ....................................................................................... 38

4.1.2 Zdrava prehrana in omejitev soli .......................................................................... 39

4.1.3 Uravnavanje in nadzor nad telesno težo ............................................................... 43

4.1.4 Opustitev škodljivih navad .................................................................................... 43

4.1.5 Umirjen življenjski ritem – življenje brez stresa ................................................... 45

5 METODOLOGIJA RAZISKOVANJA .......................................................................... 47

5.1 Namen .......................................................................................................................... 47

5.2 Cilji .............................................................................................................................. 47

5.3 Hipoteze ....................................................................................................................... 47

5.4 Metode dela ................................................................................................................. 48

5.5 Raziskovalni vzorec .................................................................................................... 48

5.6 Raziskovalno okolje .................................................................................................... 48

5.7 Etični vidik .................................................................................................................. 48

6 REZULTATI RAZISKAVE ............................................................................................. 49

7 RAZPRAVA ...................................................................................................................... 58

8 SKLEP ................................................................................................................................ 60
ZAHVALA .............................................................................................................................. 62

9 LITERATURA .................................................................................................................. 63

10 PRILOGE .......................................................................................................................... 1
Soglasje za izvajanje meritev in zbiranje podatkov .......................................................... 1





IV

Dagmar Gojčičová: Pomen preventivnega merjenja krvnega tlaka




KAZALO TABEL

Tabela 1: Razvrstitev arterijske hipertenzije ............................................................................. 6
Tabela 2: Indeks telesne mase ITM (kg/m2) ........................................................................... 10
Tabela 3: Meritve izvedene v Krajevnih in Četrtnih organizacijah Rdečega kriţa ................. 49
Tabela 4: Razvrstitev udeleţencev meritev krvnega tlaka v Krajevnih in Četrtnih organizacijah Rdečega kriţa glede na kategorije krvnega tlaka............................................... 50
Tabela 5: Razvrstitev udeleţencev meritev krvnega tlaka v Krajevnih in Četrtnih organizacijah Rdečega kriţa glede na starost ........................................................................... 51
Tabela 6: Meritve krvnega tlaka v Mariboru ob »Tednu Rdečega kriţa« 8. do 15. 5. 2009 ... 51 Tabela 7: Razvrstitev udeleţencev meritev krvnega tlaka v Mariboru ob »Tednu Rdečega kriţa« glede na starost .............................................................................................................. 52
Tabela 8: Razvrstitev udeleţencev meritev krvnega tlaka v Mariboru ob »Tednu Rdečega kriţa« v kategorije glede na izmerjeno vrednost krvnega tlaka ............................................... 52
Tabela 9: Vsi udeleţenci meritev krvnega tlaka, ki so bili zajeti v raziskavo ........................ 53
Tabela 10: Vsi udeleţenci meritev krvnega tlaka razvrščeni glede na kategorijo krvnega tlaka .................................................................................................................................................. 53
Tabela 11: Vsi udeleţenci meritev krvnega tlaka razvrščeni glede na starost ....................... 54

KAZALO GRAFOV

Graf 1: Struktura udeleţencev glede na spol ........................................................................... 54
Graf 2: Starostna struktura ...................................................................................................... 55
Graf 3: Število udeleţencev z nizkim, normalnim in zvišanim krvnim tlakom ..................... 56
Graf 4: Struktura udeleţencev po kategorijah krvnega tlaka .................................................. 57





V

Dagmar Gojčičová: Pomen preventivnega merjenja krvnega tlaka




1 UVOD


V industrijsko razvitih deţelah med katere spada tudi Slovenija je zvišan krvni tlak (arterijska hipertenzija) mnoţična bolezen za katero boleha vsak četrti do peti odrasli. Zato tudi pravimo, da je to ena od sodobnih epidemij. Veliko ljudi ima zvišan krvni tlak (hipertenzijo) dolga leta, pa zato ne vedo (Maučec Zakotnik, 2007).

Arterijska hipertenzija je eden glavnih dejavnikov tveganja za nastanek in napredovanje srčno ţilnih bolezni ter za umrljivost zaradi njih. Sodobno zdravljenje arterijske hipertenzije zahteva poleg nadzora samega krvnega tlaka tudi odstranjevanje oziroma obvladovanje vseh drugih dejavnikov tveganja za srčno ţilne bolezni (Dobovišek, 2005, str. 75).

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije umre vsak osmi prebivalec sveta zaradi zapletov arterijske hipertenzije, ki jo tako uvrščamo med velike javnozdravstvene probleme (Accetto et al., 2008a, str. 98).

Z zgodnjim odkrivanjem, nadzorovanjem in ustreznim zdravljenjem zvišanega krvnega tlaka lahko odloţimo ali celo preprečimo nastanek zdravstvenih zapletov in posledično prezgodnjo invalidnost ali celo smrt. Redno merjenje krvnega tlaka je pomembno, ne samo kot preventiva, ampak tudi kot spremljanje predpisanega zdravljenja.

Nadzor krvnega tlaka je eden ključnih dejavnikov v primarni preventivi srčno ţilnih bolezni, a je kljub temu nadzor krvnega tlaka nezadosten (Petek Šter in Švab, 2007, str. 398).

Dobovišek (2004) navaja, da je pravilneje jemati arterijsko hipertenzijo ne kot samostojno bolezen, ampak kot dejavnik tveganja in to vedno skupaj z drugimi dejavniki, ki vplivajo na srčno ţilno obolevnost in umrljivost. Sodoben pristop k primarni in sekundarni preventivi srčno ţilnih bolezni zahteva sočasen in učinkovit nadzor vseh tistih dejavnikov tveganja, na katere lahko vplivamo. To pomeni, da moramo poleg uspešnega nadzora krvnega tlaka doseči, da bo pacient prenehal kaditi, uspešno nadzorovati dislipidemijo ter sladkorno bolezen in še kaj.

Del rešitve arterijske hipertenzije kot velikega javnozdravstvenega problema leţi tudi v ustreznih preventivnih dejavnostih tako vladnih, kot nevladnih organizacij, društev in lokalnih




1

Dagmar Gojčičová: Pomen preventivnega merjenja krvnega tlaka




skupnosti, zlasti s področja uveljavljanja zdravega ţivljenjskega sloga v vseh ţivljenjskih obdobjih (Accetto et al., 2008a, str. 101).

Na področju preprečevanja bolezni srca in oţilja uspešno deluje Društvo za zdravje srca in oţilja Slovenije. Društvo sodeluje tudi z Rdečim kriţem Slovenije in uresničujeta svoje zdravstveno prosvetne cilje tudi s preverjanjem zdravstvenega stanja na podlagi meritev krvnega tlaka na terenu. Vloga medicinske sestre pri tovrstnih meritvah je merjenje krvnega tlaka in morebitno zgodnje odkritje pacientov z zvišanim krvnim tlakom. Udeleţence seznani z vrednostmi meritev in jih pouči o pomenu zdravega načina ţivljenja.

Poleg zgodnjega odkrivanja in zdravljenja bolezni bi morali pozornost usmeriti tudi v promocijo zdravja in skrbno načrtovano zdravstveno vzgojo za zdrav način ţivljenja populacije, da preprečimo, ali vsaj zmanjšamo moţnost nastanka hipertenzije in tudi ostalih bolezni srca in oţilja. Pogosto lahko ţe samo z zdravim načinom ţivljenja preprečimo ali omilimo posledice bolezni.

Zdravstvena vzgoja je del splošne vzgoje in pomemben dejavnik napredka posameznika in skupnosti. Lahko bi rekli, da je zdravstvena vzgojenost tudi odraz splošne izobrazbe in kulture posameznika ter celotnega naroda (Hoyer, 2005, str. 1).

Cilj zdravstvenih delavcev v okvirju zdravstvene vzgoje je pozitivno vplivati na posameznike in skupine ljudi, da aktivno sodelujejo in prevzamejo odgovornost za lastno zdravje. Pomembno je, da jih znamo ustrezno obveščati, motivirati in jim posredovati prave informacije na sprejemljiv način.

Če bi upoštevali vsa pravila zdravega ţivljenja in bi vsi ţiveli zdravo, bi lahko preprečili več kot 80 odstotkov srčno ţilnih bolezni in sladkorne bolezni tipa 2 ter 40 odstotkov raka (Maučec Zakotnik, 2007).





2

Dagmar Gojčičová: Pomen preventivnega merjenja krvnega tlaka




2 KRVNI TLAK


Krvni tlak imenujemo tisti tlak, s katerim kri pritiska na steno ţile po kateri teče. Poznamo sistolični (zgornji) krvni tlak, ki ga izmerimo takrat, kadar srce iztisne kri v oţilje in diastolični (spodnji) krvni tlak, ki ga izmerimo, ko srčna mišica počiva (Accetto in Bulc, 2005a).

Odvisen je od dveh dejavnikov; od moči oziroma pritiska, s katerim srce črpa kri v krvni obtok ter elastičnosti in premera krvnih ţil. Krvni tlak zagotavlja primeren pretok krvi v oţilju. Pretok krvi mora zadostiti potrebam organov po kisiku in hrani.

Krvni tlak je najvišji v arterijah in arteriolah, ki odvajajo kri iz srca po telesu. V kapilarah tlak močno pade in tako omogoči hranilnim snovem in kisiku prehod iz krvi v telesna tkiva. Še niţji tlak je v venah, katere dovajajo kri z odpadnimi snovmi v srce.

Krvni tlak po dogovoru izraţamo v mm Hg (milimetrih ţivega srebra) in ga označujemo kot sistolični in diastolični krvni tlak. Pulzni tlak je razlika med sistoličnim in diastoličnim krvnim tlakom in je običajno okrog 50 mm Hg, srednji arterijski tlak je povprečen tlak celotnega srčnega ciklusa (Bombek, 2000, str. 65).

O normalni višini krvnega tlaka obstaja ţe veliko razprav. Mnenja so se z leti na osnovi izkušenj spreminjala. Zadnja priporočila za ohranitev zdravja priporočajo še niţje vrednosti, kot jih je svetovala Svetovna zdravstvena organizacija. Današnje stališče je, naj bo optimalni (idealni) zgornji (sistolični) krvni tlak 120 mm Hg, spodnji pa 80 mm Hg. Seveda veliko ljudi ne more vse ţivljenje obdrţati optimalnega krvnega tlaka. Zato so uvedli dodatni pojem normalni krvni tlak, ki mora biti pod 130/85 mm Hg. Navedena vrednost ne velja samo za odrasle srednjih let, ampak tudi za starejše (Jerše, 2004, str. 54).

Vsak posameznik ima različen krvni tlak. Otroci imajo niţjega kot odrasli, slednji pa spet nekoliko niţjega kot starejši ljudje, pri katerih se zviša predvsem sistolični tlak (Cibic, 1997, str. 8).





3

Dagmar Gojčičová: Pomen preventivnega merjenja krvnega tlaka




Krvni tlak, predvsem zgornji sistolični, neodvisno od zunanjih vplivov, podnevi stalno niha. Ljudje, ki tega ne vedo, se čudijo, zakaj jim zdravstveni delavci pogosto izmerijo različne vrednosti krvnega tlaka. Ponoči je krvni tlak najniţji.

Sistolični tlak polagoma narašča od zgodnjega jutra, dokler ne doseţe svojega vrha med 17. in

19. uro. Pri nekaterih utegne biti prirastek tudi 15 mm Hg. Poleg tega se sistolični tlak po obrokih hrane prehodno poveča za 5 do 10 mm Hg. Ta prirastek traja 30 do 60 minut. Diastolični tlak se čez dan le malo spreminja. Po obilnem obroku se za kratek čas celo zmanjša zaradi razširjenja ţil na področju prebavne cevi (Kapš, 2001, str. 91).

Na vrednost krvnega tlaka vplivajo številni dejavniki, kot so poloţaj telesa (ali stojimo, leţimo, sedimo), telesna aktivnost, strah, stres, razburjenje, lahko tudi bolečina. Krvni tlak se spreminja, vendar se kmalu po prenehanju dejavnika, ki vpliva nanj, vrne na izhodiščno raven. V teh primerih gre za normalno reakcijo organizma.

Krvni tlak je nenehno spreminjajoča se dinamična vrednost. Omogoča prekrvitev vseh organskih sistemov v telesu ter je odvisen predvsem od delovanja srca in širine krvnih ţil. Središča v moţganih in hormonski sistemi uravnavajo višino krvnega tlaka ter prilagajajo različnim obremenitvam in vsakokratnim presnovnim potrebam telesa (Faulhaber, 2006, str.

4).

Krvni tlak je nizek, normalen ali zvišan. O nizkem krvnem tlaku govorimo, kadar je tlak pod 100/70 mm Hg. Pri nizkem tlaku razlikujemo primarno in sekundarno obliko. Za primarno obliko ne najdemo vzroka, sekundarna se pojavlja pri akutnih stanjih, krvavitvah, kolapsu, šoku, zastrupitvah in drugih stanjih.

Nizek krvni tlak je bistveno manj nevaren srcu in oţilju, kakor visok krvni tlak. Raziskovalci smatrajo, da je posledica zmanjšanega minutnega volumna srca ali zniţanega perifernega upora ali obeh skupaj. Še največkrat je vzrok zmanjšan utripni volumen srca (Jerše, 2004, str.

58).





4

Dagmar Gojčičová: Pomen preventivnega merjenja krvnega tlaka




2.1 Kdaj govorimo o zvišanem krvnem tlaku


Če krvni tlak močno obremenjuje celoten krvni obtok, srce in oţilje, govorimo o zvišanem krvnem tlaku. Meja med normalnim in zvišanim krvnim tlakom oziroma arterijsko hipertenzijo ni ostra, določena je bila na podlagi raziskav, ki so potekale po vsem svetu. Strokovnjaki so določili območja krvnega tlaka, ki označujejo meje med normalnimi in zvišanimi vrednostmi. Podatke so dobili z izsledki na podlagi obseţnih raziskav, kjer so ugotovili povezanost med višino krvnega tlaka in pogostostjo zapletov, nastalih zaradi visokega krvnega tlaka.

Če govorimo o hipertenziji ali o arterijski hipertenziji, mislimo ponavadi na povišan sistemski arterijski tlak, razen kadar posebej poudarimo, da gre za kakšen drug (na primer pljučni arterijski) tlak. Arterijski tlak je lahko povišan prehodno, in takrat govorimo o arterijski hipertenziji kot o simptomu; če pa gre za trajno povišanje sistemskega arterijskega tlaka, govorimo o hipertenziji kot o bolezenskem stanju. Hipertenzijo, kot bolezensko stanje klasificiramo na osnovi višine sistemskega arterijskega tlaka in nekaterih drugih kriterijev (Accetto, 2005, str. 218).

Poznamo dve kombinaciji sistolične in/ali diastolične hipertenzije. Izolirana sistolična hipertenzija se pogosteje pojavlja v višji starosti, ker sistolični krvni tlak praviloma neprekinjeno narašča s staranjem. Tako je npr. krvni tlak 170/80 značilen za višjo starost (Middeke e tal., 2001, str. 18).

Pri pacientih s trajno visokim krvnim tlakom je mehanizem uravnavanja krvnega tlaka okvarjen (Jerše, 2004, str. 56).



2.1.1 Primarna arterijska hipertenzija


Več kot 90 odstotkov pacientov z visokim krvnim tlakom ima primarno arterijsko hipertenzijo. Čeprav raziskave vzrokov za nastanek zvišanega krvnega tlaka potekajo ţe več desetletij, še vedno ne poznamo enotnega vzroka za esencialno (primarno) arterijsko hipertenzijo. Na splošno pa velja, da se pojavlja kot posledica medsebojnega delovanja dednih dejavnikov in vplivov iz okolja.




5

Dagmar Gojčičová: Pomen preventivnega merjenja krvnega tlaka




Pomembni so vplivi okolja (soljenje hrane in občutljivost na sol, debelost, alkohol, določeni poklici), vloga renina (hormon, ki ga izločajo ledvice; v renin-angiotenzinaldosteronskem sistemu ima negativno povratno zvezo), okvare celične membrane ter inzulinske rezistence pri nekaterih pacientih. Genetične spremembe so posledica mutacij na več genih, druţinska obremenitev pa je ob genetičnih spremembah posledica podobnega ţivljenjskega okolja ali ţivljenjskih navad (Bombek, 2000, str. 66).



2.1.2 Sekundarna arterijska hipertenzija


Kadar domnevamo, da so za zvišanje krvnega tlaka vzrok številne druge bolezni in nepravilnosti, govorimo o sekundarni hipertenziji. Najpogosteje povzročajo sekundarno hipertenzijo ledvične bolezni.

Bombek (2000, str. 66) navaja, da patofiziološki procesi so pri sekundarnih oblikah hipertenzije zelo različni in izhajajo iz ledvičnih, hormonskih, srčno ţilnih ali nosečniških vzrokov. Srčno ţilni vzrok za nastanek sekundarne hipertenzije je koarktacija aorte – zvišan tlak nastane zaradi zoţitve glavne odvodnice (ugotavljamo razliko v višini tlaka med rokama in nogama) ali zaradi sprememb v ledvičnem krvnem obtoku.

Sekundarno arterijsko hipertenzijo lahko povzročijo tudi nekatera zdravila in farmacevtski pripravki, npr. kontracepcijske tablete (Accetto in Bulc, 2005a).


Tabela 1: Razvrstitev arterijske hipertenzije



Kategorija


Sistolični krvni tlak


Diastolični krvni tlak

(mm Hg)


(mm Hg)

optimalni KT


< 120


< 80

normalni KT


120-129


80-84

visoko normalni KT


130-139


85-89

hipertenzija


≥ 140


≥ 90

razred 1 (blaga)


140-159


90-99

razred 2 (zmerna)


160-179


100-109

razred 3 (huda)


≥ 180


≥ 110

izolirana sistolična


≥ 140


< 90

Vir: Accetto (2005, str. 219).





6

Dagmar Gojčičová: Pomen preventivnega merjenja krvnega tlaka




2.2 Dejavniki tveganja za nastanek zvišanega krvnega tlaka


Zvišan krvni tlak ima veliko najrazličnejših vzrokov. K nastanku zvišanega krvnega tlaka lahko pripomorejo številni dejavniki, na katere ne moremo vplivati, jih omejiti ali odstraniti, pravimo jim biološki dejavniki. Ti dejavniki so dednost, spol in starost.

Zvišan krvni tlak se v določenih druţinah pojavlja pogosteje. Pogosto imata eden ali oba starša visok krvni tlak. Danes domnevajo, da pri pribliţno 50 odstotkih hipertonikov obstaja podedovana zasnova. Ţe v otroštvu obstaja zelo šibka regulacijska motnja, za katero ni nujno, da ţe kaţe na povišan krvni tlak. Z leti se motnja pod vplivom drugih dejavnikov (čezmerna telesna teţa, premalo gibanja, preveč kuhinjske soli, stres itd.) počasi razvija v obolenje s trajno povišanim krvnim tlakom. Večinoma se visok krvni tlak izrazi (manifestira) od srednje odrasle dobe naprej. Katera regulacijska motnja je dedna, do danes še ni natančno znano. Predvidevajo, da je vzrok motnja v regulaciji ravnovesja soli (Middeke et al., 2001, str. 27).

S starostjo se nevarnost za bolezni srca in oţilja povečuje, moški so pogosteje prizadeti kot ţenske in zbolevajo povprečno 10 let prej kot ţenske. Ţenske, ki zdravo ţivijo, so v rodni dobi deleţne zaščitnega učinka spolnih hormonov estrogena in progesterona. Ni pa zaščitni učinek zanesljiv pri ţenskah, ki so debele, se premalo gibljejo, imajo zvišan sladkor v krvi ali so bolehale za sladkorno boleznijo v nosečnosti. Ţenske so bolj ogroţene za bolezni srca in oţilja kot moški iste starosti, če so mlade kadilke s čezmerno telesno teţo ali če so kadilke in jemljejo tablete proti zanositvi po 35. letu. Vse ţenske so bolj ogroţene, ko se prične menopavza (Šturm Kranjc, 2007, str. 25).

