E-izobraževanje brezposelnih oseb



UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE





Diplomsko delo univerzitetnega študija

Organizacijska informatika





E-IZOBRAŽEVANJE BREZPOSELNIH OSEB





Mentorica: izred. prof. dr. Eva Jereb Kandidat: Branko Plestenjak

Kranj, februar 2007

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici izred. prof. dr. Evi Jereb, ki me je s svojimi predlogi in nasveti pri nalogi usmerjala, me spodbujala in mi je bila vedno pripravljena pomagati. Še posebej bi se ji zahvalil, ker je sprejela temo, ki je ni razpisala.

Hvala Šolskemu centru Velenje, ki mi je dovolil izdelati diplomo na njihovem projektu, katerega vodja je bil mag. Simon Muha.

Zahvaljujem se tudi lektorici prof. Tini apelnik, ki je lektorirala mojo diplomsko nalogo.

Zahvalil bi se tudi vsem, ki so mi med študijem na kakršen koli na in pomagali, stali ob strani in mi bili v moralno podporo.




POVZETEK

V teoreti nem delu diplomske naloge sem opisal, kaj je E-izobraževanje, katere prednosti prinaša za udeleženca, ustanovo in državo. V napotkih za izdelavo gradiv sem zajel pomembne napotke za izdelavo koncepta E-izobraževanja in E-gradiv, postavitev gradiv na splet in pomembno vlogo E-tutorja v procesu E-izobraževanja. V prakti nem delu diplomske naloge sem prikazal vzpostavitev in izvajanje E-izobraževanja v projektu "PHARE 2003 - Ra unalniško opismenjevanje brezposelnih", katerega nosilec in izvajalec je bil Šolski center Velenje. Izobraževanje je delno potekalo na tradicionalni na in, ve ina pa v obliki E-izobraževanja. Klasi ni na in izobraževanja je zajemal motivacijsko delavnico, kjer so udeleženci spoznali, katera izobraževanja lahko izberejo, uvajalno delavnico, v kateri so spoznali delovno okolje, s katerim so se sre evali v nadaljevanju E-izobraževanja. Na koncu je bila zaklju na delavnica s predavateljem, kjer so bila razjasnjena še zadnja vprašanja, nato so sledili izpiti. Glavni del izobraževanja je potekal v obliki E-izobraževanja, kjer so si udeleženci sami izbrali težavnost izobraževanja. Tu so imeli na razpolago odli no izdelana E-gradiva v multimedijski obliki z možnostjo komunikacije z E-mentorjem ali asistentom v sami u ilnici. Po vsakem predelanem sklopu so imeli možnost samopreverjanja, kjer so lahko videli svoje napredovanje v znanju.


KLJU NE BESEDE

- E-izobraževanje

- E-gradiva

- E-u ilnica

- E-tutor

- Informacijska-komunikacijska tehnologija (IKT)





ABSTRACT

In the theoretical part of my project the following facts were discussed:
-What is the E-education?
-What are its advantages for the participants, the institution and the country?

In the instruction part of the project there were presented some important instructions of how to prepare materials for the concept-making of the E-education and E-materials, then the presentation of the materials on the internet and the important role of an e-tutor in the process of the e-education.

The empiric part of the project contains the presentation of the reestablishment and the implementation of the E-education within the Phare 2003 - project of computer-education and training of unemployed people. This project was held /performed by the Šolski center Velenje. The training there was partly done in a traditional way, too, but mostly it was carried out as an E-education. The traditional way included a motivating workshop, where the participants were acquainted with different kinds of education. In the initiating workshop they got acquainted with the working atmosphere which they got to know better later during the E-education.

At the end there followed a workshop with the presence of a tutor, who answered all the questions and cleared the problems. All these were followed by the exams. In the process of training the main emphases was on the E-education, where the participants could choose among different difficulty-levels. They could use perfect E-sources in multimedia format with the possibility of communicating with an E-tutor or the assistant present in the classroom. After each part they could self-assess their knowledge and progress.


KEYWORDS

- E-learning

- E-material

- E-classroom

- E-tutor

- Information and communication technology (ICT)





KAZALO

1. Uvod.................................................................................................................1