Staranje kot dejavnik tveganja, je še veliko nevarnejše, če so poleg še drugi soodvisni dejavniki. Njihovo zmanjševanje je zato primerno in nujno v vsaki starosti. Ker škodljivi učinki naraščajo s starostjo, je priporočljivo začeti čim prej, ţe v rani mladosti, sploh v druţinah, v katerih so druţinskim članom ţe odkrili hiperholesterolemijo, zvišan krvni tlak, sladkorno bolezen in so ţe doţiveli moţgansko ali srčno kap, imajo prekomerno telesno teţo ali so debeli.

Drugi rizični dejavniki za nastanek zvišanega krvnega tlaka so potencialno spremenljivi, ker se kaţejo v načinu ţivljenja in obnašanja. Nevarnostni dejavniki, ki jih lahko odpravimo so debelost, način prehranjevanja in prekomerno uţivanje soli, čezmerno pitje alkoholnih pijač,




7

Dagmar Gojčičová: Pomen preventivnega merjenja krvnega tlaka




kajenje, telesna neaktivnost in duševna napetost. Tudi kontracepcijske tablete lahko vplivajo na zvišanje krvnega tlaka. Poznavanje vseh dejavnikov tveganja za nastanek zvišanega krvnega tlaka je osnova za uspešno preprečevanje, nadzorovanje in zdravljenje visokega krvnega tlaka.

Če se pri posamezniku ugotovi več dejavnikov tveganja obenem, se ogroţenost ljudi veča, ker se delovanje več posameznih, sicer blagih dejavnikov tveganja mnoţi in ne sešteva. Ocena koronarne ogroţenosti sluţi kot vodilo za spremembe ţivljenjskega sloga in zdravljenje z zdravili (Šturm Kranjc, 2007, str. 29).



2.2.1 Prekomerna telesna teža


Prevelika telesna teţa je kronična nadloga razvitega sveta in je pogosta spremljevalka zvišanega krvnega tlaka. Poveča tveganje za nastanek nekaterih drugih bolezni in vpliva na zdravje na sploh. Zato je vzdrţevanje primerne telesne teţe pomembno tudi pri zdravljenju zvišanega krvnega tlaka. Raziskave kaţejo, da več kot 30 odstotkov odrasle populacije ima preveliko telesno teţo. Prekomerno telesno teţo definiramo z indeksom telesne mase, ki je le orientacijska ocena stanja prehranjenosti in je razmerje med telesno teţo in višino.

Prekomerna prehranjenost je opredeljena kot pojav, pri katerem je teţa telesa večja od normalne teţe za določeno telesno višino in spol. Skrajno stanje prekomerne prehranjenosti imenujemo debelost. Meje prekomerne prehranjenosti in debelosti so naslednje: prekomerna prehranjenost – ITM 25,00 – 29,99 kg/m2 in debelost – ITM 30,00 kg/m2 ali več (Zaletel Kragelj et al., 2004, str. 95).

Debelost je kronična bolezen, za katero je značilno čezmerno kopičenje maščevja v telesu. Povzroča motnje v telesnih funkcijah in presnovnih procesih. Debelost zmanjšuje ţivljenjsko kakovost, povečuje obolevanje za številnimi boleznimi in skrajšuje ţivljenjsko dobo. Ker dobiva v razvitem svetu razseţnosti epidemije, postaja velik zdravstveni in druţbeni problem. Za kajenjem je na drugem mestu med odpravljivimi dejavniki tveganja za bolezni srca in oţilja, ki so glavni vzrok umrljivosti sodobne civilizacije (Pfeifer, 2005, str. 676).





8

Dagmar Gojčičová: Pomen preventivnega merjenja krvnega tlaka




Prevalenca debelosti nezadrţno narašča in mnoţično ogroţa zdravje. V Ljubljani je prevalenca 41 odstotkov prebivalcev čezmerno hranjenih, 22 odstotkov pa ţe debelih, torej jih ima 63 odstotkov preveliko telesno teţo. Debelost je še bolj razširjena v severovzhodni Sloveniji, manj pa je na Primorskem. V razvitih drţavah je več debelosti v niţjih druţbenih slojih, pogosteje se pojavlja tudi pri otrocih in mladostnikih. Vzporedno z debelostjo narašča tudi prevalenca sladkorne bolezni tipa 2, ki dobiva zastrašujoče razseţnosti.. Debelost je neodvisni dejavnik tveganja za srčno ţilne bolezni in povečuje pojavnost arterijske hipertenzije. Povezana je z večjim pojavljanjem nekaterih vrst raka, ţolčnih kamnov, motenj dihanja, artroze velikih sklepov, hipertrofije srčne mišice in srčnega popuščanja (prav tam, str. 676).

Vzrokov za debelost je lahko več, vendar je osnovni in najpomembnejši neravnovesje med zauţito in porabljeno energijo. Temu neravnovesju pripomore po eni strani po sestavi nepravilna prehrana (preveč maščob, sladkorja), po drugi strani pa pomanjkanje telesne dejavnosti. Poleg stopnje debelosti je pomembna tudi porazdelitev maščevja – nevarnejše je kopičenje maščevja v predelu trebuha kot v predelu bokov. Debelost pogosto spremljajo tudi drugi dejavniki tveganja. Tudi pri otrocih debelost ni redka, zlasti v razvitih drţavah, kjer je predebel vsak četrti otrok. Ţe v tem ţivljenjskem obdobju je debelost ponavadi povezana tudi z drugimi dejavniki tveganja (Tetičkovič in Magdič, 2006, str. 48).

Poznamo dva tipa debelosti. Pri centralnem tipu debelosti se maščevje kopiči okrog pasu (zaobjame prsni koš in trebuh) in periferni tip debelosti, kjer je maščevje razporejeno po telesu obrobneje (na bokih, zadnjici). Ljudje, ki imajo povečan obseg pasu (ţenske več kot 80 in moški več kot 94 cm), so kar štirikrat bolj ogroţeni za razvoj bolezni srca in oţilja kot tisti, ki imajo normalen obseg pasu. Pogosto imajo pridruţene še druge dejavnike tveganja. Zvišan krvni tlak, zvišano raven sladkorja v krvi ali sladkorno bolezen in povišane maščobe v krvi (Švab, 2008, str. 6).

Znano je, da polovica telesne maščobe je nakopičena v podkoţnem tkivu. Zato je merjenje podkoţnega maščevja razmeroma dober kazalnik celotne količine maščobe v telesu. Za merjene debeline koţnih gub se uporablja posebno šestilo oziroma kaliper. Pri ţenskah merimo koţne gube zadaj na nadlahti, na spodnjem delu trebuha in na stegnu. Pri moških merimo tudi na stegnu, dalje na trebuhu, pod rebrnim lokom in pod lopatico. Debelina koţnih gub naj ne bi presegala več kot 2 cm.




9

Dagmar Gojčičová: Pomen preventivnega merjenja krvnega tlaka




Stanje prehranjenosti izraţamo z indeksom telesne mase (ITM), ki ga izračunamo iz telesne višine ter telesne teţe, in sicer tako, da telesno teţo v kilogramih delimo s kvadratom telesne višine v metrih. Na osnovi indeksa telesne mase in obsega pasu lahko ugotovimo, kolikšna je naša telesna teţa v primerjavi s priporočeno in kakšna ogroţenost nam pesti za nastanek bolezni srca in oţilja.

Indeks telesne mase (ITM) izračunamo po naslednji formuli:

telesna teţa v kg ITM= ----------------------

telesna višina v m2

Primer: Telesna teţa: 60 kg
Telesna višina: 162 cm

ITM = 60/ (1,62 x 1,62)

ITM = 60/ 2,6244 (60 deljeno 2,6244) ITM = 22,86

ITM 22,86 je normalna telesna teţa



Tabela 2: Indeks telesne mase ITM (kg/m2)



Premajhna telesna teţa


< 18,5

Normalna telesna teţa


18,5 – 24,9

Čezmerna telesna teţa


25,0 – 29,9

Debelost


30,0 – 39,9

Huda debelost


> 40,0


Vir: Švab (2008, str. 7)



2.2.2 Nepravilno prehranjevanje in prekomerno uživanje soli


Ko govorimo o nepravilni prehrani kot dejavniku tveganja, mislimo na sestavo hrane, nepravilen način prehranjevanja in nepravilno pripravo hrane. Povečano tveganje za kronične bolezni je povezano z visoko vsebnostjo maščob v hrani, zlasti nasičenih maščobnih kislin ter





10

Dagmar Gojčičová: Pomen preventivnega merjenja krvnega tlaka




s prekomernim vnosom energije in soli. Sol zvišuje krvni tlak, ker veţe veliko vode in tako zvišuje količino tekočine v krvnih ţilah.

Salobir in Brguljan Hitij (2004, str. 341) navajata, da so znanstveniki ţe leta 1906 dokazali, da je zmanjšan vnos soli povezan z zniţanjem krvnega tlaka. Do leta 1948 je bilo o zdravljenju hipertenzije malo znanega, tako, da je bila Kempnerjeva dieta z riţem zaradi majhne vsebnosti soli pri zniţevanju krvnega tlaka zelo uspešna. Pozneje so z različnimi raziskavami dokazovali škodljivost zmanjšanja vnosa soli. V zadnjem času so znana nekatera dejstva v prid zmernemu vnosu soli, pojasnjujeta, da vsebuje kuhinjska sol, ki jo uporabljamo pri nas (natrijev klorid), 40 odstotkov natrija, ostalo je klorid.

Ledvice nekaterih ljudi zelo počasi izločajo sol. Natrij, ki je sestavina kuhinjske soli, se pri njih v čezmernih količinah kopiči v celicah ţilnih sten in poveča količino krvi v ţilah. Vsa ta dogajanja dvigajo krvni tlak (Cibic, 1997, str. 35).

Pretiran vnos soli je škodljiv. Z zmanjšanjem vnosa natrija na priporočeno raven in s tem zniţanjem krvnega tlaka, bi lahko zmanjšali incidenco moţganske kapi za 22 odstotkov in incidenco koronarne bolezni za 16 odstotkov. Po priporočilih naj bi torej na dan zauţili pribliţno 110 mmol natrija, kar je 6 g natrijevega klorida, to pa ustreza pribliţno eni kavni ţlički soli na dan (Salobir in Brguljan Hitij, 2004, str. 342).

Raziskave prehranjevalnih navad so pokazale, da pojemo preveč mastne hrane, ki je na hitro industrijsko pripravljena, začinjena in soljena. Večina ljudi v svoj jedilnik premalo uvršča sadje in zelenjavo ter vlaknine. Prav tako nepravilen je tudi naš ritem hranjenja, saj večino obrokov pojemo popoldne ali zvečer, zauţita hrana pa je tudi preveč kalorična. Posledično se pogosteje pojavljajo nekatere bolezni, debelost, zvišan krvni tlak, povišane maščobe v krvi, sladkorna bolezen, bolezni srca in oţilja ter druge (Švab, 2008, str. 8).



2.2.3 Telesna neaktivnost


Ţivljenje sodobnega človeka je vse preveč povezano z mnogo sedenja in premalo gibanja. Sedeči ţivljenjski slog, hiter tempo ţivljenja in vsakodnevno izpostavljanje najrazličnejšim





11

Dagmar Gojčičová: Pomen preventivnega merjenja krvnega tlaka




stresnim situacijam je v tesni povezavi s slabšanjem zdravja in nastankom najrazličnejših bolezni sodobnega časa.

Nezadostna telesna dejavnost pospešuje nastanek visokega krvnega tlaka, pa tudi čezmerno telesno teţo. Redno športno udejstvovanje zlasti v mlajših in srednjih letih, zniţuje krvni tlak, vpliva na zmanjševanje teţe (če je potrebno) ter izboljšuje splošno počutje in delovno zmogljivost. Poleg tega daljša pričakovano ţivljenjsko dobo in izboljšuje kakovost ţivljenja nasploh (Faulhaber, 2006, str. 18).

Podatki o gibalni športni dejavnosti prebivalcev Slovenije nas opozarjajo, da smo, tako kot drugje v Evropi, premalo telesno dejavni. Splošna druţbena klima ni naklonjena človekovi prvinski ţelji po gibanju. Današnji način ţivljenja nas sili, da večino dneva preţivimo sede, v avtomobilu, v sluţbi, v šoli, pred televizorjem in za računalnikom. Ko smo utrujeni in brez posebne volje, se običajno prepustimo pasivnim in telesno nedejavnim oblikam počitka, namesto da bi sami aktivno izbirali vsebino in način porabe našega, vse bolj dragocenega časa (Kraševec Ravnik, 2005, str. 2).

Telesna neaktivnost predstavlja tudi v Sloveniji enega najbolj razširjenih dejavnikov tveganja za nastanek, napredovanje in zaplete kroničnih bolezni, še posebej tistih, ki prizadenejo srce in ţilje. Tudi zato telesno aktivnost vse pogosteje uporabljamo v aktivnem preprečevanju napredovanja bolezni pri zelo ogroţenih posameznikih in v zdravljenju ţe izraţenih bolezni (Zaletel Kragelj et al., 2004, str. 78).

Rezultati različnih študij opozarjajo, da sta nezadostna gibalna dejavnost in sedeči ţivljenjski slog vedenjska dejavnika tveganja, ki ju tesno povezujemo z različnimi motnjami in kroničnimi boleznimi, kot so ateroskleroza, zvišan krvni tlak, moţganska kap, od inzulina neodvisna sladkorna bolezen, osteoporoza. Čezmerna telesna teţa, debelost in presnovne motnje, kot posledica nedejavnosti in neustreznih prehranskih navad predstavljajo danes pereč problem v Evropi in v Zdruţenih drţavah Amerike.

Telesna nedejavnost ni nevarnostni dejavnik za visok krvni tlak, zanesljivo pa redna telesna aktivnost zelo koristi pri preprečevanju srčno ţilnih bolezni in visokega krvnega tlaka. Učinki redne vadbe so mnogokteri, med njimi padec krvnega pritiska, krvnega sladkorja, telesne teţe in holesterola v krvi, povečana telesna zmogljivost, bolj gospodarno delovanje srca, povečana




12

Dagmar Gojčičová: Pomen preventivnega merjenja krvnega tlaka




poraba odvečnih maščob, poţivitev krvnega obtoka in splošno boljše počutje. Učinkovita je, če jo pacient izvaja vsaj trikrat tedensko (Cibic, 1997, str. 40).



2.2.4 Kajenje


Kajenje je med dejavniki tveganja za nastanek zvišanega krvnega tlaka uvrščeno zelo visoko. Tveganje za nastanek bolezni srca in oţilja narašča s številom dnevno pokajenih cigaret, ker strupeni presnovki nikotina poškodujejo notranji sloj ţilne stene. Kajenje je povezano še z drugimi resnimi boleznimi, na primer obolenji dihal in raznimi oblikami raka. Kajenje ne pomeni tveganje samo za kadilca, ampak tudi za druge osebe, ki so neposredno izpostavljene vdihavanju tobačnega dima.

Nevarnost za pojav bolezni srca in oţilja je pri kadilcih, ki imajo zvišan krvni tlak, veliko večje kot pri nekadilcih z normalnim tlakom, zdravljenje krvnega tlaka z zdravili pa je pri kadilcih manj učinkovito. To velja na splošno za vse oblike kajenja, čeprav je po mnenju nekaterih kajenje pipe ali cigar manj škodljivo kot kajenje cigaret (Faulhaber, 2006, str. 72).

Kajenje povzroči akutno zvišanje krvnega tlaka. Pri blagih hipertonikih, ki zapored pokadijo dve cigareti, se krvni tlak zviša za 10/7 mm Hg. Ta učinek običajno traja 15 do 30 minut, pri hkratnem pitju kave pa je okrepljen in podaljšan. S 24-urnim merjenjem krvnega tlaka so ugotovili, da kajenje pomembno vpliva na višino krvnega tlaka (kadilci imajo podnevi višji krvni tlak kot nekadilci). Ti učinki so, vsaj delno, lahko vzrok večje incidence moţganske kapi in koronarne bolezni med kadilci, hkrati pa tudi vzrok navidezno manjše učinkovitosti antihipertenzijskega zdravljenja (Salobir in Brguljan Hitij, 2004, str. 346).

Nikotin iz tobačnega dima oţi ţile, zvišuje krvni tlak in srčni utrip ter zmanjšuje preskrbo tkiv s krvjo. Tudi preostale manj znane sestavine so telesu škodljive; ogljikov monoksid se veţe na krvno barvilo hemoglobin in tako povzroča pomanjkanje kisika, ki okvari srčno mišico in druge organe; okvari tudi ţilne stene ter pospešuje nastanek aterosklerotičnih oblog ţilnih sten (Švab, 2008, str. 13).

Arterijska hipertenzija je pri kadilcih teţje vodljiva kot pri nekadilcih. Tudi prognoza je pri hipertonikih, ki kadijo bistveno slabša, saj se pri njih v večji meri pojavljajo hujše oblike




13

Dagmar Gojčičová: Pomen preventivnega merjenja krvnega tlaka




arterijske hipertenzije in tudi renovaskularna hipertenzija. Kajenje pomembno poveča obolevnost in umrljivost zaradi srčno ţilnih bolezni (Salobir in Brguljan Hitij, 2004, str. 346).

Pričakovana ţivljenjska doba kadilcev je za 5 do 8 let krajša kot pri nekadilcih. Umrljivost zaradi kajenja je posledica koronarne bolezni, različnih vrst raka ter bolezni dihal. Pri moških do 55. leta kajenje potroji nevarnost koronarne bolezni. Nevarnost za bolezni srca in oţilja je pri kadilcih, ki imajo še zvišan holesterol in krvni tlak, kar devetkrat večja kot pri nekadilcih z normalnim holesterolom in krvnim tlakom (Šturm Kranjc, 2007, str. 26).

Nikotin je pri ţenskah mnogo hujši dejavnik tveganja ţe pri blagem kajenju (manj kot 5 cigaret na dan), zaradi večje občutljivosti njihovih ţil na nikotin. Kajenje povečuje tveganje za zamašitev ţil na nogah, krivo je za pribliţno polovico primerov srčnega infarkta pri ţenskah, starih pod 50 let. Pri kadilkah je bolj pogosta nenadna srčna smrt, prisotna je 4-krat večja ogroţenost za srčni infarkt ali moţgansko kap in večja smrtnost zaradi srčnega infarkta. Še posebej so ogroţene kadilke, ki bolehajo za sladkorno boleznijo ali visokim krvnim tlakom in so debele (prav tam, str. 26).



2.2.5 Uživanje alkoholnih pijač


Pogosto gresta kronični alkoholizem in kajenje z roko v roki, povečujeta viskoznost krvi, zaradi česar lahko pride do moţganskega infarkta. Pri moţganskih krvavitvah igrajo pomembno vzročno vlogo koagulacijske motnje (motnje v strjevanju krvi) ob prisotni jetrni okvari ter z alkoholizmom sproţena arterijska hipertenzija. Z alkoholizmom povzročene motnje srčnega ritma lahko privedejo do moţganske embolije (Tetičkovič in Magdič, 2006, str. 49).

Če popijemo alkoholno pijačo, se krvni tlak zaradi učinka alkohola, ki širi ţile, zniţa. Drugače pa je, če redno uţivamo večje količine alkohola. Čezmerno pitje alkohola namreč ne škoduje le različnim organom, kot so ledvice, jetra in trebušna slinavka, temveč povzroča tudi hipertenzijo. Zlasti pri moških je alkohol eden najpogostejših vzrokov za visok krvni tlak. Alkohol ima na krvni tlak dva nasprotna učinka: enkratno uţivanje širi ţile in niţa krvni tlak, kronično, čezmerno pitje pa zaradi povečane dejavnosti simpatikusa povzroča visok krvni tlak (Faulhaber, 2006, str. 18).




14

Dagmar Gojčičová: Pomen preventivnega merjenja krvnega tlaka




Uţivanje 60 g etanola za kratek čas zniţa krvni tlak povprečno za 4/4 mm Hg. Vendar pa se po šestih urah ponovno zviša za 7/4 mm Hg. Pri ljudeh, ki so redno pili velike količine alkoholnih pijač, so opazili zvišanje krvnega tlaka, ki pa se je po abstinenci ponovno zniţal (Salobir in Brguljan Hitij, 2004, str. 344).

Alkohol ima veliko kalorij (1 g ima 7 kalorij) in lahko zato posredno privede do hipertenzije zaradi povečanja telesne teţe. Celo 20 do 30 odstotkov odvečnih kalorij, ki jih zauţije več kot polovica ljudi z visokim krvnim tlakom, izvira iz alkohola. Iz tega izhaja tudi neposreden vpliv alkohola na simpatični ţivčni sistem, ki privede do visokega krvnega tlaka (Middeke et al., 2001, str. 34).

Kemično spada alkohol med visoko kalorične maščobe. Steklenica vina izniči cel dan posta. In če ima nekdo visoke vrednosti krvnih maščob, se močno dvigne tudi tveganje ateroskleroze (Wiciok in Puhl, 2000, str. 44).



2.2.6 Duševna napetost in stres


Na dogodke v našem ţivljenju reagiramo z različnimi telesnimi in psihološkimi odzivi. Izmed telesnih oziroma bioloških simptomov se pogosto pojavijo pospešeno bitje srca, motnje spanja, potenje, glavobol, utrujenost, slabost. Psihološki odzivi se lahko kaţejo s povečano napetostjo, zaskrbljenostjo, jezo in agresivnostjo, razdraţljivostjo, nihanji razpoloţenja, občutki nemoči in z izgubo koncentracije.

Stres je dogajanje, ki ga v posamezniku sproţi vsaka sprememba, ki zmoti njegovo ravnovesje. Je odziv našega telesa na obremenitve iz okolja, ki jim pravimo stresorji. Stresorji so dogodki ali doţivetja, ki pomenijo duševno ali telesno obremenitev, oviro ali izziv. To so lahko tako neprijetni draţljaji ali situacije, hrup, gneča na cesti, izpit, časovna stiska, pa tudi prijetni, kot so poroka, rojstvo otroka, selitev. Dogodki sami po sebi niso stresni, saj je posameznikov odziv odvisen od tega, kako zazna in prepozna dogodek. Stresor ogrozi človekovo ravnovesje ter je povezan z duševno napetostjo in značilnimi telesnimi odzivi (Marušič et al., 2005).





15

Dagmar Gojčičová: Pomen preventivnega merjenja krvnega tlaka




Stres je za vsakega posameznega človeka nekaj povsem individualnega. To, kar nekateri pojmujejo kot stresni dogodek, je za drugega lahko popolnoma nepomembno in mu ne povzroča nobenih teţav. Gre za osebno ocenjevanje teţav in nasprotij ter notranjo naravnanost do njih. Če znamo stresorje obvladati, se takoj po soočenju z njimi in razrešitvi problema v organizmu znova vzpostavi ravnovesje. Kadar stresne situacije ne obvladamo več, stres ostaja in mi se vrtimo v začaranem krogu. To stanje lahko povzroči kronični stres in ravnovesje v našem organizmu se lahko poruši.

Duševne obremenitve vplivajo na obtočila, vendar zdravja ne ogroţajo, dokler smo jim psihično kos. Pozitivni stres nas izzove, spodbudi, motivira in ob njem telo mobilizira moči. Negativni stres pa izčrpava, povzroča občutek preobremenjenosti, poslabšuje odpornost in vodi do različnih bolezenskih stanj, ki lahko povečujejo tudi ogroţenost srca in oţilja (Bručan et al., 1996, str. 60).

Stres lahko privede do psihosomatskih bolezni, npr. rane na ţelodcu, vnetja debelega črevesja, povečanja ali izgube apetita, bruhanja, vnetja ţelodčne sluznice, motenj v odvajanju blata, pa tudi srčnih bolezni, tako funkcionalnih kot organskih, kakršna je koronarna srčna bolezen. Posledice stresa so lahko tudi zvišan krvni tlak, astma, migrena, ekcemi in različne alergijske reakcije. Med duševnimi motnjami zaradi stresa omenimo depresivnost in različne oblike zasvojenosti, v našem okolju predvsem alkoholizem, pa tudi kajenje (prav tam, str. 231).

Na slabšem so tisti pacienti, ki se odzovejo z visokim krvnim tlakom, njihove ţile se zoţijo, krvni sladkor se poviša ali se spremeni strjevanje krvi. Vseh teh posledic stresa ni mogoče neposredno zaznati. Ne povzročajo nobenih teţav. Vendar prav te neopazne spremembe lahko privedejo do najhujših motenj pa vse do srčnega infarkta. Nobenega dvoma ni več, da je kronični stres zelo pomemben vzrok visokega krvnega tlaka. Dejstvo, da je stres v vsakdanjih razmerah teţko izmerljiv, je krivo, da je dejavnik stresa v medicini še zmeraj zanemarjen (Middeke et al., 2001, str. 37).





16

Dagmar Gojčičová: Pomen preventivnega merjenja krvnega tlaka




2.3 Posledice zvišanega krvnega tlaka


Na skrajšanje pričakovane ţivljenjske dobe in zmanjšanje delovne zmogljivosti pa ne vpliva le visok krvni tlak, temveč predvsem zapleti, ki nastanejo zaradi nezdravljene bolezni. Ti zapleti so lahko vzrok, da je prezgodnja smrtnost pri nezdravljenih pacientih z visokim krvnim tlakom dvakrat višja kot pri ljudeh z normalnim krvnim tlakom. Nevarnost, da bo nezdravljeni pacient zaradi srčno ţilne bolezni umrl, pa je celo trikrat višja (Faulhaber, 2006, str. 30).

Zvišan krvni tlak lahko dolga leta ne povzroča nobene teţave in ne boli. Med nami je mnogo ljudi, ki ne vedo, da bolehajo za zvišanim krvnim tlakom. Bolezen poteka tiho, skrito, ampak zahteva visok davek invalidnosti in smrtnosti, če je povezana še z drugimi bolezenskimi stanji, kot so sladkorna bolezen, ateroskleroza, debelost in hiperlipidemija. Trajno zvišan krvni tlak zelo obremenjuje srce in oţilje, pušča posledice na moţganih, ledvicah in očeh. Organi, ki jih zvišan krvni tlak najbolj prizadene, pravimo da so tarčni ali ciljni organi. Kako se bodo zapleti nadalje razvijali, je odvisno od višine krvnega tlaka, od tega, kako dolgo ţe traja, kako hitro se zvišuje, ali so prisotni še drugi dejavniki tveganja, ki vplivajo na razvoj bolezni srca in oţilja. Višji ko je krvni tlak, hitreje pride do poškodb in prizadetosti organov, hujše so posledice.

Bolezen večinoma poteka neopazno. Napredovanje bolezni se lahko kaţe z neznačilnimi teţavami (glavobol v zatilju, vrtoglavica, omotica, teţave s koncentracijo, pozabljivost, nespečnost, razdraţljivost, motnje na področju spolnosti). Marsikdo se z diagnozo bolezni sooči šele ob pojavu zapletov – hipertenzivna kriza (Šturm Kranjc, 2007, str. 28).

Maligna hipertenzija je stanje hude arterijske hipertenzije, ki jo spremljajo spremembe na očesnem ozadju (krvavitve, eksudati, edem papile), pogosto ledvična prizadetost (maligna nefroskleroza). Treba je pacienta z maligno hipertenzijo, tudi če ni ţivljenjsko ogroţen, vsaj za krajši čas hospitalizirati (Accetto, 2005, str. 233).





17

Dagmar Gojčičová: Pomen preventivnega merjenja krvnega tlaka




2.3.1 Posledice na srcu


Srce se na povečano delovno obremenitev srčne mišice odzove s povečanjem mišične mase oziroma z zadebelitvijo mišične stene srca, zlasti v predelu levega srčnega prekata, zato govorimo o hipertrofiji levega prekata (Faulhaber, 2006, str. 31).

Zadebelitev stene (hipertrofija) levega prekata je glavna neposredna posledica povečanega krvnega tlaka na srcu. Nevarnostno tveganje za srčno ţilne zaplete vseh vrst je pri pacientih s povečanim krvnim tlakom in hipertrofijo levega prekata zelo zvečano. Hipertrofija levega prekata je tudi velik nevarnostni dejavnik tveganja, ki zelo poslabšuje prognozo osnovne bolezni. Zato je potrebno zgodnjemu odkrivanju tega stanja posvečati posebno pozornost, saj se je pokazalo, da lahko s pravilno izbiro zdravil proti visokemu krvnemu tlaku hipertrofijo levega prekata zmanjšamo oziroma odpravimo (Kapš, 2001, str. 94).

Čim višji je krvni tlak, toliko bolj se srce zadebeli, vendar samo do določene meje. Končno srce ni več kos zahtevam. V njem začne zastajati kri, zato se razširi (dilatacija srca). Postopoma se začnejo vedno bolj kazati znaki nezadostnega delovanja levega srčnega prekata (znaki srčnega popuščanja). Pacienti se zadihajo pri vedno manjših naporih, dobivajo napade nerednega bitja srca in napade bolečin pri srcu. Včasih imajo tudi posamezne prezgodnje utripe (ekstrasistole), ki jih v kliničnem besednjaku imenujemo palpitacije. Vedno hujšemu popuščanju levega srca se sčasoma pridruţi še popuščanje desnega srca, ki se med drugim kaţe tudi z otekanjem nog. Končno srce omaga. Celotno bolezensko sliko imenujemo hipertenzivna srčna bolezen (Cibic, 1997, str. 25).



2.3.2 Posledice na ožilju


Podobno kot srčna mišica se na kronično zvišanje krvnega tlaka odzivajo tudi arterije, odvodnice, ki odvajajo kri iz srca. Zvišan krvni tlak povzroča zadebelitev gladkih mišičnih vlaken v ţilnih stenah in nastane hipertrofija sten odvodnic. Svetlina arterij odvodnic se zoţi in posledica je zmanjšana količina pretoka krvi (Cibic, 1997).





18

Dagmar Gojčičová: Pomen preventivnega merjenja krvnega tlaka




Cibic (1997, str. 25) navaja, da še bolj kot zoţitev ţil zaradi visokega krvnega tlaka je pomembna zoţitev odvodnic zaradi nabiranja oblog maščobe, kalcija, holesterola, krvnih ploščic (trombocitov) na številnih mestih na notranjih stenah odvodnic.

Začetne aterosklerotične spremembe nastanejo pri vseh ljudeh ţe v mladosti in stalno napredujejo. Napredovanje aterosklerotičnih sprememb močno pospešuje zvišan krvni tlak, posebej pri ljudeh, ki uţivajo hrano bogato z maščobami ţivalskega izvora in s holesterolom, če imajo stalno povišan holesterol in trigliceride v krvi, so sladkorni bolniki in še kadijo.

Zaradi zoţenih ţil pride do slabše prekrvitve in oskrbe telesnih organov s kisikom in hranili. Če so prizadete venčne (koronarne) arterije na srcu, nastane koronarna bolezen (ishemična bolezen srca), ateroskleroza na vratnih in moţganskih arterijah pa povzroči moţgansko kap (Faulhaber, 2006, str. 33).

Ateromi nastajajo tudi v arterijah nog. Posledica je slabša prekrvitev okončine. Pri mišičnem naporu se lahko v mišicah zaradi povečane potrebe po kisiku pojavi nenadna in zelo močna bolečina, ki v mirovanju preneha. Ta simptom se imenuje intermitentna klavdikacija ali občasno šepanje. Če se ne zdravimo, lahko nastane gangrena uda, odmrtje, ki se navadno začne pri prstih in se širi navzgor. Posledica stanja je amputacija in invalidnost (Accetto in Bulc, 2005b).



2.3.3 Posledice na ledvicah


Ledvice iz telesa odstranjujejo škodljive snovi, ki nastanejo pri presnovi beljakovin, in odvečno tekočino. Vsak dan se v ledvicah prečisti pribliţno 180 litrov krvi in se izloči 1,5 do 2 litra urina in z njim odpadne snovi. Ledvice delujejo kot filter in ne prepuščajo beljakovin v urin. Večje ko je izločanje beljakovin, hujša je okvara ledvic in ledvično delovanje se hitreje slabša. Če je večja količina beljakovin v urinu, se ta močno peni. Dolgotrajno zvišan krvni tlak poškoduje ledvične arterije. Spremembam, ki nastanejo v arterijah pravimo nefroskleroza (Pavlovčič Kaplan in Accetto, 2005).

Obremenitev zaradi visokega krvnega tlaka lahko tako kot pri drugih organih poškoduje ledvične arterije, pojavijo se motnje v delovanju glomerulov, drobnih filtrirnih enot, ki




19

Dagmar Gojčičová: Pomen preventivnega merjenja krvnega tlaka




odstranjujejo odpadne kemične snovi in odvečno vodo iz krvi. Posledica je poslabšanje hipertenzije zaradi povratnega učinka mehanizmov v ledvicah, ki povzročajo bolezen (motnje v prekrvitvi pospešujejo oddajanje snovi, ki zvišujejo krvni tlak). Zaradi poškodovanih glomerulov se beljakovine izločajo v seč, ledvice pa so vedno manj sposobne za filtriranje in uravnavanje kemičnih snovi v krvi. V telesu se kopičijo odpadne snovi (Faulhaber, 2006, str.

36).

Pešanje delovanja ledvic se kaţe z vse slabšim pacientovim počutjem in z značilnimi spremembami v krvi in seču (npr. povečan kreatinin). Končno lahko ledvice povsem odpovejo in pacientovo ţivljenje je mogoče rešiti le s kronično dializo ali presaditvijo ledvice (Kapš, 2001, str. 95).

Ni znano, do katere vrednosti moramo zniţati krvni tlak, da bi čim bolj zaščitili ledvice. Večina avtorjev soglaša, da mora biti sistolični krvni tlak pod 140 mm Hg in diastolični pod 80 mm Hg, pri starejših pa pod 85 do 90 mm Hg (Hojs, 2004, str. 445).



2.3.4 Posledice na možganih


Dejavnik tveganja za moţganskoţilne bolezni je tista bolezen oziroma prirojena ali pridobljena lastnost, ki je povezana s pogostejšim pojavljanjem moţganskoţilnih bolezni. Kljub temu, da se pojavljajo poročila o vedno novih dejavnikih tveganja za moţganskoţilne bolezni, npr. o hiperhomocisteinemiji, zvečani vrednosti c-reaktivne beljakovine (ter drugih kazalnikih vnetja), zvečani vrednosti fibrinogena in dejavnikih koagulacije, pa so najpomembnejši še vedno starost, spol, dednost, zvišan krvni tlak, bolezni srca, zvečana koncentracija holesterola, sladkorna bolezen, kajenje, alkoholizem, telesna nedejavnost in trebušna debelost. Poglavitni dejavniki tveganja za moţgansko kap so torej isti kot za aterosklerozo in ishemično bolezen srca z dodatkom, da so bolezni srca same po sebi tudi dejavnik tveganja za moţganskoţilne bolezni (Ţvan, 2004, str. 136).

Prizadetost moţganov se zaradi visokega krvnega tlaka kaţe na več načinov. Ker so stene moţganskih ţil manj odporne proti visokemu tlaku, se lahko zgodi, da počijo. Pri tem nastane moţganska krvavitev, zaradi katere lahko človek umre (Kapš, 2001, str. 94).





20

Dagmar Gojčičová: Pomen preventivnega merjenja krvnega tlaka




Moţganska krvavitev, ki nastane nenadno, se najpogosteje pojavlja pri ljudeh z zvišanim krvnim tlakom. Krvavitev povzroča propadanje moţganovine. Če gre za obseţno krvavitev, je za pacienta usodno in le redko preţivijo več kot nekaj dni (Accetto, 2005).

Manjše krvavitve pacienti preţivijo, vendar lahko ostanejo trajne posledice: bolj ali manj prizadeta leva ali desna stran telesa (predvsem okončine), govorne motnje, duševna spremenjenost. Še bolj pogosto se moţganska kap razvije zaradi zamašitve ţile, vendar so bolezenski znaki podobni. Pogoste so beţne, blage kapi zaradi prehodne zapore moţganskih ţil, ki jih imenujemo tranzitorne ishemične atake (TIA) in so pogosto znanilke večjih moţganskih kapi. Pri hudih, nenadnih porastih krvnega tlaka se pojavi okvara moţgan, imenovana hipertenzivna encefalopatija, ki je posebna motnja v delovanju osrednjega ţivčevja (Kapš, 2001, str. 95).

Hipertenzivna encefalopatija je pojav moţganskega edema zaradi hiperperfuzije ob hudem ali nenadnem porastu krvnega tlaka, nastane pri več let trajajoči hipertenziji. Preskrba moţganov s krvjo se hudo zmanjša zaradi obseţne okvare malih krvnih ţilic, medtem ko se pri kapi zamaši večja krvna ţila. Brez zdravljenja je potek hipertenzivne encefalopatije usoden, ob pravilnem zdravljenju se stanje izboljša v nekaj urah (Accetto, 2005, str. 234).

Svarilni znaki, kot so močna omotica, nenadna izguba sluha, kratkotrajna izguba vida ali izguba občutkov oziroma nenormalni občutki v nogah ali rokah, napovedujejo moţne motnje v prekrvitvi moţganov in zahtevajo takojšnjo zdravniško pomoč (Faulhaber, 2006, str. 36).



2.3.5 Posledice na očeh


Pri obravnavi pacientov z zvišanim krvnim tlakom ne smemo pozabiti na specialistični pregled pri oftalmologu. Zvišan krvni tlak povzroča spremembe v ţilah očesnega ozadja, ki se razvijajo nekako vzporedno s stopnjo hipertenzije. Z oftalmoskopom zdravnik pregleda notranjost očesa in ugotovi stopnjo prizadetosti mreţnice.

Zvišan krvni tlak povzroča v očeh tri različne in med seboj neodvisne posledice: hipertenzijsko retinopatijo, hipertenzijsko nevropatijo vidnega ţivca in hipertenzijsko horioidopatijo. Pregled očesnega ozadja, s katerim lahko odkrijemo prvo in drugo posledico,




21

Dagmar Gojčičová: Pomen preventivnega merjenja krvnega tlaka




je rutinska preiskava pri pacientu z zvišanim krvnim tlakom in spada v minimalni diagnostični program, saj omogoča neposreden pregled majhnih arterij in arteriol, ki so tarčni organ pri hipertenziji (Dobovišek, 2004, str. 151).


Hipertenzijska retinopatija je okvara tarčnega organa (oči) pri arterijski hipertenziji. Zaradi zvečane prepustnosti ţil mreţnice se pojavijo plamenaste krvavitve, edem mreţnice in lipidni eksudati.


Hipertenzijska nevropatija je edem papile vidnega ţivca.

Hipertenzijska horioidopatija so spremembe v šarenici povzročene zvišanim krvnim tlakom. Gre za ishemijo šarenice in njene posledice na mreţničnem pigmentnem epitelju in mreţnici (prav tam, str. 153-155).





22

Dagmar Gojčičová: Pomen preventivnega merjenja krvnega tlaka




3 MERJENJE KRVNEGA TLAKA


Neinvazivno merjenje krvnega tlaka je ena najbolj pogostih meritev v okviru diagnostičnih metod v zdravstvu. Prvi dokumentirani poskusi neinvazivnega merjenja krvnega tlaka so se pojavili ţe v poznem devetnajstem stoletju, ko je Marey opisal merjenje krvnega tlaka s pomočjo oscilometrične metode. Tako je za skoraj desetletje prehitel danes klasično avskultacijsko metodo Rive in Roccija, ki jo je kasneje nadgradil Korotkov (Geršak in Drnovšek, 2009, str. 1).