2. Kaj je E-izobraževanje ?...................................................................................3

2.1. Prednosti in slabosti E-izobraževanja ...........................................................4

2.1.1. Prednosti in slabosti za u e ega...............................................................4

2.1.2. Prednosti in slabosti s strani izobraževalne ustanove ...............................5

2.1.3. Prednosti in slabosti s strani države..........................................................6

3. Napotki za izdelavo E-gradiv in koncepta .........................................................7

3.1. Vprašalnik za oceno gradiv...........................................................................7

3.1.1. Tehni na ocena ........................................................................................7

3.1.2. Vsebinsko didakti na ocena......................................................................8

3.2. Standardi ......................................................................................................8

3.3. Izdelava koncepta, oblikovanje ter izdelava E-gradiv ....................................9

3.3.1. Izdelava koncepta.....................................................................................9

3.3.2. Vsebina in oblikovanje besedila ............................................................. 10

3.3.3. Oblikovanje zvo nega in slikovnega gradiva........................................... 11

3.3.4. Izdelava E-gradiva .................................................................................. 12

3.4. Spletna u ilnica - Moodle............................................................................ 13

3.5. E-tutor......................................................................................................... 14

3.5.1. Sposobnosti, spretnosti in kompetence E-tutorja .................................... 14

3.5.2. Vloga E-tutorja........................................................................................ 15

3.5.3. Priporo ila za uspešno E-tutorstvo.......................................................... 16

4. Naloge asistenta in mentorja .......................................................................... 17

4.1. Splošne naloge asistenta............................................................................ 17

4.2. Odpravljanje težav in nastavitve ................................................................. 17

4.3. Naloge E-mentorja...................................................................................... 22

5. E-izobraževanje brezposelnih oseb preko Šolskega centra Velenje ............... 23

5.1. Koncept E-izobraževanja............................................................................ 23

5.1.1. Izdelava E-gradiv .................................................................................... 24

5.2. Projekt "PHARE 2003 - Ra unalniško opismenjevanje brezposelnih" ......... 25

5.3. Motivacijska delavnica ................................................................................ 28

5.4. Delavnica Moodle ....................................................................................... 29

5.4.1. Predstavitev udeleženca......................................................................... 30

5.5. E-izobraževanje.......................................................................................... 33

5.5.1. Predmetnik ............................................................................................. 33

5.5.2. Sklop....................................................................................................... 34

5.5.3. Lekcija .................................................................................................... 36

5.5.4. U na enota ............................................................................................. 37

5.5.5. Preverjanje ............................................................................................. 38

5.5.6. Kontrola prisotnosti v spletni u ilnici........................................................ 42

5.5.7. Vprašalnik............................................................................................... 43

5.6. Zaklju no predavanje.................................................................................. 44

5.7. Opravljanje izpita ........................................................................................ 44

6. Raziskava zadovoljstva udeležencev E-izobraževanja ................................... 46

6.1. Opis problema ............................................................................................ 46

6.2. Cilji in namen.............................................................................................. 46

6.3. Tehnika dela............................................................................................... 46

6.4. Analiza rezultatov ....................................................................................... 47



7. Zaklju ek ........................................................................................................ 54
Literatura in viri....................................................................................................... 57
Kazalo slik.............................................................................................................. 58
Kazalo tabel ........................................................................................................... 59
Priloga





Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede





1. UVOD

Živimo v asu, ki so ga zaznamovale številne hitre spremembe na mnogih podro jih. Še posebej so te vidne na podro ju informacijsko-komunikacijskih tehnologij, katere so osnovni pogoj za E-izobraževanje. Nova tehnologija na podro ju IKT nam omogo a nove pristope k pou evanju in izobraževanju. V svetu se vse bolj uveljavlja tako imenovano E-izobraževanje. To ni izobraževanje na daljavo, niti niso vsebine pripravljene v elektronski obliki na internetu, katere si udeleženec izobraževanja natisne, pa e tudi ima v procesu izobraževanja spletno podporo E-mentorja in možnost samopreverjanja.

O E-izobraževanju govorimo takrat, ko ves izobraževalni proces prenesemo v elektronsko obliko in ko poteka izklju no preko interneta, ob uporabi ra unalnika. To pomeni, da obstajajo E-gradiva pripravljena v multimedijski obliki, obstaja E-mentor, ki spremlja, vodi in usmerja udeležence, obstaja E-u ilnica, ki je nameš ena na nekem strežniku, a do nje se dostopa prek internetne povezave. V u ilnici so E-gradiva strukturirana, pripravljene so vaje in testi za samopreverjanje, klepetalnice in forumi, preko katerih udeleženec komunicira z mentorjem in soudeleženci. Pri E-izobraževanju se spreminja tradicionalna vloga u itelja kot posredovalca znanja v vlogo usmerjevalca, svetovalca, motivatorja, moderatorja itd. Takšne izobraževalce imenujemo E-tutorji in bi jim lahko dejali nova generacija u iteljev, ki z udeleženci delajo preko spleta.

E-izobraževanje prinaša ogromno prednosti tako za u e ega kot za izobraževalne ustanove, še posebej pa za celo družbo. Zato se bi morala država veliko aktivneje vklju iti v vpeljavo E-izobraževanja na vseh podro jih in nadoknaditi, kar je bilo zamujenega. Država mora prekiniti s podporo monopolistu v telekomunikacijah, pomagati zgraditi primerno IKT infrastrukturo, na primer narediti video-telekonferen ne to ke, udeležencem E-študija omogo iti sofinanciranje pri nakupu IKT opreme. Za boljša in kvalitetnejša E-gradiva ponuditi ve razpisov, katera bi bila zastonj in dosegljiva vsem zainteresiranim za izobraževanje (znanje je prihodnost). Vse te aktivnosti ne smejo biti prepuš ene posameznim entuziastom kot je bilo to do sedaj, ampak mora dati spodbudo, pogoje in vse skupaj koordinirano voditi, ker lahko le tako spremeni miselnost izobraževalnih ustanov, odpravi privilegij tradicionalne vloge šolstva, togost organizacijskih struktur, determiniranost u nih vsebin, izobraževalnih programov itd. in pospeši uvajanje E-izobraževanja. Vse to pa zato, da se ne bi ponovno zgodilo "Ra unalniško opismenjevanje", po katerem so se Avstrijci zgledovali pred 10-leti, sedaj pa so 10 let pred nami in, da se ne bi ponovno zgodil nacionalni izobraževalni portal sio.edus.si, ki že nekaj ni posodobljen. Upam, da se premika na bolje, saj je sprejeta nacionalna strategija E-izobraževanja, ve je razpisov, pripravlja se obnovitev izobraževalnega portala sio.edus.si in postavljen je portal E-študij na naslovu http://www.e-studij.net/. Eden od rezultatov tega je tudi projekt "PHARE 2003 - Ra unalniško opismenjevanje brezposelnih", ki ga je izvedel Šolski center Velenje in je bil sofinanciran iz sredstev nacionalnega programa PHARE 2003, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo .

Pri E-izobraževanju je predvsem pomembna hitrost internetnega omrežja, ki ga imamo, zato pri izdelavi E-gradiv ne smemo dovoliti, da bi izdelana gradiva zasedala



Branko Plestenjak: E-izobraževanje brezposelnih oseb


Diplomsko delo univerzitetnega študija





stran 1

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede




veliko diskovnega prostora. e bi se izdelane vsebine po asi nalagale na ra unalnik, bi udeležence demotiviralo, morda celo odvrnilo od E-izobraževanja. Samo spomnimo se modemskih povezav, kako dolgo smo akali na prenos vsebine s spletne strani, kaj šele glasbe ali filma. Zato je potrebno gradnike in s tem tudi vsebine optimirati, da ob zadostni kvaliteti zasedejo im manj diskovnega prostora. Ve ino dela in asa pri izdelavi E-gradiv porabimo pri pripravi, oblikovanju in organizaciji gradnikov. Izdelava gradiv za E-izobraževanje se razlikuje od izdelave za klasi no izobraževanje v tem, da pri E-gradivih pripravljeno gradivo "posnamemo" z dolo enim programom in dodamo oziroma "nasnemamo" potreben govor.

V diplomski nalogi bom prikazal vzpostavitev in izvajanje E- Izobraževanja, ki je delno potekalo na tradicionalni na in, ve ina pa v obliki E-izobraževanja. Klasi ni na in izobraževanja je zajemal motivacijsko delavnico, kjer so udeleženci spoznali, katera izobraževanja lahko izberejo, uvajalno delavnico, v kateri so spoznali delovno okolje, s katerim so se sre evali v nadaljevanju E-izobraževanja. Na koncu je bila zaklju na delavnica s predavateljem, kjer so bila razjasnjena še zadnja vprašanja, potem so sledili izpiti. Glavni del izobraževanja je potekal v obliki E-izobraževanja, kjer so si udeleženci sami izbrali težavnost izobraževanja. Tu so imeli na razpolago za izobraževanje odli no izdelana E-gradiva v multimedijski obliki z možnostjo komunikacije z E-mentorjem ali asistentom v sami u ilnici. Po vsakem predelanem sklopu so imeli možnost samopreverjanja, kjer so lahko videli svoje napredovanje v znanju.

V tem projektu sem sodeloval kot asistent-koordinator in sem bil v stalnem stiku z udeleženci E-izobraževanja. Tako sem lahko od blizu opazoval njihove dileme, odgovarjal na vprašanja in poslušal pripombe. Na koncu diplomske naloge sem med udeleženci E-izobraževanja naredil analizo o tem, kako so bili v procesu izobraževanja zadovoljni.


Diplomsko delo univerzitetnega študija





Branko Plestenjak: E-izobraževanje brezposelnih oseb


stran 2

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede





2. KAJ JE E-IZOBRAŽEVANJE ?

Nekateri mislijo, da e je vsebina podana na internetu v e-obliki kot PowerPointova predstavitev ali Wordov dokument, je to že E-izobraževanje. Pa še zdale ni. E-izobraževanje je voden proces, katerega glavni cilj je dose i zastavljene u ne cilje, pri emer udeleženec le-te usvoji, pridobi novo znanje in veš ine korak za korakom. O E-izobraževanju govorimo takrat, ko ves izobraževalni proces prenesemo v elektronsko obliko in poteka izklju no z uporabo ra unalnika in preko interneta. To pomeni, da obstaja program oziroma urnik izobraževanja, da obstajajo vsebine, ki so izdelane v primerni obliki, da obstaja mentor, ki spremlja, vodi in usmerja udeležence (Kragelj 2006). Obstaja virtualna u ilnica, ki je nameš ena na nekem strežniku, a do nje dostopa vsak od nas preko internetne povezave. Do te E-u ilnice vsak udeleženec dostopa s svojim geslom. Tu pa pridobiva znanje, kontaktira in sprašuje mentorja ter svoje sošolce. V u ilnici so E-gradiva pripravljena v multimedijski obliki, so strukturirana, pripravljene so vaje in testi za samopreverjanje, klepetalnice in forumi, preko katerih udeleženec komunicira z mentorjem in soudeleženci.