Zdravi ljudje bi si morali vsaj enkrat na leto izmeriti krvni tlak, ţe zaradi tega, da se odkrijejo njegove morebitne zvišane vrednosti takrat, ko še ni okvare tarčnih organov, okvar srca in oţilja, ledvic, oči in moţganov (Nedog, 2008, str. 36).

Pravilna tehnika merjenja krvnega tlaka je zelo pomembna in je podlaga za diagnozo arterijske hipertenzije, za pravilno zdravljenje in nadaljnje vodenje pacienta s hipertenzijo. Krvni tlak lahko merimo posredno in neposredno. Pri neposrednem merjenju se uvede kateter v arterijo in prek pretvornika na zaslonu se nepretrgoma spremljajo vrednosti krvnega tlaka. Ta metoda se uporablja pri pacientih, ki so v teţkih kliničnih stanjih, izvaja se v ustrezno opremljenih bolnišničnih oddelkih. Posredno merjenje krvnega tlaka izvajamo z napravami, ki jih imenujemo merilniki krvnega tlaka.

Krvni tlak izmerimo z ţivosrebrnim sfigmomanometrom, aneroidom, avskultacijskimi ali oscilometričnimi polavtomatskimi ali avtomatskimi merilniki. Priporočamo merilnike na nadlahti, ki so bili uspešno preverjeni z uveljavljenimi neodvisnimi protokoli. Natančnost merilnikov je potrebno redno preverjati, po zadnjih priporočilih na 2 leti (Dolenc, 2005, str.

89).



3.1 Merilniki krvnega tlaka


Pred pribliţno sto leti se je začel uporabljati ţivosrebrni sfigmomanometer po Riva-Rocciju, ki je še vedno zlati standard za merjenje krvnega tlaka. V zadnjem času si v ZDA in Evropski zvezi prizadevajo, da bi zaradi zaščite zdravja ljudi in okolja pred toksičnostjo ţivega srebra klasični ţivosrebrni sfigmomanometer nadomestili z drugimi merilniki tlaka. To je povezano




23

Dagmar Gojčičová: Pomen preventivnega merjenja krvnega tlaka




z velikimi stroški. Treba je upoštevati še napake pri meritvah zaradi človeškega dejavnika pri avskultaciji. Avtomatski merilniki tlaka lahko izključijo napake pri avskultaciji, vendar obstajajo različni algoritmi za izračunavanje sistoličnega in diastoličnega krvnega tlaka. Delovna skupina za merjenje krvnega tlaka pri Evropskem zdruţenju za hipertenzijo je pripravila priporočila za merilnike krvnega tlaka. Merilnike krvnega tlaka so razdelili v dve veliki skupini, na ročne sfigmomanometre na podlagi ţivega srebra in aneroide ter na avtomatske merilnike, ki vključujejo aparate za klinično merjenje v bolnišnicah, aparate za samomerjenje krvnega tlaka doma in aparate za ambulantno nepretrgano merjenje krvnega tlaka (Pirc Čerček, 2004, str. 67).

V zadnjih desetletjih so se zaradi vse večjega zavedanja o nevarnosti ţivega srebra za okolje ter toksičnosti za ljudi in ţivali ţe začeli premiki v smeri iskanja nadomestka ţivosrebrnih inštrumentov. Zaradi strupenosti in velikega obremenjevanja okolja je nekaj evropskih drţav in ameriških zveznih drţav ţe prepovedalo prodajo sfigmomanometrov z ţivim srebrom, EU direktiva 2007/51/EC pa določa umik ţivosrebrnih sfigmomanometrov do leta 2010. Najbolj raziskani alternativi ţivosrebrnemu sfigmomanometru sta aneroidni (merilniki na pero) in elektronski (običajno oscilometrični) sfigmomanometer. Aneroidi se uporabljajo pri avskultacijski metodi določanja krvnega tlaka s pomočjo Korotkovih šumov, vendar ne temeljijo na tekočinskem manometru, ampak so mehanske naprave, imajo nekaj prednosti (brez ţivega srebra, večja moţnost avtomatizacije postopka), vendar tudi tehnične probleme z natančnostjo, napakami odčitavanja in mehansko občutljivostjo. Kakovostni avtomatski elektronski inštrumenti so se izkazali kot zelo enostavni za uporabo, zanesljivi in tudi točni, a večkrat selektivno preobčutljivi na pogoje merjenja in specifično fiziološko stanje pacienta (Geršak in Drnovšek, 2009, str. 2).

Ročni ţivosrebrni sfigmomanometri so najbolj zanesljivi in jih zato priporočajo. Priporočilo aneroidov je dvomljivo. Med avtomatskimi merilniki ne priporočajo tistih za merjenje krvnega tlaka nad radialno arterijo na zapestju in na arteriji prsta, ker so meritve nezanesljive, če roka ni v višini srca, moteča pa je lahko tudi periferna vazokonstrikcija na prstu. Priporočajo tiste avtomatske merilnike, kjer meritev ne odstopa v povprečju > 5 mm Hg oziroma standardna deviacija ni > 8 mm Hg v primerjavi s standardnim ţivosrebrnim sfigmomanometrom (Pirc Čerček, 2004, str. 68).





24

Dagmar Gojčičová: Pomen preventivnega merjenja krvnega tlaka




3.1.1 Elektronski merilniki krvnega tlaka


Geršak in Drnovšek (2009, str. 1) navajata, da v zadnjih desetletjih avtomatske naprave za merjene krvnega tlaka vse bolj izpodrivajo klasične ročne merilnike. Avtomatski merilniki imajo nekaj prednosti pred ročnimi ţivosrebrnimi in aneroidnimi merilniki (manjša napaka odčitavanja, večja zanesljivost in ponovljivost, večja ekološka sprejemljivost) in nekaj slabosti (večja občutljivost na fiziološke parametre, kot so obseg nadlahti, starostne spremembe oţilja, aritmije). Najpomembnejša slabost avtomatskih (običajno oscilometričnih) merilnikov pa je dejstvo, da vsi vključujejo računski algoritem, ki iz tlačnih pulzov v manšeti izračuna oziroma oceni krvni tlak. Ker so algoritmi zaščiteni (in običajno skriti), je njihovo delovanje zelo teţko (ali celo nemogoče) temeljito preveriti.

Uporaba oscilometrije še narašča, predvsem zaradi enostavnosti merjenja in uporabe avtomatskih algoritmov za določevanje krvnega tlaka. Zaradi avtomatskega merjenja sta zelo zmanjšani najpomembnejši merilni napaki klasičnih ţivosrebrnih sfigmomanometrov – napaka določanja trenutka odčitka in napaka odčitavanja vrednosti z inštrumenta. Osnova oscilometrične metode je opazovanje tlačnih pulzov (oscilacij), ki se pojavijo v neinvazivni manšeti, oviti okoli arterije pacientovega uda. Arterijska pulzacija se prenaša na napihnjen mehur manšete in nato preko gumijaste cevi na merilnik. Tlačni senzor v merilniku meri oscilometrične pulze. Amplituda in oblika teh pulzov se spreminja, ko se tlak v manšeti niţa od vrednosti nad sistoličnim tlakom proti vrednostim pod diastoličnim tlakom. Merilnik zajema oscilometrične pulze in iz njih računa krvni tlak. Iz oscilometričnih pulzov s pomočjo empiričnih računskih algoritmov merilnik tako zgolj posredno oceni sistolični in diastolični, včasih tudi srednji arterijski tlak merjene osebe. Vsi trije tlaki se izračunajo iz oscilometrične ovojnice

Največja slabost oscilometrične metode je, da je krvni tlak izračunan s pomočjo empiričnih enačb. Določen je torej posredno z vsemi specifikami posrednih merjenj. Metoda je občutljiva na nehotene premike pacienta, aritmije srca, starostne spremembe arterij (Geršak in Drnovšek, 2009, str. 2 - 3).





25

Dagmar Gojčičová: Pomen preventivnega merjenja krvnega tlaka




3.2 Pravilna tehnika merjenja krvnega tlaka


3.2.1 Priprava pacienta na meritev krvnega tlaka


Ne glede na uporabljeno vrsto merilne naprave krvnega tlaka je potrebna pravilna priprava, ker določeni dejavniki vplivajo na začasni dvig krvnega tlaka. Za meritev uporabljamo klinično preizkušene validirane merilnike. Pri meritvah krvnega tlaka upoštevamo naslednja pravila:


krvnega tlaka ne smemo meriti takoj potem, ko smo delali kaj napornega, opravljali fizično delo, bili športno aktivni, vzpenjali se po stopnicah in podobno,

pred meritvijo se sprostimo najmanj 3 do 5 minut, sede v stolu udobno počivamo, zravnamo se, ne premikamo se,

najmanj pol ure pred meritvijo ne zauţijemo obroka, ne pijemo prave kave in čaja, ne uţivamo alkohola, ne kadimo,

krvnega tlaka ne merimo kmalu po zauţitju zdravil,
pred meritvijo opravimo potrebo, tiščanje na vodo zvišuje krvni tlak,
izogibamo se čustveni vznemirjenosti,
roka na kateri izvajamo meritev mora sproščeno počivati na podlagi (na mizi),

najbolje v višini srca in biti odmaknjena od telesa,
roko razgalimo visoko nad komolec, rokav ne sme nikjer stiskati nadlahti,
ustrezno namestimo manšeto, ne sme biti pretesna ali ohlapna, pravilno je, če

lahko za manšeto vstavimo prst,
med meritvijo ne govorimo, ne poslušamo sogovornika ali radia in ne gledamo

televizije (Lek, 2007),
izvedemo pravilno tehniko merjenja krvnega tlaka, dobljene rezultate zapišemo, zapišemo tudi čas.





26

Dagmar Gojčičová: Pomen preventivnega merjenja krvnega tlaka




3.2.2 Korotkovova avskultacijska metoda


Posredno merjenje krvnega tlaka izvajamo po metodi Riva-Roccija (1896) in Korotkova (1905), ki je za vsakodnevno splošno in klinično prakso najbolj uporabna. Krvni tlak merimo s sfigmomanometrom. To je naprava, ki je sestavljena iz manšete, tlačilke, s katero uravnavamo tlak v manšeti, in manometra, ki kaţe vrednost tlaka v manšeti. Manšeto namestimo proksimalno od mesta, kjer nad arterijo s stetoskopom poslušamo Korotkovove tone. Manšeto napihnemo toliko, da je tlak v njej višji od sistoličnega krvnega tlaka, ki stisne arterijo, tako da kri ne teče več in ne tipamo več pulza radialne arterije. Tlak v manšeti nato postopno niţamo in ko doseţe vrednost sistoličnega krvnega tlaka, se ponovno pojavi pulzirajoč tok krvi skozi arterijo, ki povzroči nastanek ritmičnih zvokov Korotkovih tonov (Pirc Čerček, 2004, str. 61).

Pri merjenju krvnega tlaka zaznamo pet faz Korotkovih tonov. Prvi jasni ton (prva faza) predstavlja vrednost sistoličnega tlaka. Temu sledijo zamolkli šumi v drugi fazi in glasnejši toni v tretji fazi. V četrti fazi postanejo toni nenadoma tišji, v peti pa izginejo (prav tam, str.

62).



3.2.3 Vpliv velikosti manšete na vrednost krvnega tlaka


Če uporabimo premajhne manšete, dobimo napačno velike vrednosti, medtem ko nam uporaba prevelike manšete pri otrocih ali mladih ţenskah, ki imajo drobne nadlahti, da laţno majhne vrednosti. Če merimo krvni tlak debelim ljudem, utegnemo dobiti napačno velike vrednosti. Krvna ţila se ne zapre docela, ker je obseg roke povečan. Pri zelo debelih ljudeh, katerih obseg roke je 10 do 15 cm večji od povprečja, lahko od sistoličnega tlaka odštejemo povprečno 10 do 15 mm Hg, od diastoličnega pa celo 15 do 20 mm Hg, da bi dobili natančnejšo vrednost in se ognili napačni oceni (Kapš, 2001, str. 91).

Za merjenje krvnega tlaka pri odraslih priporočajo uporabo manšete, široke 13 do 15 cm, razen pri tistih, ki imajo zelo majhen obseg nadlahti. Izmerjen krvni tlak je nekoliko prenizek, če je obseg nadlahti manjši kot 33 cm. Pri debelih ljudeh, kjer je obseg nadlahti večji kot 41 cm, je treba meriti krvni tlak s širšimi manšetami, ki se uporabljajo tudi za merjenje krvnega tlaka na stegnu. Če pri prvem pregledu izmerimo diastolični krvni tlak med 85 mm Hg in 100




27

Dagmar Gojčičová: Pomen preventivnega merjenja krvnega tlaka




mm Hg, je treba izmeriti obseg nadlahti in upoštevati popravek. Pri otrocih moramo uporabljati oţje in krajše manšete. Mere manšete niso zagotovilo, da bo tudi primerna za človeka te starosti. Pravilno je da npr. pri otroku izmerimo obseg nadlahti in izberemo ustrezno širino in dolţino manšete ne glede na starost. Če nimamo na voljo ustrezne manšete, je bolje, da uporabimo nekoliko večjo kot preozko manšeto za določen obseg nadlahti, ker je napaka pri merjenju manjša (Pirc Čerček, 2004, str. 63).



3.2.4 Določila pri merjenju krvnega tlaka


Pravilna izbira velikosti manšete in njena pravilna namestitev sta za natančnost meritve bistveni. Pri vsakem merjenju krvnega tlaka moramo opisati, kje (desna ali leva nadlaket, stegno) in v kakšnem poloţaju (leţe, sede ali stoje) smo ga izmerili. Pri pregledu je treba meriti krvni tlak na isti roki dva ali večkrat, leţe, sede in stoje. Nato izmerimo krvni tlak še na drugi roki. Upoštevamo povprečje dveh meritev. Pri prvem pregledu je treba meriti krvni tlak na obeh rokah. Fiziološka razlika je lahko do 10 mm Hg, pri večjih razlikah pa ţe moramo pomisliti na mehanični vzrok, ki zoţuje arterijo na strani z niţjim krvnim tlakom. Pri kontrolnih pregledih vedno merimo krvni tlak na tisti roki, kjer smo pri prvem pregledu izmerili višjega. Preden preiskovanca razglasimo za pacienta z visokim krvnim tlakom, mu je treba izmeriti krvni tlak najmanj trikrat ob različnih dnevih. Idealno je, da pacient vsaj pol ure pred merjenjem ne uţiva hrane in ne kadi (Pirc Čerček, 2004).

Da bi bile meritve ponovljive pod enakimi pogoji, se priporoča standardizacija merjenja krvnega tlaka:


pacient naj udobno sedi v mirni sobi 5 minut,
manometer mora biti v višini oči in dovolj blizu, da je dobro viden ţivosrebrni stolpec, uporabiti primerno široko manšeto,
otipamo pulz brahialne arterije,
manšeto, ki ne sme biti nagubana in mora biti prazna, ovijemo okoli gole nadlahti,

gumijasti del mora biti nad brahialno arterijo, spodnji rob manšete naj bo 2,5 cm nad komolčno kotanjo,





28

Dagmar Gojčičová: Pomen preventivnega merjenja krvnega tlaka




manšeto moramo napihniti 30 mm Hg nad pričakovano sistolično vrednost krvnega tlaka, ki jo ocenimo z otipom pulza arterije radialis med napihovanjem manšete,

hitro in enakomerno izpustimo zrak iz manšete in počakamo 15 do 30 sekund,
otipamo pulz kubitalne arterije in postavimo nad njo z zmernim pritiskom zvon

stetoskopa, in sicer tako, da v celoti pokrije koţo; močan pritisk popači tone, ki jih lahko napačno interpretiramo,

hitro in enakomerno napihnemo manšeto do vrednosti, ki smo jo ocenili z otipom, hitrost izpuščanja zraka iz manšete pa naj bo 2 do 3 mm Hg v sekundi,

sistolični krvni tlak zapišemo, ko slišimo prvi Korotkovov ton, priporočeno je določanje krvnega tlaka na 2 mm Hg natančno,

pri določanju diastoličnega krvnega tlaka upoštevamo peto fazo Korotkovih tonov; poslušamo še 10 do 20 mm Hg potem, ko toni izginejo, in nato spustimo zrak iz manšete,

zapišemo sistolični/diastolični krvni tlak; kadar zapišemo četrto fazo, moramo zapisati tudi peto fazo, npr. 108/64/52 ali 110/66/0 mm Hg,

zapišemo poloţaj pacienta, širino manšete in mesto merjenja; preden meritev ponovimo na isti roki, počakamo eno do dve minuti (Pirc Čerček, 2004, str. 65).



3.3 Meritve krvnega tlaka doma


Za meritve krvnega tlaka je značilna velika spontana spremenljivost znotraj samega dneva ter med dnevi, meseci in letnimi časi. Zato bi morala diagnoza hipertenzije temeljiti na več meritvah krvnega tlaka, ki jih izvedemo ob različnih priloţnostih v določenem obdobju. Če je krvni tlak le rahlo zvišan, je primerno obdobje za ponavljanje meritev nekaj mesecev, da čim natančneje določimo pacientov običajni krvni tlak. Če ima po drugi strani pacient izraziteje zvišan krvni tlak, očitne znake prizadetosti organov zaradi hipertenzije ali visoko oziroma zelo visoko tveganje za srčno ţilne bolezni, bi morali ponavljati meritve v krajših obdobjih (tednih ali dnevih). Na splošno bi morala diagnoza hipertenzije sloneti na vsaj 2 meritvah krvnega tlaka ob vsakem obisku pri vsaj 2 do 3 obiskih, v izrazito resnih okoliščinah bi zadoščali le dve meritvi ali več meritev pri enem obisku (Accetto et al., 2008b, str. 349).





29

Dagmar Gojčičová: Pomen preventivnega merjenja krvnega tlaka




Lastna meritev krvnega pritiska je danes na splošno priznana kot smiselni postopek. Primeren je za vsakega pacienta s hipertonijo, kajti z meritvijo bo lahko bolje obvladoval svojo bolezen in bolje preprečil moţne zaplete, npr, kap ali srčni infarkt. Posebno pri močno nihajočih vrednostih krvnega pritiska, če je visoki pritisk teţko ugotoviti ali tudi pri zelo visokem pritisku, je vaţno, da zna vsak posameznik sam meriti krvni pritisk (Steinke in Hannerici, 1998, str. 91).

Razlag, zakaj se metoda samomerjenja krvnega tlaka ni bolj uveljavila, je več. Prvi problem je, da se mora pacient naučiti pravilnega merjenja krvnega tlaka. Včasih je teţava v tem, da je pacient pretirano zaskrbljen, če si sam meri krvni tlak. Tretja pomanjkljivost pa je, da aparati za samomerjenje krvnega tlaka niso redno preverjeni in so zato nezanesljivi. Vendar je metoda dobra in koristna pri skrbno izbranih pacientih. S samokontrolo krvnega tlaka se izognemo tako imenovani hipertenziji bele halje. V zadnjem času se vse bolj uveljavlja ambulantno 24-urno merjenje krvnega tlaka, ki nudi bolj objektivne podatke o profilu krvnega tlaka podnevi in ponoči in kjer ni subjektivnega vpliva pri merjenju tlaka (Pirc Čerček, 2004, str. 67).

Dolenc (2005, str. 90-91) navaja, da so samomeritve krvnega tlaka lahko uporabne le, če je tehnika meritev standardizirana in ustreza pogojem za natančnost. Znano je, da so meritve krvnega tlaka doma niţje od meritev v ordinaciji. Pojav je vztrajen, imenujemo ga učinek bele halje in obstaja ne glede na to, če izmeri v ordinaciji krvni tlak zdravnik, preiskovanec sam ali njegov sorodnik.