Kot navaja Kokalj (2006), udeleženec komunicira preko:

E-sestankov oziroma video-telekonference, na katerih se zbere ve oseb, komunikacija pa poteka s pomo jo prenosa zvoka in slike. To je podobno dejanskim sre anjem v živo. Kot navaja Jereb (2000), je s tehni nega vidika video-telekonferenca razmeroma zahtevna in zelo draga. Cene naprav padajo in osvajajo se nove tehnologije tako, da v bodo nosti, ko bo vzpostavljena dovolj hitra internetna povezava do ve ine ve jih krajev in ko bodo imeli ti kraji video-telekonferen ne to ke, bo v resnici zaživelo pravo E-izobraževanje,

E-pošte direktno z moderatorjem oziroma E-tutorjem s to no dolo enim strokovnjakom. Takšen na in komuniciranja mu omogo a zasebnost. E-pošta mu tudi omogo a komunikacijo z ostalimi udeleženci, s katerimi izmenjava izkušnje,

Videoklepetalnice, klepetalnice in foruma in je v interakciji tako z udeleženci kot z E-tutorjem.

Vsebine so interaktivne, kar pomeni, da zahtevajo sodelovanje. So lahko razli ne simulacije, animacije, videoposnetki, ki omogo ajo, da se vsebina razume hitreje in bolje, kot e bi se o njej samo bralo. Zato u na vsebina, pripravljena za E-izobraževanje, zmore veliko ve kot tista v u benikih ali natisljivih vsebinah z interneta.

E-izobraževanje ni samo delo s programsko opremo in pripravljanje kakovostnih u nih vsebin, temve predvsem delo z ljudmi. Udeležence je potrebno vzeti takšne kot so, s toleranco do njihovih posebnosti. Tako se tudi mi u imo od njih1.


1 Kragelj, E-izobraževanje je ve kot samo programska oprema in u na vsebina




Branko Plestenjak: E-izobraževanje brezposelnih oseb


Diplomsko delo univerzitetnega študija





stran 3

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede




2.1. PREDNOSTI IN SLABOSTI E-IZOBRAŽEVANJA

2.1.1. PREDNOSTI IN SLABOSTI ZA U E EGA

Prednosti

E-izobraževanje prinaša u e emu veliko prednosti v primerjavi s klasi nim na inom študija. Izobraževanje se je usmerilo na u e ega, u itelj pa je postal iskalec, usmerjevalec in organizator znanja. Kot navajajo Debevc (2002), Jereb (2006) in Cedilnik (2005), u e i lahko izobraževanje bolj prilagaja svojim individualnim potrebam (takrat ko ima as, prostor, tempo in na in študija), prihrani as, denar in napor v zvezi s prevozom na predavanja, laže se osredoto i in prilagodi as za izobraževanje, izobražuje se v doma em okolju, nenazadnje je doma ob doma ih ali družini ter zato laže skrbi za otroke in bolne sorodnike. E-izobraževanje je zelo primerno za ljudi, ki so bolni, se težje gibljejo, so na vozi ku, za ljudi, ki veliko potujejo, tudi za ljudi, ki živijo v zelo odro nih krajih (tega v Sloveniji ne poznam). Doma si sam ustvari delovno okolje, kakršno mu najbolj ustreza in ima tudi ve asa za po itek. Ker se u e i izogne gne i na cesti, odpade možnost nesre e. as, ki je potreben za prevoz na izobraževanje, pa lahko porabi za u enje in s tem pove a u inkovitost svojega izobraževanja. Ni se mu potrebno udeležiti predavanj, zato je manj izpostavljen infekcijam. Zaradi vseh teh prednosti, se pri udeležencu zmanjšuje možnost stres.

Ker je vsebina izobraževanja vse skozi na voljo za uporabo na strežniku, si jo ob primerni IKT opremi na razli nih lokacijah tudi poljubno krat pogleda. Kot navaja Kragelj (2005), u e i lahko komunicira prek razli nih možnosti (prek e-pošte, forumov, klepetalnic in pogosteje v bodo nosti preko video-telekonferenc), zato se pove a povezanost med izobraževalnim osebjem in u e imi ter med samimi u e imi. Tako lahko dobi sveže informacije na zelo hiter na in od enih ali drugih. U e i se lahko drug od drugega nau ijo veliko ve , kot e samo poslušajo predavatelja. S asoma to postane tudi sekundarni vir znanja. Poleg tega se u e i u i natanko tisto,

esar še ne obvlada in vsebine, ki so mu že znane, presko i. Tako zanje ne trati dragocenega asa in se u i samo tisto, kar resni no potrebuje in še to takrat, ko ima za to resni no as.

E-izobraževanje pove uje elemente lastne odgovornosti u e ega. Vzeti si mora as, narediti na rt dela, se potruditi, da bo snov res temeljito razumel, saj sicer ne bo mogel rešiti vaj in nalog za preverjanje znanja. Tudi vprašanja, ki jih bo pripravil za konzultacije z E-tutorjem, bo moral oblikovati smiselno in poglobljeno. Odgovornosti za svoj neuspeh ne bo mogel prelagati na u itelja in na premajhno število ur predavanj ali vaj, saj bo vsa u na snov zajeta v E-gradivu.

Ugotovljena je ve ja uspešnost E-izobraževanja oziroma študija in tudi pridobitev višje stopnje prehodnosti v krajšem asu. Vse naštete prednosti še posebej veljajo za izredni študij Bregar (2006).

Slabosti

Žal pa E-izobraževanje nima samo prednosti. Kot navajajo Debevc (2002), Jereb (2006) in Cedilnik (2005), za u e ega E-izobraževanje pomeni dodatne stroške pri nabavi sodobne IKT opreme, za opremljanje sobe oziroma kabineta ( e ga še nima)



stran 4


Diplomsko delo univerzitetnega študija





Branko Plestenjak: E-izobraževanje brezposelnih oseb

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede




in dodatne stroške za elektriko. U e i se mora nau iti uporabljati spletno zasnovana orodja. Kot slabost E-izobraževanja je lahko socialna izolacija, saj u e i nima neposrednih vsakodnevnih stikov s sošolci in predavatelji, ker komunicira v virtualnem svetu. Ker je stik z ljudmi ena od temeljnih socialnih potreb loveka, se lahko zgodi, da zaradi pomanjkanja socialnih stikov motivacija za E-izobraževanje hitreje upade, kot pri klasi nem izobraževanju.

Bregarjeva navaja (2006), da se je do sedaj tudi izkazalo, da ve ina u e ih (študentov) vendarle želi prisostvovati tutorskim sre anjem in kontaktnim uram s pedagogom. To kaže na precejšnjo stopnjo nevajenosti na samostojno izobraževanje. Tudi druge dodatne možnosti komuniciranja, kot so e-pošta, forum, klepetalnica so le poredko uporabljali.

2.1.2. PREDNOSTI IN SLABOSTI S STRANI IZOBRAŽEVALNE USTANOVE

Prednosti

Po Bregarjivi (2006) uvedba E-izobraževanja prinaša boljši kvaliteti in ve ji ter pestrejši ponudbi študijskih gradiv ob hkratnem uvajanju sodobnih medijev v proces izobraževanja. Obremenitev pedagogov z rutinskim pedagoškim delom je manjša, kar omogo a ve jo kreativnost dela, prispeva k ve jemu individualnemu strokovnemu razvoju pedagoških delavcev in tudi njihovim sodelavcev, hkrati pa se razvija sposobnost za skupinsko delo in pove uje motiviranost za izboljševanje pedagoškega procesa. Ob uvedbi E-izobraževanja ustanova popestri svojo izobraževalno ponudbo, s tem pa tudi pospeši posodabljanje IKT infrastrukture pedagoškega procesa in njegove administrativne podpore. Izkušnje in reference, pridobljene v procesu E-izobraževanja, pa odpirajo vrata za ve jo in boljšo mednarodno sodelovanje.

Z uvedbo novih tehnologij se pove a možnost komunikacije med izobraževalnim osebjem in u e imi, omogo i sodelovanje z u nim osebjem v drugih izobraževalnih institucijah, ponudi u e im sveže informacije na zelo hiter na in. U na gradiva se lahko uporabljajo na razli nih operacijskih sistemih, zmanjša se potreba po tehni ni podpori, omogo a delitev dela, ker se mentor lahko bolj osredoto i na pomo udeležencem, medtem ko se u itelj osredoto i na vsebino. Nova IKT omogo a predstavitev informacij v obliki ve predstavnosti, video-telekonference. To pa omogo a veliko bolj kakovosten prenos informacij in znanja.

Prednosti ustanove so še v zmanjšanju stroškov za nove prostore (ker jih ne bo potrebno graditi), za elektriko, za ogrevanje, vodo, enje, manj režijskih, potnih in drugih stroškov (Jereb 2006).

Slabosti

Vložena za etna denarna sredstva v investicijo so zelo velika in jo je brez podpore države ali donacij težko izvesti. Bregarjeva (2006) navaja, da je razvoj, vpeljevanje in tudi izvajanje E-izobraževanja dokaj kompleksen proces, v katerem sodeluje cela vrsta strokovnjakov razli nih strokovnih usmeritev in ki ga sestavlja vrsta med seboj povezanih aktivnosti, ki se še zdale ne omejujejo samo na pedagoško delo. Je organizacijsko, tehni no in kadrovsko mnogo bolj zahtevna dejavnost kot




stran 5


Diplomsko delo univerzitetnega študija





Branko Plestenjak: E-izobraževanje brezposelnih oseb

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede




tradicionalno izobraževanje. Tudi vloga managerskih funkcij je bistveno bolj poudarjena. Druga na struktura aktivnosti in akterjev zahteva tudi ustrezne spremembe v kadrovski, organizacijski in finan ni shemi izobraževalne ustanove, kar pa prinaša težave, veliko novega dela, nesorazmerno obremenjenost pedagogov itd. Potokar (2004) opozarja, da ne smemo pozabiti na okoliš ine, ki lahko negativno vplivajo na uvajanje sodobnih tehnologij v u ni proces, kot so težave s strojno in programsko opremo, vdori v sistem, razli ni administrativni procesi, ki lahko ovirajo razvoj v instituciji, pomanjkanje virov in premajhno upoštevanje vloženega dela.