V večini primerov samomeritev, ki jo opravlja pacient, omogoča ugotavljanje dnevnega nihanja krvnega tlaka. Kdaj naj krvni tlak merimo in kako pogosto, pa naj določi zdravnik. Za presojanje učinkovitosti zdravil je še posebno pomembno jutranje merjenje krvnega tlaka, preden se vzame zdravilo za zniţanje tlaka, saj so vrednosti krvnega tlaka takrat po navadi najvišje. Upoštevati moramo, da se krvni tlak čez dan neprenehoma spreminja in da ni mogoče pričakovati, da bi bile vrednosti vedno enake. Nenehno merjenje krvnega tlaka in ugotavljanje spreminjajočih se vrednosti lahko učinkujeta negativno. Ali so višanja oziroma niţanja krvnega tlaka skrb zbujajoča, bo presodil zdravnik, ki mu bo pacient predloţil zapisane vrednosti (Faulhaber, 2006, str. 47).





30

Dagmar Gojčičová: Pomen preventivnega merjenja krvnega tlaka




Z meritvami ali samomeritvami krvnega tlaka v domačem okolju (in neinvazivnim 24-urnim merjenjem krvnega tlaka) lahko pridobimo dodatne, dragocene podatke o pacientovem krvnem tlaku v različnih dnevnih obdobjih in okoliščinah – izboljšamo diagnostično natančnost meritev krvnega tlaka v ordinaciji. Samomeritve krvnega tlaka omogočajo diagnostiko hipertenzije in normotenzije bele halje. Sodelovanje pacienta mora biti dobro, da ne bi bile samomeritve same sebi v namen, ali bi celo pacienta napeljevale k škodljivemu ali neustreznemu obnašanju – samostojnemu spreminjanju ali opuščanju zdravljenja. Vodenja hipertenzije izključno s samomeritvami krvnega tlaka ni moţno priporočiti. Kot vsi preostali merilniki, mora biti tudi merilnik za meritve krvnega tlaka doma natančen (Dolenc, 2005, str.

93).



3.4 Izvajanje meritev krvnega tlaka na terenu


Organizirane meritve krvnega tlaka v Mariboru in okolici izvaja Društvo za zdravje srca in oţilja za Maribor in Podravje ter Območno zdruţenje Rdečega kriţa Maribor. Poleg omenjenih meritev krvnega tlaka izvajajo meritve krvnih vrednosti za določitev sladkorja, holesterola in trigliceridov v krvi.



3.4.1 Vloga Rdečega križa


Rdeči kriţ Slovenije (RKS) je neodvisna, humanitarna organizacija nacionalnega pomena, ki deluje na področju Republike Slovenije. Je sestavni del mednarodnega Gibanja Rdečega kriţa, ki je največja humanitarna organizacija na svetu; ta šteje 97 milijonov članov in prostovoljcev in je ustanovljena v 178 drţavah. Rdeči kriţ Slovenije je član Mednarodne federacije društev Rdečega kriţa in Rdečega polmeseca. Rdeči kriţ Slovenije pomaga ljudem ne glede na raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje in ima več kot 310 000 članov. Zdruţuje 56 območnih zdruţenj in 1014 krajevnih organizacij (Rdeči kriţ Slovenije, 2002).

Dejavnost in programi Rdečega kriţa Slovenije so vezani tako na posebna pooblastila, ki jih je republika Slovenija, na podlagi Ţenevskih konvencij in Zakona o Rdečem kriţu Slovenije zaupala nacionalnemu društvu: krvodajalstvo, izvajanje usposabljanja za prvo pomoč, pomoč




31

Dagmar Gojčičová: Pomen preventivnega merjenja krvnega tlaka




ob elementarnih nesrečah in drugih nesrečah, sluţbo za poizvedovanje, kot tudi na druge programe, ki jih RKS opravlja kot temeljno poslanstvo. Sem spada socialna dejavnost, delo z mladimi, letovanja otrok in širjenje znanj o Rdečem kriţu in mednarodnem humanitarnem pravu.

Rdeči kriţ Slovenije ima v programu tudi zdravstveno vzgojno dejavnost. Območna zdruţenja Rdečega kriţa ţe vrsto let organizirajo razna predavanja, tekmovanja, kvize za osnovne šole in okrogle mize na temo zdravega načina ţivljenja in preprečevanja najpogostejših bolezni sodobnega časa, predvsem kroničnih obolenj ter raznih odvisnosti in zasvojenosti. Krajevne organizacije Rdečega kriţa pogosto organizirajo tudi preventivne akcije merjenja krvnega tlaka, holesterola, sladkorja in trigliceridov v krvi. Izvajajo tudi druge preventivne preglede, kot je pregled dojk in prostate. Poleg tega Rdeči kriţ Slovenije izvaja aktivnosti za preprečevanje zasvojenosti in aids-a. Rdeči kriţ usmerja svoje aktivnosti v promocijo in podajanje znanj o zdravem načinu ţivljenja in preprečevanju kroničnih bolezni. Programi so namenjeni predvsem mladim članom, prostovoljcem, mentorjem na šolah, pedagogom, zdravstvenim delavcem. Izobraţevanja potekajo predvsem v obliki predavanj, krajših seminarjev in delavnic. Rdeči kriţ v sodelovanju s strokovnjaki skrbi za usposabljanje predavateljev pouka prve pomoči, zdravnikov in medicinskih sester, območna zdruţenja pa organizirajo in izvajajo tečaje prve pomoči za voznike motornih vozil, delavce v podjetjih in ustanovah ter vse, ki ta znanja potrebujejo (Rdeči kriţ Slovenije, 2002).



3.4.2 Vloga Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije


Veliko vlogo pri promociji zdravega načina ţivljenja, izobraţevanja in osveščanja ljudi glede njihovega zdravja, lahko odigrajo tudi nevladne organizacije, kot so društva. Med nje sodi tudi Društvo za zdravje srca in oţilja Slovenije, z dobro zastavljenim programom in sodelovanjem strokovnjakov s področja medicine, prehrane, vzgoje, športa in drugih, ki izobraţujejo ljudi o skrbi za zdravje in jim pomagajo osvojeno znanje vključiti v vsakdanje ţivljenje. Na tak način Društvo za zdravje srca in oţilja Slovenije prispeva k bolj zdravi populaciji in posameznikom z zdravim načinom ţivljenja.

Društvo za zdravje srca in oţilja Slovenije deluje tudi regionalno. Društvo za zdravje srca in oţilja za Maribor in Podravje deluje na območju Mestne občine Maribor in Podravske regije.




32

Dagmar Gojčičová: Pomen preventivnega merjenja krvnega tlaka




Društvo osvešča prebivalce o nevarnostih bolezni srca in oţilja s ciljem zniţevanja pojavnosti teh bolezni in posledičnim niţanjem teţke invalidnosti in izgube ţivljenj zaradi smrtnosti, ki jih povzročajo.

Program Društva za zdravje srca in oţilja je v skladu z osnovno strategijo zdravstvenega varstva v Sloveniji in obravnava dvig kakovosti zdravja posameznika, skupin in celotnega prebivalstva Slovenije. Cilj društva je prosvetna in vzgojna dejavnost s področja preprečevanja bolezni srca in oţilja.

Društvo svoje poslanstvo in programe izvaja s pomočjo članov, prostovoljcev, institucionalnih in posameznih podpornikov, pokroviteljev in donatorjev. Delovanje društva temelji na načelih neprofitnosti, vsa pridobljena sredstva so uporabljena izključno za programe in dejavnosti v skladu z akti društva.

Društvo za zdravje srca in oţilja za Maribor in Podravje

s svojimi zdravstvenimi ekipami meri krvni tlak, holesterol, trigliceride in sladkor v krvi,

s svojimi zdravniki, specialisti internisti svetuje, kaj lahko stori vsak posameznik za svoje dobro zdravstveno počutje,

prireja tečaje temeljnih postopkov oţivljanja,
sodeluje pri izvajanju preventivnega zdravstvenega programa na šolah,
prireja predavanja uglednih zdravnikov in drugih zdravstvenih strokovnjakov o

zdravju in boleznih,
pri uresničevanju nacionalnega in regionalnega programa gibanja za zdrav način

ţivljenja sodeluje z občinami, mestnimi četrtmi, krajevnimi skupnostmi, organizacijo Rdečega kriţa, s Karitas, z društvi upokojencev ter drugimi društvi in organizacijami,

sodeluje pri organizaciji rekreativnih prireditev, ki spodbujajo prebivalce, da bi bili telesno dejavni,

v Koronarnem klubu Maribor pomagajo srčnim bolnikom s programom vseţivljenjske trajne rehabilitacije (Društvo za zdravje srca in oţilja za Maribor in Podravje, 2008).





33

Dagmar Gojčičová: Pomen preventivnega merjenja krvnega tlaka




4 ZDRAVSTVENOVZGOJNE NALOGE MEDICINSKE SESTRE


Zdravstvena vzgoja je proces, s pomočjo katerega se posamezniki in skupine učijo krepiti, ohranjati in uveljavljati zdravje, je torej kombinacija učenja in vzgoje. To ozavešča ljudi o potrebi, da so zdravi, ostanejo zdravi, da vedo, kako doseči zdravje, kaj storiti, da postanejo zdravi in kako iskati pomoč, kadar je potrebna. Lahko bi rekli, da so cilj zdravstvene vzgoje dejavni posamezniki oziroma skupnost, ki pozna zdravje, dejavnike tveganja pri posamezniku in v okolju ter se zna in si ţeli prizadevati za svoje zdravje (Hoyer, 2005, str. 4).

Zdravstvena vzgoja si prizadeva, da bi vsak posameznik, pa tudi druţba, sprejeli zdravje za največjo vrednoto, izoblikovali pozitivna stališča do zdravja in jih v ţivljenju tudi uresničili. Posameznik mora poznati dejavnike, ki pozitivno vplivajo na zdravje, to so pravilna prehrana, telesna dejavnost, duševno ravnovesje in ravnoteţje med delom, sprostitvijo ter počitkom (prav tam, str. 1).

Meritve krvnega tlaka na terenu, ki jih organizira Območno zdruţenje Rdečega kriţa Maribor izvajajo medicinske sestre, zato je njihova vloga ključnega pomena. Medicinske sestre kot samostojne profesionalke na področju zdravstvene vzgoje imajo v obravnavi zdrave ljudi in ljudi, ki so ţe zboleli za zvišanim krvnim tlakom ter potencialno ogroţene posameznike, ki se udeleţujejo tovrstnih meritev krvnega tlaka. Poleg meritev krvnega tlaka medicinske sestre odvzamejo še kri za določitev krvnih vrednosti. Izmerijo celokupni holesterol, krvni sladkor in trigliceride v krvi.

Na podlagi izmerjenega krvnega tlaka ter celokupnega holesterola, krvnega sladkorja in trigliceridov v krvi, medicinska sestra oceni ogroţenost in svetuje. Medicinske sestre posameznike seznanijo z vrednostmi krvnega tlaka in jih poučijo o pomenu rednih kontrol. Če so vrednosti višje od pričakovanih, ponovijo meritev. Zdravim posameznikom svetujejo merjenje krvnega tlaka vsaj enkrat letno. Ljudem, ki se ţe zdravijo z zvišanim krvnim tlakom medicinske sestre svetujejo redne kontrole pri zdravniku, pravilno jemanje predpisanih zdravil in samomeritve krvnega tlaka vsaj enkrat tedensko. Poučijo jih o pravilni tehniki merjenja krvnega tlaka in o različnih merilnikih, svetujejo o pravilni pripravi k samomeritvam. Če so dobljene vrednosti sladkorja, holesterola in trigliceridov višje in so bile izmerjene na tešče, jim svetujejo spremembo prehranjevalnih navad in kontrolni pregled pri zdravniku. Vsak udeleţenec, če ţeli prejme tudi zdravstvenovzgojno gradivo, zloţenke in brošure.




34

Dagmar Gojčičová: Pomen preventivnega merjenja krvnega tlaka




Da bi zmanjšali število srčno ţilnih bolezni in drugih kroničnih obolenj medicinske sestre z izvajanjem vzgoje za zdravje nudijo pomoč pri spreminjanju ţivljenjskega sloga. Medicinske sestre skušajo vplivati na posameznike, da so aktivni, ozaveščeni in informirani, kajti le dejavno sodelovanje vsakega človeka je osnovni pogoj, da lahko vsak prevzame svoj del odgovornosti za svoje zdravje in dobro počutje. To je mogoče le, če so posamezniki ustrezno obveščeni in motivirani, zato morajo imeti dostop do informacij, da lahko nadzirajo dejavnike, ki ogroţajo ali vplivajo na njihovo zdravje. Medicinske sestre se z vsakim posameznikom pogovorijo, ga informirajo in mu svetujejo. Motivirajo ga, da si bo zavestno prizadeval ohraniti lastno zdravje in da bo aktivno sledil preventivnim ukrepom za dosego izboljšanja ali dosego zdravja. Tako vsak posameznik dobi moţnost pravilne izbire; sprejema odločitev o kajenju ali prenehanju kajenja, o zdravi prehrani, telesni dejavnosti in podobno. Medicinske sestre skušajo vsakemu posamezniku posredovati informacije na njemu razumljiv način, jih prilagoditi njegovim dosedanjim ţivljenjskim navadam in preverijo, če je posredovana navodila razumel.

Človek se mora naučiti zdravje ohranjati, si ga po bolezni ali poškodbi ponovno pridobiti in ţiveti skladno s svojimi potrebami in moţnostmi. Privzgojenost zdravstvene zavesti spada med temeljne kulturne vrednote naroda in je enako pomembna, kot sta na primer pismenost in nacionalna zavest. Torej je to trajna naloga, ki jo bo mogoče uresničiti v procesu odraščanja in razvoja posameznika. Je del vseţivljenjskega izobraţevanja (Hoyer, 2005, str. 4).



4.1 Navodila za zdrav ţivljenjski slog


Zdrav duh v zdravem telesu je misel, ki preveva človeštvo od antike do danes. O pomenu zdravja se človek navadno zave šele takrat, ko ga izgubi. Iz tega razloga je izredno pomembno, da se pravočasno zavemo, da je zdravje dobrina, ki ni dana večini sama od sebe, ampak potrebuje nego, vzdrţevanje, kondicijo in kontrolo (Turk, 2008, str. 3).

Zdravje je vrednota, je naše bogastvo, zato ga varujemo in ga ne smemo prepuščati naključju. Uporabimo najrazličnejše načine, da ga obvarujemo in če smo ţe zboleli, se potrudimo, da ga izboljšamo, privzgojimo si zdrav način ţivljenja. Zdrav ţivljenjski slog je povezan z veliko vedenjskimi vzorci, ki pripomorejo k telesni pripravljenosti, zdravju, zadovoljstvu in dobremu počutju. Zdrav način ţivljenja pomeni zavedanje se in upoštevanje pravilnih prehranjevalnih




35

Dagmar Gojčičová: Pomen preventivnega merjenja krvnega tlaka




navad, nadzor nad telesno teţo, izogibanje se in obvladovanje stresnih situacij, redno telesno vadbo, opustitev škodljivih razvad, kot je kajenje in pitje prevelikih količin alkoholnih pijač.

Zdravje krepimo in ohranjamo, če se neprestano trudimo vzpostaviti telesno in duševno ravnovesje. Tako je za vsakega človeka pomembno zadovoljevanje njegovih potreb, redna prehrana, zadostna količina spanja in gibanja. K ţeleni uravnoteţenosti veliko pripomorejo dobri odnosi z bliţnjimi in prijatelji, osebne potrditve na delovnem področju in uresničevanje zastavljenih ciljev. K mozaiku našega psihofizičnega ravnovesja pa ne smemo pozabiti dodati tudi čas za prijetne, nam drage aktivnosti, ki jih realno lahko opravljamo in nam prinašajo veselje in zadovoljstvo (Naglost in Kofol, 2007, str. 11).

Zdravo ţivljenje daje posamezniku v ţivljenju zaupnost, varnost in jasnost. Kako človek ţivi, je v največji meri odvisno od njega samega. Za pravilne odločitve potrebuje človek tudi znanje, da se lahko odloči za vse tiste stvari v ţivljenju, ki so zdravju v prid. Kajti z zdravim ţivljenjskim slogom, z zaupanjem vase, z dobro podobo o sebi lahko krepi in ohranja telesno in duševno zdravje (prav tam, str. 11).

Posameznik mora pomen besede zdravje razumeti kot celoto, ki je sestavljena iz šestih delov, ki med seboj niso ločeni, marveč prav nasprotno, povezani so in močno odvisni drug od drugega. Celostno zdravje človeka zajema:


osebno zdravje - kako doţivljamo sebe, kakšna so naša pričakovanja, razvoj našega jaza, zastavljanje nalog, katerih uresničitev nam bo prinesla resnično veselje in zadovoljstvo;

duševno zdravje - povezano je z našim mišljenjem, sposobnostmi in pridobivanjem informacij, ki jih kasneje uporabimo pri odločanju v zvezi z našim telesom in zdravjem;

telesno zdravje - povezano je z delovanjem našega telesa in vseh njegovih sistemov.

Poznati moramo normalno delovanje našega telesa, da lahko prepoznamo, kdaj z nami ni kaj v redu;

čustveno zdravje - razumevanje naših čustev in sposobnosti izraţanja. Če vemo, kaj čutimo do sebe in drugih, bomo svoja čustva laţje izrazili na način, dostopen vsem;





36

Dagmar Gojčičová: Pomen preventivnega merjenja krvnega tlaka




druţbeno zdravje - kako posameznik doţivlja samega sebe in v odnosu z drugimi.

Poznati mora druţbene spretnosti, ki so potrebne za bolj zadovoljujoče medsebojne odnose;

duhovno zdravje - predstavlja središče in je bistvenega pomena za naše zdravje kot celoto. To je jedro našega bivanja, ki nas povezuje v celoto in nam pomaga razumeti drugih pet prvin zdravja (Naglost in Kofol, 2007, str. 12).

Nezdrav način ţivljenja je povzročitelj raznih nenalezljivih kroničnih bolezni. Zdravo ţivljenje je skrb za naše lastno zdravje in dobro počutje. Je to način ţivljenja, s katerim ohranjamo zdravje in posledično preprečujemo nastanek dejavnikov tveganja, kot so zvišan krvni tlak, prekomerna telesna teţa, zvišane vrednosti krvnega sladkorja, holesterola, neprimerna prehrana, kajenje, stresno ţivljenje in telesna neaktivnost, ki so pomembni in igrajo veliko vlogo v razvoju kroničnih nenalezljivih bolezni.

Zdrav način ţivljenja poudarja predvsem:


redno telesno udejstvovanje,
pravilno prehranjevanje,
nadzor nad telesno teţo,
opustitev škodljivih navad,
kulturno pitje alkoholnih pijač,
izogibanje se stresnim situacijam (prav tam, str. 13).


Hoyer (2005, str. 11) navaja, da promocija (uveljavljanje) zdravja je celovit pristop k doseganju zdravja in pomeni ljudi poučiti ter jim omogočiti, da se bodo zavestno, vsak dan odločali v prid zdravju. Promocija zdravja pomeni poenoten načrt za tiste, ki ţelijo spremeniti način in pogoje ţivljenja zaradi krepitve zdravja. Vsebuje celovito medsebojno vplivanje, sodelovanje posameznikov in okolja, usmeritev, ki zdruţuje osebno izbiro in druţbeno odgovornost v naporih za izgradnjo bolj zdrave prihodnosti. Promocija zdravja obsega vse prebivalstvo in ga usmerja k dejavnemu zdravemu ţivljenju.





37

Dagmar Gojčičová: Pomen preventivnega merjenja krvnega tlaka




4.1.1 Pomen telesne aktivnosti


Zvečana telesna aktivnost nedvomno zniţa krvni tlak in morda prepreči razvoj hipertenzije in sladkorne bolezni vsaj delno zaradi preprečevanja debelosti, obenem pa varuje pred razvojem osteoporoze in srčno ţilnih zapletov (Salobir in Brguljan Hitij, 2004, str. 340).