2.1.3. PREDNOSTI IN SLABOSTI S STRANI DRŽAVE

Prednosti

Vrsta pridobitev se potrjuje tudi globalno, z vidika celotnega izobraževanja v Sloveniji, odpira nove možnosti za izobraževanje in zmanjšuje pritisk na vpisna mesta za redni študij. Kot navaja Jereb (2006), se pove a dostopnost do izobraževanja razli nim starostnim in socialno-ekonomskim skupinam prebivalstva izven univerzitetnih središ in ve jih krajev, kjer je izobrazbena raven praviloma nižja. Zmanjšajo se stroški prevoza na izobraževanje, stroški vzdrževanja cestnega omrežja, prometne policije, zmanjša se število nesre in bolezni, ki jih povzro ata promet in onesnažen zrak in s tem prihranek pri zdravstvenih storitvah. E-izobraževanje omogo a, da se zmanjša potreba po študentskih sobah in predavalnicah, kar pomeni manjšo izrabo naravnih virov, manjšo porabo energije in prepre evanje nadaljnjega širjenja mestnega podro ja. Vse to posledi no zmanjšuje stroške delovanja izobraževalnih in ostalih doti nih ustanov.

Slabosti

V E-izobraževanje je potrebno vložiti velika denarna sredstva, katera je možno dobiti tudi preko evropskih strukturnih skladov.

Potrebno je spremeniti miselne vzorce ljudi in ustanov, ki imajo vpliv na uvajanje novih metod izobraževanja, kot je npr. E-izobraževanje. Žal pa to prinaša velik odpor omenjenih ljudi do sprejemanja novih teorij in praks. Po Bregarjevi (2005) je potrebno odpravit zasidranost oziroma privilegij tradicionalne vloge šolstva, togost organizacijskih struktur, determiniranost u nih vsebin in izobraževalnih programov, spremeniti obstoje i sistem financiranja izobraževanja, ki ni prilagojen zna ilnostim in potrebam sodobnih oblik izobraževanja. Potrebno je izobraziti kadre, postaviti dobro organizacijsko strukturo, zaostriti pristojnost in odgovornost, omejiti tudi formalizme v obliki neskon nega števila obrazcev, predpisov in postopkov.





stran 6


Diplomsko delo univerzitetnega študija





Branko Plestenjak: E-izobraževanje brezposelnih oseb

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede





3. NAPOTKI ZA IZDELAVO E-GRADIV IN KONCEPTA

3.1. VPRAŠALNIK ZA OCENO GRADIV

S spodnjimi vprašanji, ki so razdeljena v tehni ni in vsebinski del, lahko dobimo zelo natan ne odgovore ali so E-gradiva in cel koncept E-izobraževanja ter njihova postavitev na strežnik na dovolj visokem nivoju za uporabo v procesu E-izobraževanja. To oceno kakovosti gradiv je izdelala Razvojna skupina za vzpostavitev na ina ocenjevanja kakovosti E-gradiv na Republiškem zavodu za izobraževanje (2005). So odli no vodilo pri izdelavi koncepta in gradiv.

3.1.1. TEHNI NA OCENA

Ocena uporabniškega vmesnika pri uporabi gradiva

Orientacija: Ali se da med uporabo (u enjem) hitro in kvalitetno orientirati (kje v gradivu oziroma u ni poti pravzaprav smo)? Najvišjo oceno dobijo gradiva, ki imajo vedno dostop do u nega "zemljevida". Takšen zemljevid bi moral ponuditi hitro oceno o obsegu, strukturi in trenutni lokaciji. Sem spada tudi "kazalo", ki ima seveda zna ilnost hiperteksta.

Možnost sledenja: Ocenjuje se možnost sledenja napredka uporabnika gradiv (u e ega). Mentor mora imeti možnost oceniti, ali je u e i predelal gradivo in v kolikšni meri.

Navigacija: Ali struktura gradiva omogo a u e emu, da kakovostno navigira (naprej, nazaj, ven, ponovno nazaj na isto mesto…) in da "shrani" trenutno stanje in se vanj spet vrne?

Dodatne navigacijske/organizacijske storitve: Ali lahko u e i dodaja zaznamke, slovarje, ali lahko enostavno prehaja na druge (povezane) u ne enote in se vra a ipd. Podpora pri delu: (Primer u enje na daljavo: pomo , on-line mentor, iskalnik,

arovniki, slovarji ipd.)

Intuitivnost: Zelo opisno in težko merljivo; bolj ko je elektronsko u no gradivo (najmanj u na enota) kompleksno, ve jo težo imata navigacija in intuitivnost uporabniškega vmesnika.

Ocena tehni ne izvedbe in usklajenosti

- Dostopnost u nega gradiva on-line, asovna dostopnost.

- Namestitev/priprava za uporabo: Ali jo lahko pravilno izvede laik, ali je dovolj

hitra itd. Samodejna, vendar kontrolirana namestitev "plug-in-ov".

- Registracija: Ali je dovolj enostavna in hitra (spletni vmesnik…).

- Zagon programa/okolja/uporabe gradiva: Ali je hiter in natan en, ali so

shranjene nastavitve in prejšnja lokacija (ko smo gradivo zadnji zapustili).

- Odstranitev/zaklju ek uporab: Ali je hitra in popolna ter pri njej ni potrebna

strokovna pomo .