Aktivni ţivljenjski slog in redno gibanje sodita med ključne varovalne dejavnike zdravja, pomembno pa pripomoreta tudi k splošni kakovosti ţivljenja. Aktivni ljudje, tudi tisti, ki privzamejo aktivni ţivljenjski slog v odrasli dobi, imajo bistveno ustreznejši profil klasičnih dejavnikov tveganja za srčno ţilne bolezni, poleg tega pa so samozavestnejši in imajo več samozaupanja, s čimer laţje prenašajo tudi vsakodnevne stresne obremenitve. Privzemanje načel aktivnega ţivljenjskega sloga omogoča in zagotavlja vključevanje in vzdrţevanje ustrezne, redne zmerne telesne dejavnosti na ravni populacije (Zaletel Kragelj et al., 2004, str.

77).

Telesna dejavnost oziroma gibanje je opredeljena kot individualna telesna aktivnost oziroma gibanje telesa s pomočjo skeletnih mišic, ob katerih se porablja energija in so pod kontrolo centralnega ţivčnega sistema. Gibanje bogati ţivljenje, iz njega izhaja in se vanj zliva. Gibanje je vir moči, ostrine uma in duha, medsebojnih povezovanj, prijateljskih vezi in vsega, kar si pravzaprav ţelimo. Z gibanjem lahko ţivimo bolj polno in zadovoljno. Z različnimi telesnimi dejavnostmi in športnim aktivnim udejstvovanjem je mogoče iz drobnih vsakdanjih doţivetij, ki jih gibanje nudi in sestavlja, drobna zadovoljstva postopno oblikovati v vse večja in z drugimi dejavnostmi bo nazadnje zadovoljstvo popolno (Turk, 2008, str. 3).

Znano je, da redna telesna vadba izboljšuje delovanje in zmogljivost telesa, zniţuje krvni tlak in pomaga pri hujšanju in vzdrţevanju normalne telesne teţe, zmanjšuje pojavnost sladkorne bolezni ter zniţuje povišane maščobe v krvi, pomembno zniţuje tudi pojavnost in smrtnost zaradi bolezni srca in oţilja. Ima pomembno vlogo pri vzdrţevanju zdravih kosti in preprečuje osteoporozo. Telesno aktivni ljudje so bolj zadovoljni in sproščeni (Švab, 2008, str. 11).

Kraševec Ravnik (2005, str. 5) navaja, da telesna dejavnost ima ugodne učinke na zmanjševanje stresa, depresije, strahu in osamljenosti. Spodbuja splošno dobro počutje in samozavest.





38

Dagmar Gojčičová: Pomen preventivnega merjenja krvnega tlaka




Zdrav način ţivljenja usmerja telesne dejavnosti, še posebej tiste v naravi, k hoji, teku, planinarjenju, kolesarjenju, plavanju, teku na smučeh in podobnim aktivnostim. Za starostnike je posebno pomembna hitra nordijska hoja, ki zdruţuje koordinacijo gibov z obremenitvijo. Fizično aktivni ljudje imajo manj notranjih napetosti, skrbi in stresov. Ob redni telesni dejavnosti se ob bioloških in psihosocialnih prilagoditvah v organizmu vzpostavlja notranje ravnovesje na višji ravni. Človek postane gibalno učinkovitejši, ob tem pa v več pogledih bolj skladen in prijazen do sebe in drugih. Koliko bolj bo posameznik zmerno, vendar redno, športno aktiven, toliko dlje bo trajno izboljševal svoje psihomotorne sposobnosti (vzdrţljivost, moč, koordinacijo, gibljivost, ravnoteţje in hitrost) in bo gibalno učinkovit. Pri vsakem delovanju gibal sodelujejo mnogi organi in organski sistemi (skeletne mišice, kosti, kite, ţivčevje, obtočila). Krepita se predvsem srčno ţilni in dihalni sistem, ki sta odgovorna za splošno vzdrţljivost (Turk, 2008, str. 12 - 13).

Povprečen človek ima danes moţnosti gibanja samo v dveh dimenzijah, in sicer na kopnem in v vodi. Gibanje na kopnem se sestoji iz dveh osnovnih vrednot in kvalitet: hoje in teka. Gibanje v vodi oziroma plavanje je stvar kulturne ravni vsakega posameznika in pomeni odkritje novega sveta, iger, zdravja in veselja (prav tam, str. 27 - 33).



4.1.2 Zdrava prehrana in omejitev soli


Zdrava prehrana omogoča optimalni psihofizični razvoj, intelektualno sposobnost, vitalnost in zorenje, poveča splošno odpornost in delovno storilnost. Pomeni uravnoteţen vnos vseh potrebnih hranilnih snovi ter ustrezno energijsko vrednost hrane (Pokorn, 2005, str. 9).

Bolezni srca in oţilja so tesno povezane s prehrano. V zelo obseţnih raziskavah je bilo dokazano, da je večina bolezni srca in oţilja posledica nezdrave, enolične in nepravilno pripravljene hrane.

Prehrana je zagotovo eden najpomembnejših dejavnikov, ki z vidika posameznika pomembno vpliva na naše zdravje. Nepravilna prehrana in s tem povezane slabe prehranjevalne navade sodijo med glavne vzroke nastanka kroničnih bolezni moderne dobe (Naglost in Kofol, 2007, str. 11).





39

Dagmar Gojčičová: Pomen preventivnega merjenja krvnega tlaka




Zdrava prehrana lahko pozitivno vpliva na večino dejavnikov tveganja za bolezni srca in oţilja, tako na raven holesterola, krvni tlak in telesno teţo, kot tudi na sladkorno bolezen. Po nekaterih ocenah je nezdrava prehrana vzrok za pribliţno 30 odstotkov smrti zaradi bolezni srca in oţilja. Na podlagi znanstvenih raziskav in splošnega mnenja so strokovnjaki za prehrano pripravili nekaj celovitih večstranskih strategij prehranjevanja za zdravo srce. Najnovejši nasveti poudarjajo prednosti pestre prehrane, ki vsebuje malo maščob, a so te med seboj dobro uravnoteţene ter veliko rastlinskih ţivil in malo soli. Učinki take prehrane so zelo kompleksni in čeprav so v zadnjih letih prišli do osupljivih odkritij o njih, bodo potrebne še številne raziskave (Gayler, Lynas, 2006, str. 8).

Zdrava in pravilno pripravljena hrana je pogoj za zdravje in dobro splošno počutje, za ohranitev in izboljšanje zdravja ter za preprečevanje in zdravljenje bolezni. Pomembno vlogo ima tudi pri nastanku, nadzorovanju in zdravljenju zvišanega krvnega tlaka.

Zdrava, uravnoteţena prehrana ne vpliva le na zniţanje krvnega tlaka, temveč ugodno vpliva tudi na raven maščob in homocisteina v krvi in povečuje antioksidacijsko zaščito. Pomembno je, da načela zdrave, uravnoteţene prehrane osvojimo dovolj zgodaj, najbolje ţe v otroštvu in tako preprečimo nastanek arterijske hipertenzije in debelosti (Salobir in Brguljan Hitij, 2004, str. 344).

Zdrav način ţivljenja ter zdrava in varovalna prehrana ohranjata in krepita naše zdravje. Pojem zdrava prehrana vključuje varnost ţivil (ne smejo vsebovati zdravju škodljivih snovi, kot so toksini, patogeni mikroorganizmi, akril amidi itd.) in uravnoteţeno sestavo hrane. Hrana mora vsebovati vse snovi, ki jih telo nujno potrebuje za normalni razvoj in obstoj, da zaradi pomanjkanja beljakovin, vitaminov in mineralov ne prihaja do bolezni. Varovalna prehrana nas varuje pred civilizacijskimi boleznimi (debelostjo, sladkorno boleznijo, zvišanim krvnim tlakom itd), vsebuje manj maščob (zlasti nasičenih maščob ţivalskega izvora), sladkorja in soli in več zaščitnih snovi (vlaknin, vitaminov, rudnin in vode), kar je v skladu s priporočili uravnoteţene prehrane. Pri pripravi varovalne prehrane moramo upoštevati pravilno sestavo hrane, pravilno pripravo hrane in pravilen način prehranjevanja (Strašek, 2004, str. 6).

Za uravnoteţeno prehrano je značilno takšno razmerje med dnevno zauţitimi ţivili, ko omogoča vzdrţevanje zdravja. Jesti moramo iz vseh skupin ţivil, saj bomo le tako pridobili




40

Dagmar Gojčičová: Pomen preventivnega merjenja krvnega tlaka




vse potrebne hranilne snovi, ki jih telo potrebuje (ogljikove hidrate, maščobe, beljakovine, balastne snovi, vitamine in minerale); pomembno je tudi, da jih uţivamo v pravilnem razmerju (Švab, 2008, str. 8).

Pomembno je tudi, da pazimo na pravilno število in porazdelitev obrokov. Strokovnjaki priporočajo najmanj tri obroke hrane dnevno, čeprav najbolj optimalno je pet obrokov. Zajtrk in kosilo naj bi bilo energijsko in hranilno bolj izdatno. Večino hrane pojemo dopoldne, manj pa v večernih urah. Zvečer zauţijemo le manjše količine lahke hrane, ki ne obremenjuje, in to najmanj dve uri pred spanjem. Malici pa naj vsebujeta predvsem sveţe sadje. Odsvetuje se uţivanje najrazličnejše hrane, bogate s soljo med posameznimi obroki, kot so slane palčke, čips, preste. Nasploh se odsvetuje prekajeno meso, konzervirana hrana, masne salame in klobase, hitra hrana. Ne priporoča se pa praţenje in cvrtje hrane.

Ljudje, ki ţivijo ob Sredozemskem morju, v veliko manjši meri doţivljajo infarkte in umirajo zaradi srčnih bolezni kot Američani in prebivalci zahodnih industrializiranih drţav. Maščoba, ki jo Mediteranci zauţijejo, je večinoma rastlinskega izvora, ljudje v drugih drţavah pa uţivajo prehrano, bogato z visoko nasičenimi ţivalskimi maščobami iz mesa in mlečnih izdelkov. Prebivalci Krete imajo najniţjo stopnjo smrti zaradi srčno ţilnih bolezni in najdaljšo pričakovano ţivljenjsko dobo med vsemi sredozemskimi drţavami. Kretska prehrana je bogata s stročnicami, sadjem, zelenjavo, olivnim oljem in rdečim vinom. Prav tako vsebuje veliko alfalinolenske kisline iz divjih rastlin, stročnic, orehov, fig in polţev ter veliko manj linolske kisline kot druga sredozemska prehrana. Zanimivo je, da je glede vsebnosti esencialnih maščobnih kislin in antioksidantov kretska prehrana podobna paleolitski, ob kateri se je pred več deset tisoč leti razvil človek (Gayler in Lynas, 2006, str. 14).

Sredozemska prehrana je danes sinonim za prehrano, ki varuje srce. Tudi v drugih drţavah so razvili prehrano s podobno sestavo hranil in s tem zniţali stopnjo srčnih obolenj. Takšen primer so kuhinje številnih azijskih drţav; strokovnjaki so tako skovali izraz »mediterazijska« prehrana (prav tam, str. 15).

Pokorn (1996) navaja, da prebivalci, ki se hranijo v glavnem z vegetarijansko hrano, imajo niţji krvni tlak kot mesojedci. Na splošno imajo prebivalci, ki zauţijejo veliko mesa in mesnih izdelkov ter ţivil ţivalskega izvora, višji arterijski tlak in tudi večjo umrljivost zaradi





41

Dagmar Gojčičová: Pomen preventivnega merjenja krvnega tlaka




aeteroskleroznih bolezni kot ljudje, ki uţivajo preteţno polnovredno vegetarijansko prehrano z zadostno količino stročnic, vključno s sojo.

Vegetarijanci na splošno zauţijejo z rastlinsko prehrano veliko kalija in magnezija, malo pa natrija, ki se nahaja predvsem v ţivilih ţivalskega izvora. Nekateri menijo, da je prav to razmerje med kalijem (magnezijem) in natrijem vzrok za manjšo nevarnost, da vegetarijanci zbolijo za arterijsko hipertenzijo. Prav zaradi tega prehrana z veliko sadja, zelenjave, stročnic, vključno s sojo, zelo zniţa nevarnost tveganja za povišan krvni tlak, celebrovaskularne bolezni in koronarne bolezni. Tudi vegetarijanci, ki imajo v svoji dieti veliko kalcija in tudi magnezija, imajo niţji krvni tlak (Pokorn, 1996, str. 30 – 31).

V uravnoteţeno in zdravo prehrano sodi tudi pitje ustrezne količine tekočine. Priporočljivo je popiti 6 do 8 kozarcev tekočine na dan. Izogibamo se sladkanim in gaziranim pijačam, najboljša je pitna voda. Posebej je treba paziti pri starejših ljudeh, ker manj čutijo ţejo, zato jih moramo spodbujati k pitju.

Ker sol vpliva na višino krvnega tlaka, se priporoča omejitev uporabe soli, izogibamo se uţivanju ţe pripravljenih slanih jedi. Dnevno ne bi smeli zauţiti več kot eno kavno ţličko, to je pribliţno 4 - 6 g soli. Malo slani hrani lahko popravimo okus z dodajanjem najrazličnejših začimb in dišavnic. Izbira je velika, uporabljamo baziliko, česen, čebulo, origano, kumino, drobnjak, peteršilj in razne druge.

S široko zastavljenim programom zmanjšanja vnosa soli bi lahko prihranili nekaj denarja našemu zdravstvenemu proračunu. Zagotovo bi se temu cilju lahko pribliţali ţe z omejitvijo uţivanja konzervirane hrane in suhomesnih izdelkov. Omejitev soli v prehrani je eden prvih in najuspešnejših ukrepov, ki jih moramo priporočiti našemu pacientu (Salobir in Brguljan Hitij, 2004, str. 342).





42

Dagmar Gojčičová: Pomen preventivnega merjenja krvnega tlaka




Značilnosti prehrane, ki varuje srce in oţilje:


malo nasičenih maščob,
veliko enkrat nenasičenih maščobnih kislin (olivno olje – omega 9),
ravnovesje med maščobnima kislinama omega 3 in omega 6,
vsebuje zmerne količine pustega mesa, rib, jajc in mlečnih izdelkov,
dnevna količina zauţite kuhinjske soli ne presega 4 - 6 g (ena kavna ţlička), osnova so polnovredna, neoluščena ţita in stročnice,
veliko sadja in zelenjave,
pravilna priprava hrane (Gayler in Lynas, 2006).


Zdravi načini priprave in kuhanja hrane z malo maščobe so: kuhanje v sopari, dušenje v pari, dušenje, kuhanje v mikrovalovni pečici, priprava jedi v voku in peka na ţaru (prav tam, str.

37).



4.1.3 Uravnavanje in nadzor nad telesno težo


Nadzor nad telesno maso je eden najpomembnejših nefarmakoloških ukrepov pri zdravljenju in preprečevanju arterijske hipertenzije. Zaradi majhne uspešnosti pri doseganju in vzdrţevanju primerne telesne mase pri debelih, pa je treba več truda nameniti preprečevanju debelosti, in to ţe v otroštvu (Salobir in Brguljan Hitij, 2004, str. 340).

Z zmanjšanjem telesne mase se krvni tlak zniţa. Zmanjšanje telesne mase pa ima še druge pomembne učinke. Izboljšanje tolerance za krvni sladkor in lipidnega statusa, zmanjšanje obremenitve levega prekata, izboljšanje delovanja endotelja, manjša trombogenost, kar vse pomembno vpliva na zmanjšanje celotne srčno ţilne ogroţenosti (prav tam, str. 339).



4.1.4 Opustitev škodljivih navad


Vstopanje posameznika v proces spreminjanja njegovih dosedanjih razvad je včasih zelo teţavno. Krog nezdravega načina ţivljenja je moţno razkleniti, kadar za zadovoljevanje





43

Dagmar Gojčičová: Pomen preventivnega merjenja krvnega tlaka




potreb posameznika in doseganje dobrega nadzora v ţivljenju – doţivljanju ugodja, uporabljamo nova, učinkovita vedenja, pa tudi tista stara vedenja, ki so se ob poskusih spreminjanja problematičnega vedenja ţe pokazala kot učinkovita. Prav doţivljanje zadovoljstva ob izbiri nadomestnih vedenj je temelj motivacije za vztrajanje pri odločitvi za zdrav ţivljenjski slog. In ko vstopamo v krog spreminjanja, je treba poleg razmišljanja o spremembi, pripravi na spremembo, izvajanju sprememb, vztrajanju pri spremembi in morebitnem ponovnem vračanju ob ponovitvi prejšnjega vzorca vedenja, preusmeriti vedenje posameznika (Naglost in Kofol, 2007, str. 12).

Paciente s hipertenzijo, ki kadijo, moramo vztrajno spodbujati k opustitvi kajenja. Dve leti po opustitvi kajenja se obolevnost in umrljivost zaradi srčno ţilnih bolezni zmanjšata (Salobir in Brguljan Hitij, 2004, str. 346).

Mnenja o tem, ali pitje kave in kakšna količina kave vpliva na zdravje srca on oţilja, so deljena. Tudi rezultati različnih raziskav o pitju kave v povezavi z zvišanim krvnim tlakom se razhajajo. Pomembno je, da se ne pretirava, zato je treba omejiti pitje kave na eno do tri skodelice na dan. Tudi pri pitju pravega čaja je treba biti pozoren, ker vsebuje tein in ta ima podobne učinke kot kofein. Priporoča se pitje zelenega čaja, čeprav ta tudi obsega kofein, ampak se v telesu sprošča postopno.

Znano je, da kofein pri nekaterih prehodno zviša krvni tlak. Ta učinek lahko traja nekaj minut do nekaj ur. Pri hipertonikih je izrazitejši kot pri ljudeh z normalnim krvnim tlakom. Pri hkratnem kajenju in stresu se okrepi. Pri ljudeh s hipertenzijo, ki na dan popijejo tri do pet skodelic prave kave, se celodnevni krvni tlak (pri 24-urnem merjenju krvnega tlaka) zviša za 5/3 mm Hg, pri ljudeh z normalnim krvnim tlakom pa za 2/1 mm Hg. Učinek kofeina na krvni tlak se med posamezniki zelo razlikuje. Zaradi tega je priporočljivo, da najprej ocenimo, kolikšen je odziv krvnega tlaka na kofein, saj le tako lahko svetujemo ali je uţivanje kofeina primerno ali ne (Salobir in Brguljan Hitij, 2004, str. 346).

Dolenc (2004, str. 234) navaja, da akutno zauţitje kofeina povzroči zvišanje krvnega tlaka pri ljudeh, ki ga pred tem niso uţivali in da pri invazivnem merjenju srednjega krvnega tlaka so izmerili največji učinek in sicer zvišanje za 12 mm Hg, eno do dve uri po zauţitju kofeina. Krvni tlak je bil zvišan pribliţno tri ure.





44

Dagmar Gojčičová: Pomen preventivnega merjenja krvnega tlaka




Povezavo hipertenzije in uţivanja alkohola ne glede na starost, debelost, kajenje in spol preiskovancev potrjuje več presečnih epidemioloških raziskav. Pri hujših uţivalcih alkohola je prevalenca hipertenzije večja. Povezava med višino krvnega tlaka in uţivanjem alkohola je običajno linearna, odvisna od odmerka (Dolenc, 2004, str. 236).

Čezmerno uţivanje alkoholnih pijač vpliva ne samo na nastanek zvišanega krvnega tlaka, ampak tudi na zdravljenje, zato je pomembno, da se zmanjša pitje alkoholnih pijač ali se jim vsak človek enostavno odpove.

Heroin in sorodne droge lahko vplivajo na krvni tlak posredno; pri parenteralnem načinu uţivanja nastane huda ledvična okvara, njen vzrok je verjetno imunološki. Kokain in amfetamini lahko povzročijo prehodno in precejšnje zvišanje krvnega tlaka in se lahko vpletajo v delovanje blokatorjev adrenergičnih receptorjev. Zastrupitev z amfetamini je podobna kot s kokainom, traja pa dlje časa. Znaki, ki nakazujejo zlorabo kokaina, so bolečine v prsnem košu, tahikardija, midriaza, nemirnost, spremenjeno psihično stanje, generalizirani krči. Kokain lahko povzroči hudo ishemijo srčnega in moţganskega ţilja zaradi vazokonstrikcije in akutno ledvično odpoved zaradi rabdomiolize. Večina vzrokov smrti pri uţivanju kokaina je povezana z okvaro srčne mišice in akutnim povišanjem krvnega tlaka (Dolenc, 2004, str. 237).



4.1.5 Umirjen življenjski ritem – življenje brez stresa


Sodobni ţivljenjski stil od vsakega človeka zahteva veliko prilagodljivosti, samozavesti in ga sili v doseganje visokih ciljev. Ob vseh teh naporih se zgodi, da se človek počuti preobremenjenega, v nenehni tekmi s časom ter razpet med druţinskim in poslovnim ţivljenjem. Ker ljudje pogosto pozabljajo nase, tako v psihičnem, čustvenem, navsezadnje tudi fizičnem pomenu besede, so lahka ţrtev stresa. Fizični stres povzročajo prevelike delovne obveznosti, fizično zahtevna opravila, premalo počitka in spanja. Čustveni stres lahko nastane na podlagi slabih medsebojnih odnosov, pri ločitvi, bolezni, izgubi sluţbe, finančnih in drugih teţavah. Stres sploh ni nedolţen, ker lahko vodi v razvoj resnega bolezenskega stanja.

Odzivanje na stresne situacije ni odvisno samo od vsakega posameznika, od njegovega znanja ali sposobnosti za reagiranje v stresnih okoliščinah, ampak tudi v veliki meri od okolja in




45

Dagmar Gojčičová: Pomen preventivnega merjenja krvnega tlaka




druţbe nasploh. Stresu, oziroma stresorjem iz okolja, se je v današnjem času teţko izogniti. Popolnoma izključiti stresa ni moţno, vendar obstaja veliko moţnosti za ublaţitev njegovih negativnih učinkov.

Middeke et al., (2001, str. 78) navaja, da najučinkovitejša in najzahtevnejša oblika obvladovanja stresa je zagotovo sprememba lastnih stresnih odzivov v smislu zdravega obvladovanja stresa. Druţinske ali zakonske teţave pa se lahko pogosto razumno rešijo ţe s pogovorom. Najprej je pomembno prepoznati osebne, poklicne, druţinske in druge dejavnike stresa ter nato poiskati strategije reševanja.

Kako se bo posameznik v določenih stresnih okoliščinah odzval na poklicne in druţinske dejavnike stresa, je odvisno od njega samega. Stres je vedno individualen. Ko prepozna svoj individualni vedenjski vzorec obvladovanja stresa, mu to odpre moţnost, da nezdrave stresne odzive spremeni v zdrave, ali se v določenih stresnih okoliščinah krvni tlak poviša, ali ostane nespremenjen, je odvisno od njega, in sicer od njegove ocene stresne okoliščine (Middeke et al., 2001, str. 78).

Prvi korak pri odpravi stresa in vplivov na organizem je, da jih vsak človek prepozna in ukrepa. Zelo dober način premagovanja stresa je tudi telesna dejavnost in številne sprostitvene tehnike, avtogeni treningi in dihalne tehnike. Zmerne ritmične vaje, kot so plavanje, kolesarjenje, ali hoja, so najboljši način za telesno in duševno sprostitev in za olajšanje napetosti, ki jih povzročijo stresi v vsakdanjem ţivljenju. Fizično aktivni ljudje imajo manj notranjih napetosti, skrbi in stresov. Ob redni telesni vadbi se ob bioloških in psihosocialnih prilagoditvah v organizmu vzpostavlja notranje ravnovesje. Tudi druţabne igre, ples, risanje, vrtnarjenje in poslušanje glasbe pomaga pri preobremenitvi s stresnimi situacijami. Zadostno gibanje čez dan, duševna umirjenost in zbranost zagotavljajo tudi dobro spanje, po katerem se človek zbudi osveţen in spočit. Spanec je eden najpomembnejših načinov pasivne rekreacije. Različni organizmi in različna obdobja človeškega ţivljenja zahtevajo različno dolg spanec, vendar se običajno ovrednoti, da človek v zrelih letih potrebuje 6 – 8 ur spanja. Za spanec so potrebni posebni pogoji in prilagoditev počivalnih prostorov, primerno leţišče, primerna prezračenost in vlaţnost v spalnih prostorih.





46

Dagmar Gojčičová: Pomen preventivnega merjenja krvnega tlaka




5 METODOLOGIJA RAZISKOVANJA

5.1 Namen


Z diplomskim delom ţelimo predstaviti pomen preventivnega merjenja krvnega tlaka, spremljanje njihovih vrednosti in nefarmakološke ukrepe zoper hipertenzijo. Prav tako ţelimo predstaviti vlogo medicinske sestre pri izvajanju meritev krvnega tlaka na terenu, ki jih organizira Območno zdruţenje Rdečega kriţa Maribor.



5.2 Cilji


Ugotoviti, ali med udeleţenci preventivnih meritev krvnega tlaka na terenu, ki jih izvaja Območno zdruţenje Rdečega kriţa Maribor prevladujejo ţenske ali moški.

Ugotoviti strukturo udeleţencev glede na starost.
Ugotoviti, koliko ljudi ima normalen krvni tlak in koliko ljudi ima zvišan krvni tlak.
Predstaviti, kako pomembno je preventivno merjenje krvnega tlaka in nefarmakološke

ukrepe zoper hipertenzijo.



5.3 Hipoteze

H 1 Več kot 50% udeleţencev meritev krvnega tlaka na terenu je ţenskega spola.

H 2 Povprečna starost udeleţencev meritev krvnega tlaka na terenu je višja od 60 let.

H 3 Več kot 50% udeleţencev meritev krvnega tlaka ima zvišan krvni tlak.





47

Dagmar Gojčičová: Pomen preventivnega merjenja krvnega tlaka




5.4 Metode dela


Raziskava je temeljila na zbiranju podatkov in merjenju krvnega tlaka. Podatke smo zbirali pri opravljanju meritev krvnega tlaka (vrednost krvnega tlaka in spol) in iz evidenčnih kartončkov (letnica rojstva). Vodstvo Območnega zdruţenja Rdečega kriţa smo zaprosili za dovoljenje izvajanja raziskave in zbiranja podatkov. Pridobljene podatke smo statistično in grafično obdelali s pomočjo računalniških programov.



5.5 Raziskovalni vzorec


Predmet raziskave so bili posamezniki, ki so se udeleţili meritev krvnega tlaka v Mariboru in okolici, ki jih organizira Območno zdruţenje Rdečega kriţa Maribor. V raziskavo je bilo zajetih 371 oseb.



5.6 Raziskovalno okolje


Raziskava je potekala v Mariboru na Trgu svobode ob »Tednu Rdečega kriţa« od 8. do 15. maja 2009 in v Krajevnih organizacijah Rdečega kriţa v okolici Maribora. Potekala je v mesecu marcu, aprilu in maju 2009 in sicer v Rušah, Limbušu, Razvanju in Bresternici ter Čertni organizaciji Rdečega kriţa Tabor.



5.7 Etični vidik


Vsak posameznik je bil seznanjen, da je sodelovanje v raziskavi prostovoljno in jo ima pravico odkloniti. Upoštevali smo vidik anonimnosti in individualnosti.





48

Dagmar Gojčičová: Pomen preventivnega merjenja krvnega tlaka




6 REZULTATI RAZISKAVE

Tabela 3: Meritve izvedene v Krajevnih in Četrtnih organizacijah Rdečega kriţa



Kraj in


Število oseb

Povprečna


Število oseb z

datum


meritve


Skupaj

Ţenske


Moški


starost


nizkim


normalnim


zvišanim

KT


KT


KT

Ruše

44


33


11

12. 3. 2009


(75°%)


(25%)


71 let


~


19 (44%)


25 (56%)

Limbuš


25. 3. 2009


29


20 (68,9%)


9 (31,1%)


68 let


~


7 (24%)


22 (76%)

Razvanje


2. 4. 2009


22


15 (68,2%)


7 (31,8%)


72 let


~


6 (27%)


16 (73%)

Tabor


19. 5. 2009


28


18 (64,3%)


10 (35,7%)


72 let


1 (3,6%)


11 (39,3%)


16


(57,1%)

Bresternica


23. 5. 2009


12


8 (66,7%)


4 (33,3%)


71 let


~


2 (17%)


10 (83%)



Skupaj


135


94 (69,6%)


41 (30,4%)


70,8 let


1 (0,7%)


45


89

(33,3%)


(66%)



Iz tabele je razvidno, da je bilo od 135 udeleţencev meritev 94 (69,6%) oseb ţenskega spola in 41 (30,4%) oseb moškega spola. Povprečna starost vseh udeleţencev je bila 70,8 let. 1 (0,7%) oseba je imela nizek krvni tlak, 45 (33,3%) oseb je imelo normalen krvni tlak in 89 (66%) oseb je imelo zvišan krvni tlak.





49

Dagmar Gojčičová: Pomen preventivnega merjenja krvnega tlaka




Tabela 4: Razvrstitev udeleţencev meritev krvnega tlaka v Krajevnih in Četrtnih organizacijah Rdečega kriţa glede na kategorije krvnega tlaka.



Kategorije krvnega tlaka (KT) v mm Hg

KORK


Normalen


Blago


Zmerno


Hudo

ČORK


Št. oseb


Nizek KT pod


Povprečna izmerjena

KT


povišan


povišan

100/70


100/70 -


140/90 -


povišan 160/100 -


180/110


vrednost

139/89


159/99


179/109


in več


KT

Ruše


44


~


19


10


10


5


151/81

Limbuš


29


~


7


14


8


~


149/82

Razvanje


22


~


6


9


7


~


147/85

Tabor


28


1


11


10


4


2


141/80

Bresternica


12


~


2


6


3


1


154/85

Skupaj


135


1


45


49


32


8


148/82

(0,7%)


(33,3%)


(36,3%)


(23,7%)


(6%)


mm Hg



Od 135 oseb je imela 1 (0,7%) oseba nizek krvni tlak, 45 (33,3%) oseb normalen krvni tlak, blago povišan krvni tlak je imelo 49 (36,3%) oseb, zmerno povišan KT 32 (23,7%) oseb in hudo povišan KT je imelo 8 (6%) oseb. Povprečna izmerjena vrednost KT je bila 148/82 mm Hg.





50

Dagmar Gojčičová: Pomen preventivnega merjenja krvnega tlaka




Tabela 5: Razvrstitev udeleţencev meritev krvnega tlaka v Krajevnih in Četrtnih organizacijah Rdečega kriţa glede na starost



KORK


ČORK


Št. oseb


Starostna struktura (leta)

do 40


41 - 50


51 - 60


61 - 70


71 - 80


nad 80

Ruše


44


~


~


6


12


19


7

Limbuš


29


2


2


3


5


15


2

Razvanje


22


~


~


~


9


13


~

Tabor


28


~


~


5


4


9


10

Bresternica


12


~


~


2


3


6


1

Skupaj


135


2


2

(1,5%)


(1,5%)


16 (11,9%)


33 (24,4%)


62 (45,9%)


20 (14,8%)



Od 135 udeleţencev meritev krvnega tlaka sta bili 2 (1,5%) osebi iz starostne skupine do 40 let, 2 (1,5%) osebi iz starostne skupine od 41 do 50 let, v starostni skupini od 51 do 60 let je bilo 16 (11,9%) oseb, v starostni skupini od 61 do 70 let je bilo 33 (24,4%) oseb, največ oseb je bilo iz starostne skupine od 71 do 80 let in to 62 (45,9%), v skupini nad 80 let je bilo 20 (14,8%) oseb.



Tabela 6: Meritve krvnega tlaka v Mariboru ob »Tednu Rdečega kriţa« 8. do 15. 5. 2009



Teden


Število oseb

Povprečna


Število oseb z

RK


Skupaj


Ţenske


Moški


starost


nizkim


normalnim


zvišanim

KT


KT


KT

Skupaj


236


172 (72,9%)


64 (27,1%)


66 let


1 (0,4%)

95 (40,3%)


140


(59,3%)



Od 236 udeleţencev je bilo 172 (72,9%) oseb ţenskega spola in 64 (27,1%) oseb moškega spola. Povprečna starost je bila 66 let. Nizek krvni tlak (KT) je imela 1 (0,4%) oseba, normalen KT je imelo 95 (40,3%) oseb, zvišan KT je imelo 140 (59,3%) oseb.





51

Dagmar Gojčičová: Pomen preventivnega merjenja krvnega tlaka




Tabela 7: Razvrstitev udeleţencev meritev krvnega tlaka v Mariboru ob »Tednu Rdečega kriţa« glede na starost



Skupaj


Starostna struktura (leta)

oseb


do 40


41 - 50


51 - 60


61 - 70


71 - 80


nad 80

236


8


24


51


59


71


23

(100%)


(3,4%)


(10,2%)


(21,6%)


(25%)


(30,1%)


(9,7%)



Od 236 udeleţencev je bilo 8 (3,4%) oseb v starosti do 40 let, v starostni skupini od 41 do 50 let je bilo 24 (10,2%) oseb, v starostni skupini od 51 do 60 let je bilo 51 (21,6%) oseb, v starostni skupini od 61 do 70 let je bilo 59 (25%) oseb, največ oseb je bilo iz starostne skupine od 71 do 80 let in to 71 (30,1%), v starostni skupini nad 80 let je bilo 23 (9,7%) oseb.



Tabela 8: Razvrstitev udeleţencev meritev krvnega tlaka v Mariboru ob »Tednu Rdečega kriţa« v kategorije glede na izmerjeno vrednost krvnega tlaka



Št. oseb razvrščenih v kategorije krvnega tlaka (KT) v mm


Hg

Skupaj


Zmerno

Nizek KT


Blago


Povprečna

povišan


Hudo

oseb

pod


Normalen KT 100/70


povišan KT 140/90


povišan


vrednost


KT

100/70


- 139/89


KT 160/100 -


KT nad

- 159/99

179/109


180/110

236


1


95


86


44


10


144/82

(100%)


(0.4%)


(40,3%)


(36,4%)


(18,6%)


(4,3%)


mm Hg



Od 236 udeleţencev je imela 1 (0,4%) oseba nizek KT, normalen KT je imelo 95 (40,3%) oseb, blago povišan KT je imelo 86 (36,4%) oseb, zmerno povišan KT je imelo 44 (18,6%) oseb in hudo povišan KT je imelo 10 (4,3%) oseb. Povprečna izmerjena vrednost je bila 144/82 mm Hg.





52

Dagmar Gojčičová: Pomen preventivnega merjenja krvnega tlaka




Tabela 9: Vsi udeleţenci meritev krvnega tlaka, ki so bili zajeti v raziskavo



Meritve


Število oseb


Število oseb z

na


Povprečna

Skupaj


Ţenske


Moški


starost


nizkim


normalnim


zvišanim

terenu


KT


KT


KT

KORK


ČORK


135


94


41


70,8 let


1


45


89

Teden


RK


236


172


64


66 let


1


95


140



Skupaj


371 (100%)


266 (71,7%)


105 (28,3%)


68,4 let


2


140


229

(0,5%)


(37,8%)


(61,7%)



Razvidno je, da je od 371 udeleţencev bilo 266 (71,7%) oseb ţenskega spola in 105 (28,3%) oseb moškega spola. Povprečna starost je bila 68,4 let. Nizek krvni tlak sta imeli 2 (0,5%) osebi, normalen KT je imelo 140 (37,8%) oseb in zvišan KT je imelo 229 (61,7%) oseb.



Tabela 10: Vsi udeleţenci meritev krvnega tlaka razvrščeni glede na kategorijo krvnega tlaka




Meritve


Št. oseb razvrščenih v kategorije krvnega tlaka (KT) v


mm Hg


Najvišja

na


Št.

Normalen


Blago


Zmerno


Hudo


izmerjena

terenu


oseb


Nizek KT pod


100/70 -


povišan


povišan


vrednost

100/70


140/90 -


povišan 160/100 -

139//89


nad


KT

159/99


179/109


180/110

KORK


ČORK


135


1


45


49


32


8


226/96


mm Hg

Teden


RK


236


1


95


86


44


10


210/98


mm Hg

Skupaj


371 (100%)


2


140


135


76


18

(0,5%)


(37,7%)


(36,4%)


(20,5%)


(4,9%)


~




Od 371 udeleţencev sta imeli 2 (0,5%) osebi nizek KT, normalen KT je imelo 140 (37,7%) oseb, blago povišan KT je imelo 135 (36,4%) oseb, zmerno povišan KT je imelo 76 (20,5%) oseb in hudo povišan KT je imelo 18 (4,9%) oseb. Najvišja izmerjena vrednost je bila 226/96 mm Hg.





53

Dagmar Gojčičová: Pomen preventivnega merjenja krvnega tlaka




Tabela 11: Vsi udeleţenci meritev krvnega tlaka razvrščeni glede na starost



Meritve


Starostna struktura (leta)

na


Št. oseb

terenu


do 40


41 - 50


50 - 60


61 - 70


71 - 80


nad 80

KORK


ČORK


135


2


2


16


33


62


20

Teden


RK


236


8


24


51


59


71


23



Skupaj


371


10


26

(100%)


(2,6%)


(7%)


67 (18,1%)


92 (24,8%)


133 (35,9%)


43 (11,6%)



Od 371 udeleţencev je bilo 10 (2,6%) oseb starih do 40 let, v starostni skupini od 41 do 50 let je bilo 26 (7%) oseb, v starostni skupini od 51 do 60 let je bilo 67 (18,1%) oseb, v skupini od 61 do 70 let je bilo 92 (24,8%) oseb, največ oseb je bilo iz starostne skupine od 71 do 80 let in to 133 (35,9%), v starostni skupini nad 80 let je bilo 43 (11,6%) oseb.



Graf 1: Struktura udeleţencev glede na spol





0


300



250



200

Število


150



100



50




Moški


Ţenske Spol





Vzorec 371 posameznikov nam pokaţe, da se je meritev krvnega tlaka udeleţilo 266 (71,7%) oseb ţenskega spola in 105 (28,3%) oseb moškega spola.





54

Dagmar Gojčičová: Pomen preventivnega merjenja krvnega tlaka




Graf 2: Starostna struktura





0


140



120



100



Število


80



60



40



20




do 40 let


41 - 50 let


51 - 60 let


61 - 70 let


71 - 80 let


nad 80 let

Starostne skupine





Iz grafa je razvidna starostna struktura udeleţencev meritev krvnega tlaka. V starostni skupini do 40 let je bilo 10 (2,6%) oseb, v starostni skupini od 41 do 50 let je bilo 26 (7%) oseb, v starostni skupini od 51. do 60. leta je bilo uvrščenih 67 (18,1%) oseb, v starostni skupini od 61 do 70 let je bilo 92 (24,8%) oseb. Največ oseb pa je bilo iz starostne skupine od 71 do 80 let, to je 133 (35%). V starostni skupini nad 80 let je bilo 43 (11,6%) oseb.





55

Dagmar Gojčičová: Pomen preventivnega merjenja krvnega tlaka




Graf 3: Število udeleţencev z nizkim, normalnim in zvišanim krvnim tlakom





0


250




200




150

Število

100




50





Nizek Normalen Zvišan Krvni tlak





2 (0,5%) osebi sta imeli nizek krvni tlak, 140 (37,8%) oseb je imelo normalen krvni tlak in 229 (61,7%) oseb zvišan krvni tlak.