Ocena kakovosti izdelave

- itljivost in jasnost teksta in grafike, uporaba barv in kontrastov.

- Slovni na pravilnost besedila ter njegova nedvoumnost.




stran 7


Diplomsko delo univerzitetnega študija





Branko Plestenjak: E-izobraževanje brezposelnih oseb

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede




- Konsistentna uporaba slogov (velikost besedila, robov).

- Nazornost in organiziranost predstavitve na zaslonu (vertikalnega pomikanja v

enem oknu ne sme biti ve kot za dve, maksimalno tri strani, horizontalnega pomikanja praviloma ne sme biti).

- Koristna uporaba okvirjev, hiperpovezav, seznamov.

3.1.2. VSEBINSKO DIDAKTI NA OCENA

Opis smotra uporabe u nega gradiva: Ali so eksplicitno in jasno navedeni cilji, rezultati, ciljna skupina, podro je in obseg u nega gradiva in vklju enost v širši okvir (širše u no podro je)?

Definicija u nih ciljev: Ali je u ni cilj jasno in strnjeno predstavljen in vsebuje merljive kazalce pridobljenega znanja in spretnosti? Ali so cilji formulirani tako, da omogo ajo u e emu razumeti, zakaj bi želel uporabiti u no gradivo?

Skladnost u nih ciljev in vsebine u nega gradiva: Ali je u na snov in njena predstavitev skladna z u nimi cilji? Ali so cilji definirani tako, da so podobni po obsegu (zaželeno) in asu, ki je potreben za obdelavo u ne snovi?

Predstavitev in nazornost u ne snovi v smislu podpore u nemu procesu: Uporaba takšnih u nih metod, ki omogo a aplikacijo usvojenega znanja v razli nih primerih uporabe in omogo a razumevanje smiselne povezanosti z drugimi podro ji. Uporaba raznolikih u nih metod (predavanje, igre, primeri ipd). Uporaba slušnih, vizualnih in gibalnih aktivnosti.

Možnost preverjanja in uporabe znanja: Ali lahko u e i na u inkovit na in uporabi novo pridobljeno znanje in dobi informacijo o (ne)pravilni uporabi le-tega? Ali je preverjanje znanja narejeno tako, da lahko u e i (naredi in) popravi napake in se iz njih u i? Ali so naloge za preverjanje znanja skladne z u no snovjo in cilji? Ali so naloge raznolike, jasno predstavljene in vsebujejo informacije o postopku reševanja, potrebnem/priporo enem asu reševanja in na inu (npr. individualno/skupinsko) reševanja?

Možnost ocenjevanja in kakovostne samoevalvacije pridobljenega znanja: Ali so aktivnosti za ocenjevanje skladne z u no vsebino in metodologijo u nih gradiv? Ali ocenjevanje meri stopnjo realizacije definiranih u nih ciljev?

3.2. STANDARDI

Razvojna skupina za vzpostavitev na ina ocenjevanja kakovosti E-gradiv (2005) navaja, da sta danes najpogosteje uporabljana standarda za podporo E-izobraževanju AICC in SCORM. Slednji združuje usklajen niz navodil, specifikacij in standardov sicer lo enih združenj IEEE, IMS, AICC in ADL. Podpirajo ga skoraj vse pomembnejše tehnologije za upravljanje u nih okolij ter ve ina orodij za gradnjo E-vsebin. Ta standard tudi uporablja kasneje opisani Moodle.

Zna ilnosti standarda SCORM so slede e:

1. Visoka prilagodljivost, ki da E-gradivom dolgo življenjsko dobo, udeležencem E-izobraževanja pa stalen dostop. V kasnejših fazah jim je enostavno spreminjati strukturo in obseg. Z dodajanjem, odstranjevanjem in





stran 8


Diplomsko delo univerzitetnega študija





Branko Plestenjak: E-izobraževanje brezposelnih oseb

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede




spreminjanjem položaja posameznih u nih enot je mogo e izredno hitro spreminjanje u nih poti za potrebe razli nih u nih skupin.

2. Visoka kompatibilnost omogo a, da se iste e-vsebine lahko uporabljajo prek razli nih LMS sistemov. Bistvo standarda SCORM pa je ne samo možnost izmenjave E-gradiv med razli nimi sistemi, temve tudi hitrost te izmenjave, kar omogo ajo pravila za hitro pakiranje teh iz enega v drug LMS sistem,

3. Široko dostopnost omogo a že sama kompatibilnost in tudi natan na klasifikacija E-gradiv, ki jih s pomo jo kriterijev omogo a uvrstitev v razli na skladiš a in borze (repozitorije) za hitro iskanje in enostavno izmenjavo. Tako se omogo a možnost uporabe teh vsebin s strani velike množice uporabnikov.

4. Natan na klasifikacija E-gradiv s pomo jo meta-podatkov po vnaprej pripravljeni standardni specifikaciji. V obi ajnih skladiš ih E-vsebin se te pri nejo hitro kopi iti in njihovo iskanje je vedno po asnejše ter zahtevnejše. S pomo jo klasifikacije so ponovnim uporabnikom natan no predstavljene tudi vse zna ilnosti E-vsebin, npr. komu so namenjene, njihov obseg, u ni cilji, kakšni so pogoji za uporabo oziroma kakšni so pogoji za njihovo spreminjanje.