56

Dagmar Gojčičová: Pomen preventivnega merjenja krvnega tlaka




Graf 4: Struktura udeleţencev po kategorijah krvnega tlaka





0


140

120

100



Število


80

60

40

20



Nizek


Normalen


Blago


povišan


Zmerno


povišan


Hudo


povišan



Kategorije





2 (0,5%) osebi sta imeli nizek krvni tlak (pod 100/70 mm Hg), normalen krvni tlak (100/70 – 139/89 mm Hg) je imelo 140 (37,7%) oseb, blago povišan krvni tlak (140/90 – 159/99 mm Hg) je imelo 135 (36,4%) oseb, v kategoriji zmerno povišan krvni tlak (160/100 – 179/109 mm Hg) je bilo 76 (20,5%) oseb, v kategoriji hudo povišan krvni tlak (nad 180/110 mm Hg) je bilo uvrščenih 18 (4,9%) oseb.





57

Dagmar Gojčičová: Pomen preventivnega merjenja krvnega tlaka




7 RAZPRAVA


Raziskava je bila izvedena med osebami, ki so se udeleţili meritev krvnega tlaka, holesterola in sladkorja v krvi. Meritve je organiziralo Območno zdruţenje Rdečega kriţa Maribor. Raziskava je potekala v Krajevnih organizacijah Rdečega kriţa v Rušah, Limbušu, Razvanju in Bresternici, Četrtni organizaciji Rdečega kriţa Tabor ter v okvirju »Tedna Rdečega kriţa«. Potekala je od meseca marca do meseca maja 2009. V njej so sodelovali ţenske in moški različne starostne strukture, zdravi posamezniki in pacienti, ki se ţe zdravijo zaradi zvišanega krvnega tlaka.

S pomočjo zbiranja podatkov smo ugotavljali zdravstveno stanje oziroma vrednosti krvnega tlaka vsakega posameznika. Ugotovili smo, kdo se udeleţuje tovrstnih meritev, spol, kakšna je starostna struktura oseb, koliko oseb ima zvišan krvni tlak oziroma neustrezno vrednost glede na razvrstitev v kategorije vrednosti krvnega tlaka. V ta namen so bile zastavljene 3 hipoteze. Na osnovi analize in interpretacije zbranih podatkov so bile vse hipoteze potrjene.

V vzorcu 371 oseb je bilo 266 (71,7 %) oseb ţenskega spola in 105 (28,3 %) oseb moškega spola, starih od 23 do 95 let. Ugotavljamo, da za svoje zdravje bolj skrbijo ţenske kot moški, kar kaţe 71,7% udeleţba ţensk na meritvah krvnega tlaka. Ţenske bolj prisluhnejo svojemu telesu kot moški in bolj skrbijo za svoje fizično ter duševno zdravje nasploh. Iz analize zbranih podatkov je razvidno, da lahko hipotezo 1, da je več kot polovica udeleţencev meritev krvnega tlaka ţenskega spola, potrdimo.

Povprečna starost vseh udeleţencev meritev krvnega tlaka je bila 68,4 leta. Največ oseb je bilo iz starostne skupine od 71 do 80 let, to je 133 (35,9%), sledi starostna skupina od 61 do 70 let z 92 (24,8%) osebami. V starostni skupini od 51. do 60. leta je bilo 67 (18,1%) oseb in 43 (11,6%) oseb nad 80 let. Zaskrbljujoče je, da se ljudje mlajši od 50 let bolj redko udeleţijo meritev dejavnikov tveganja za nastanek srčno ţilnih bolezni. Ravno v tem obdobju se večkrat zgodi, da odkrijejo zvišan krvni tlak, sladkorno bolezen, povišan holesterol, izjema ni niti moţganska kap in akutni miokardni infarkt. V starostni skupini od 41 do 50 let se je udeleţilo meritev 26 (7%) oseb in v starostni skupini do 40. leta le 10 (2,6%) oseb, kar kaţe, da je udeleţba posameznikov do 50. leta starosti le 9,6%. Iz analize podatkov je razvidno, da hipotezo 2, da je povprečna starost vseh udeleţencev meritev krvnega tlaka na terenu višja od 60 let, potrdimo.




58

Dagmar Gojčičová: Pomen preventivnega merjenja krvnega tlaka




Vse udeleţence meritev krvnega tlaka na terenu smo razvrstili v 5 kategorij vrednosti krvnega tlaka. V kategoriji nizek krvni tlak (pod 100/70 mm Hg) sta bili 2 (0,5%) osebi, v kategorijo normalni krvni tlak (100/70 - 139/89 mm Hg) smo uvrstili 140 (37,7 %) oseb. Blago povišan krvni tlak (140/90 - 159/99 mm Hg) je imelo 135 (36,4%) oseb, zmerno povišan krvni tlak (160/100 - 179/109 mm Hg) pa 76 (20,5%) oseb. Hudo povišan krvni tlak (nad 180/110 mm Hg) je imelo 18 (4,9%) oseb. V analizi smo ugotovili, da je imelo neustrezno vrednost krvnega tlaka oziroma zvišan krvni tlak kar 229 (61,7%) oseb in 142 (38,3%) oseb normalen ali nizek krvni tlak. Povprečna izmerjena vrednost krvnega tlaka v KORK in ČORK je 148/82 mm Hg, od tega je najniţja v Četrtni organizaciji Rdečega kriţa Tabor Maribor in to 141/80 mm Hg. Povprečna vrednost krvnega tlaka ob »Tednu Rdečega kriţa« pa je bila 144/82 mm Hg. Iz analize podatkov je tudi razvidno, da so izmerjene vrednosti krvnega tlaka v mestu nekoliko niţje od vrednosti izmerjenih v vaseh v okolici Maribora. Najvišja izmerjena vrednost krvnega tlaka je bila v KORK Ruše in to 226/96 mm Hg, v Mariboru pa 210/98 mm Hg. Obe vrednosti sta bili izmerjeni pri osebah ţenskega spola in to večkrat v presledkih na obeh rokah. Svetovali smo jim takojšen obisk pri zdravniku. Iz tabele 9 in grafa 3 je razvidno, da hipotezo 3, da ima več kot 50% udeleţencev meritev krvnega tlaka zvišan krvni tlak, potrdimo.





59

Dagmar Gojčičová: Pomen preventivnega merjenja krvnega tlaka




8 SKLEP


Zvišan krvni tlak je ena najbolj razširjenih bolezni srca in oţilja. To je bolezen sodobnega časa. Znano je, da je mogoče nastanek večine bolezni srca in oţilja preprečiti ali vsaj omiliti. Tudi dejavnike za nastanek srčno ţilnih bolezni je moţno obvladati.

Dolgotrajno zvišan krvni tlak lahko povzroči okvare oţilja, srčno mišično in moţgansko kap, srčno odpoved, ledvične ter druge resne zdravstvene zaplete. Zvišan krvni tlak večinoma ne povzroča vidnih teţav, zato ga odkrijemo le s preverjanjem oziroma merjenjem krvnega tlaka. Z zgodnjim odkritjem ter ustrezno obravnavo pacienta z zvišanim krvnim tlakom lahko odloţimo, omilimo, lahko celo preprečimo posledične zdravstvene zaplete, včasih teţko invalidnost ali prezgodnjo smrt.

Nadzor krvnega tlaka je eden ključnih dejavnikov v primarni preventivi bolezni srca in oţilja. Redno merjenje krvnega tlaka je pomembno, ne samo kot preventiva, ampak tudi kot spremljanje predpisanega zdravljenja. Občasne, ampak redne zdravstvene kontrole vrednosti krvnega tlaka, so namenjene zdravim posameznikom ter zgodnjemu odkritju morebitnega zvišanega krvnega tlaka, ki ga je mogoče z zdravim načinom ţivljenja preprečiti oziroma obvladati. Pacientom, ki so ţe zboleli in se ţe zdravijo zaradi arterijske hipertenzije, se priporočajo redne kontrole pri zdravniku, pravilno jemanje zdravil in kontrole krvnega tlaka vsaj enkrat tedensko. Cilj pravilne obravnave posameznika, ki se ţe zdravi zaradi zvišanega krvnega pritiska, je urejen in nadzorovan krvni tlak. Redno jemanje zdravil proti zvišanemu krvnemu tlaku in redna kontrola krvnega tlaka je ključnega pomena pri preprečevanju srčno ţilnih zapletov.

Da bi zmanjšali število bolezni srca in oţilja, medicinske sestre z izvajanjem zdravstvene vzgoje nudijo pomoč pri spreminjanju načina ţivljenja. Z zdravstveno-vzgojnimi aktivnostmi skušajo ljudem posredovati znanje, informacije in navade, ki vplivajo na zdrav način ţivljenja. Medicinske sestre kot svetovalke skušajo vplivati na posameznike, da so aktivni in ozaveščeni, kajti le dejavno sodelovanje vsakega človeka je osnovni pogoj, da lahko vsak prevzame svoj del odgovornosti za svoje zdravje. Ni dovolj, da ljudje poznajo dejavnike tveganja za nastanek bolezni, ampak jih morajo tudi upoštevati v načinu ţivljenja. Izvajanje zdravega načina ţivljenja mora vsak človek prevzeti sam, saj je tudi najbolj odgovoren za svoje zdravje.




60

Dagmar Gojčičová: Pomen preventivnega merjenja krvnega tlaka




Tudi drţava bi morala s svojo zdravstveno politiko večji poudarek nameniti preventivi vseh kroničnih bolezni in odpravljanju slabih ţivljenjskih razvad. V druţbi je torej potrebno povečati zavedanje o tem, kako pomembni so vplivi in posledice iz načina ţivljenja na naše zdravje in počutje. Večji poudarek bi morali nameniti seznanjanju ogroţenih skupin z zdravim načinom ţivljenja. Gre predvsem za mlade v času odraščanja in šolanja na srednjih šolah, saj se večina nezdravih razvad, premalo gibanja, kajenje, poseganje po hitri hrani in alkoholu, pojavi ravno v tem obdobju.

Priporočljivo je, da zdravi posamezniki vsaj enkrat letno pridejo na preventivne preglede treh dejavnikov tveganja za nastanek bolezni srca in oţilja, in sicer meritve krvnega tlaka, holesterola in sladkorja v krvi. Prav te tri dejavnike za razvoj srčno ţilnih bolezni je moţno obvladati z zdravim načinom ţivljenja. Te meritve izvajajo ekipe Društva za zdravje srca in oţilja za Maribor in Podravje v sodelovanju z Območnim zdruţenjem Rdečega kriţa Maribor. Meritvene akcije, v katerih sodelujejo in imajo pomembno vlogo tudi medicinske sestre, izvajajo v krajevnih in četrtnih skupnostih, društvih upokojencev, trgovskih centrih in drugih lokacijah.





61

Dagmar Gojčičová: Pomen preventivnega merjenja krvnega tlaka




ZAHVALA


Zahvaljujem se mentorici viš. predav. mag. Milici Lahe za vso pomoč, nasvete, podporo in strokovno svetovanje pri nastajanju diplomskega dela.

Iskrena zahvala tudi sekretarju Območnega zdruţenja Rdečega kriţa Maribor gospodu Alojzu Kovačiču in vsem ostalim sodelavcem, ki so mi omogočili sodelovanje na meritvah krvnega tlaka in izvajanje raziskave.

Hvala svoji druţini, hčerki Sari in moţu Stojanu za spodbudo, podporo ter za pomoč pri oblikovanju diplomskega dela.

Hvala vsem, ki so mi na kakršenkoli način pomagali in jih nisem posebej omenila.





62

Dagmar Gojčičová: Pomen preventivnega merjenja krvnega tlaka




9 LITERATURA


Accetto R. Arterijska hipertenzija. V: Kocijančič A, Mrevlje F, Štajer D. Interna medicina. Ljubljana: Litera Picta d.o.o., 2005: 218 - 35.

Accetto R, Bulc M. Visok krvni tlak – arterijska hipertenzija. Ljubljana: Sekcija za arterijsko hipertenzijo SZD. Zloţenka, 2005.

Accetto R, Bulc M. Nevarnosti za srce in oţilje. Ljubljana: Sekcija za arterijsko hipertenzijo SZD. Zloţenka, 2005.

Accetto R, Farkaš J, Zaletel Kragelj L. Obravnava bolnikov z arterijsko hipertenzijo: dosedanje izkušnje in moţnosti za izboljšanje. Zdrav Vestn 2008; 77: 97 - 102.

Accetto R, Brguljan Hitij J, Dobovišek J, Dolenc P, Salobir B. Slovenske smernice za zdravljenje arterijske hipertenzije. Zdrav Vestn 2008; 77: 349 - 63.

Bombek M, Visok krvni tlak – arterijska hipertenzija. Krajnc I, Pečovnik Balon B, ur. Interna medicina. Maribor. Visoka zdravstvena šola, 2000: 65.

Bručan A, in sodelavci. Vse o srcu in ţilah. Ljubljana: Društvo za zdravje srca in oţilja Slovenije, 1996.

Cibic B. Visok krvni tlak. Ljubljana: Rdeči kriţ Slovenije, 1997.

Dobovišek J, Accetto R, ur. Arterijska hipertenzija, 5. izdaja. Ljubljana: Sekcija za arterijsko hipertenzijo SZD, 2004.

Dobovišek J. Kako v klinični praksi začeti nadzirati krvni tlak: z izboljšanjem ţivljenjskega sloga ali/in z zdravili? V: Dolenc P, ur. XIV. strokovni sestanek Sekcije za arterijsko hipertenzijo. Zbornik. Portoroţ, 24. – 26. november 2005. Ljubljana: Pleško, 2005: 75.





63

Dagmar Gojčičová: Pomen preventivnega merjenja krvnega tlaka




Dolenc P. Meritve krvnega tlaka v ordinaciji in doma. V: Dolenc P, ur. XIV. Strokovni sestanek Sekcije za arterijsko hipertenzijo. Zbornik. Portoroţ, 24. – 26. november 2005. Ljubljana: Pleško, 2005: 89 - 93.

Društvo za zdravje srca in oţilja za Maribor in Podravje. Mariborski srčni utrip: Maribor: 4/2008.

Faulhaber H. D. Obvladajmo visok krvni pritisk. Ljubljana: Mladinska knjiga Zaloţba d. d., 2006.

Gayler P, Lynas J. Zdrava hrana za srce. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2006.

Geršak G, Drnovšek J. Avtomatski merilniki krvnega tlaka za domačo uporabo – ali jim lahko zaupamo? Zdrav Vestn 2009; 78: 1 - 7.

Hojs R. Nadzor hipertenzije pri ledvičnih boleznih. V: Dobovišek J, Accetto R, ur. Arterijska hipertenzija. Ljubljana: Sekcija za arterijsko hipertenzijo, 2004: 445 - 452.

Hoyer S. Pristopi in metode v zdravstveni vzgoji. Ljubljana: Visoka šola za zdravstvo, 2005.

Jerše M. Srce, skrivnostna in občutljiva črpalka. Ljubljana: Rdeči kriţ Slovenije, 2004.

Kapš P. Ateroskleroza tihi ubijalec. Novo mesto. Erro, 2001.

Kraševec Ravnik E. Gibaj se veliko in opazil boš razliko. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja RS, 2005.

Lek d.d. Kaj je dobro vedeti o srčno ţilnih boleznih? Pintar P, Kus B, ur. Ljubljana: Lek, 2007.

Marušič A, Zorko M, Roškar S. Kadar strese stres. Rdeči kriţ Slovenije. Zloţenka, 2005.

Maučec Zakotnik. V: Ţeleznik N. Poboljšajmo se. Zdravje: 2007: 325: 37.





64

Dagmar Gojčičová: Pomen preventivnega merjenja krvnega tlaka




Middeke M, Pospisil E, Volker K. Kako brez zdravil zniţati visok krvni tlak. Ptuj: IN OBS MEDICUS d.o.o., 2001.

Naglost A, Kofol T. Koraki za zdrav vsakdan. V: Trampuţ R, ur. Pot k zdravemu ţivljenju: zbornik predavanj, Vipava, 6. oktobra 2007. Nova Gorica: Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov, 2007: 11 - 20.

Nedog V. Čas in načini merjenja krvnega pritiska. Mariborski srčni utrip: Maribor: Društvo za zdravje srca in oţilja za Maribor in Podravje, 2008: 4: 36.

Pavlovčič Kaplan S, Accetto R. Ledvice in zvišan krvni tlak. Ljubljana: Sekcija za arterijsko hipertenzijo SZD. Zloţenka, 2005.

Petek Šter M, Švab I. Nadzor krvnega tlaka pri bolnikih z arterijsko hipertenzijo v Sloveniji. Zdrav Vestn 2007; 76: 397 - 403.

Pfeifer M. Debelost. V: Kocijančič A, Mrevlje F, Štajer D. Interna medicina. Ljubljana: Litera Picta d.o.o., 2005: 676.

Pirc Čerček O. Klinično neinvazivno in invazivno merjenje krvnega tlaka. V: Dobovišek J, Accetto R, ur. Arterijska hipertenzija. Ljubljana: Sekcija za arterijsko hipertenzijo, 2004: 61 -

69.

Pokorn D. S prehrano do zdravja. Ljubljana: EWO d.o.o., 1996: 30 - 31.

Pokorn D. Prehrana v različnih ţivljenjskih obdobjih. Ljubljana: Marbona: 2005.

Rdeči kriţ Slovenije. Kdo smo, kaj delamo? Ljubljana: Rdeči kriţ Slovenije, 2002.

Salobir B, Brguljan Hitij J. Izboljšanje ţivljenjskega sloga pri hipertenziji. V: Dobovišek J, Accetto R, ur. Arterijska hipertenzija. Ljubljana: Sekcija za arterijsko hipertenzijo, 2004: 339 - 348).





65

Dagmar Gojčičová: Pomen preventivnega merjenja krvnega tlaka




Steinke W, Hannerici M. Kap, zmanjšati tveganja – lajšati posledice. Ljubljana: Tone Tomšič: 1998.

Strašek J. Prehrana v preventivi koronarne bolezni. 3. Krkin simpozij. Ljubljana, 26. marec 2004. Krka: 2004.

Šturm Kranjc M. Ali sem ogroţen? V: Trampuţ R, ur. Pot k zdravemu ţivljenju: zbornik predavanj, Vipava, 6. oktobra 2007. Nova Gorica: Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov, 2007: 23 - 32.

Švab I. Odpravimo dejavnike tveganja za bolezni srca in oţilja. Ljubljana: Novartis Pharma services Inc, Podruţnica, 2008.

Tetičkovič E, Magdič J. Dejavniki tveganja za moţgansko-ţilne bolezni. V: Ţvan B, Najţer Bobnar E, ur. Spoznajmo in preprečimo moţgansko kap. Ljubljana: Društvo za zdravje srca in oţilja Slovenije, 2006: 44 - 51.

Turk Z. Gibanje je vir zdravja in zdravje je vir gibanja. Maribor: Fakulteta za zdravstvene vede, 2008.

Wiciok J, Puhl W. Visok krvni tlak. Prepoznavanje, preprečevanje, zdravljenje. Ljubljana: Mladinska knjiga: 2000.

Zaletel Kragelj L, Fras Z, Maučec Zakotnik J. Tvegana vedenja, povezana z zdravjem in nekatera zdravstvena stanja pri odraslih prebivalcih Slovenije. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Katedra za javno zdravje, 2004: I-III.

Ţvan B. Moţgansko ţilne posledice zvišanega krvnega tlaka. V: Dobovišek J, Accetto R, ur. Arterijska hipertenzija: Ljubljana: Lek, 2004: 131 - 138.





66

Dagmar Gojčičová: Pomen preventivnega merjenja krvnega tlaka




10 PRILOGE

Soglasje za izvajanje meritev in zbiranje podatkov





1