3.3. IZDELAVA KONCEPTA, OBLIKOVANJE TER IZDELAVA E-GRADIV

E-gradiva so kakovostno izdelana, e jih lahko opredelimo kot pravilno didakti no na rtovana, pregledna, razumljiva, opremljena z multimedijskimi in interaktivnimi elementi, ki zagotavljajo samostojnost u enja, ter so skladna s svetovno veljavnimi standardi na podro ju E-izobraževanja. Taka gradiva imajo veliko prednosti. So bolj zanimiva in kakovostna, vplivajo na udeležen evo motivacijo za u enje tako, da navdušijo še tako nemotivirane udeležence, obenem pa pomagajo razvijati samostojnost in odgovornost v odnosu do lastnega izobraževanja. E-gradiva vodijo tudi k ve ji kvaliteti pou evanja in razvijanju aktivnega odnosa u e ega do u enja. Raznolike interaktivne u ne vsebine in stalno spremljanje lastnega napredka spodbudita in pospešita u enje. Tudi za u itelje je delo z motiviranimi udeleženci veliko lažje in uspešnejše (Kokalj 2006).

3.3.1. IZDELAVA KONCEPTA

Preden za nemo izdelovati E-gradiva, izdelamo koncept in artikulacijo predmeta. Celotni proces artikulacije je razdelitev koncepta na posamezne u ne enote, na njihovo didakti no in asovno artikulacijo (Jereb 2006).

Kot navajata Muha in Muši (2006), lahko imamo v E-u ilnici ve predmetov, kateri so razdeljeni na sklope, ti v lekcije in v u ne enote. Razdelitev je lahko tudi druga na, kot npr. gradnik kot najmanjši del in ni samostojna u na enota. Gradnik sam ne sme nastopati v E-u ilnici. Ko mu dodamo cilje, postane u na enota. Ve u nih enot je povezanih v u ne celote z eno ali ve u nimi potmi. U na pot je opredeljena z zaporedjem u nih enot za dosego dolo enega u nega cilja. U ne celote so lahko bolj ali manj obsežna gradiva, kot je elektronski u benik, predmet v E-





stran 9


Diplomsko delo univerzitetnega študija





Branko Plestenjak: E-izobraževanje brezposelnih oseb

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede




u ilnici. Obsežna gradiva vsebujejo veliko povezav med posameznimi deli gradiv, zato jim je dobro dodati orientacijske elemente (Debevc 2003).

Razvojna skupina za vzpostavitev na ina ocenjevanja kakovosti E-gradiv (2005) navaja, da je gradnik sestavljen iz:

1. Teksta (besedilo, znakovne datoteke, opisovanja), ki je verjetno najbolj pogosta zvrst elektronske vsebine.

2. Slike predstavljajo osnovne vizualne gradnike vsebine. Z njimi je možno na preprostejši in nazornejši na in predstaviti dolo eno informacijo. V to vrsto gradnikov uvrš amo tako bitne kot tudi vektorske slike (grafikon, diagram, zaklju eni shematski prikazi…).

3. Animacije, ki je dolo eno zaporedje (niz) samostojno izdelanih, obi ajno narisanih slik. Na ta na in je informaciji dodana asovna komponenta. Animacijo predstavlja kon na množica diskretnih slik, ki jih povežemo v ustrezno zaporedje in s predvajanjem ustvarjamo vtis stalnega spreminjanja slike (gibanja).

4. Videa, ki ima pri predstavitvi informacije podobno vlogo kot animacija, le da omogo a še bolj realisti en prikaz (izsek predavanj, stvaren prikaz poskusa ali dogodka itd).

5. Zvo nega zapisa, ki je gradnik le v obliki samostojnega zvo nega zapisa,

6. Programsko podprtega prikaza, ki omogo a interaktivne prikaze neke vsebine. Posebni primeri so simulacije, ki predstavljajo glavne zna ilnosti pravega ali namišljenega sistema, procesa ali okolja z uporabo ra unalnika.

Gradnik je sestavljen iz poljubne kombinacije ene ali ve naštetih zvrsti. Najbolj razširjeni so gradniki, ki so kombinacija naštetih.

e ho emo, da bo E-izobraževanje uspešno, mora udeleženec imeti možnost samopreverjanja. Poznamo za etno, sprotno in kon no preverjanje znanja, ki v prvi vrsti upošteva cilje in vsebino u ne enote. Kot navaja Sitar (2005), poznamo dve vrsti testov. Prvi je tip dopolnjevanja in kratkih odgovorov, pri katerih mora u e i napisati ustrezen odgovor. So redkejši in zahtevnejši, ker se pojavlja problem razli nih možnih interpretacij pravilnega odgovora. Druga vrsta je izbirnega, alternativnega in (ali) tipa povezovanja in urejanja, pri katerih mora u e i izbrati pravilen odgovor. Ti so najbolj primerni.

Kot navaja Debevc (2003), za lažje strukturiranje u nih vsebin lahko uporabimo didakti ne elemente, kot so predhodna orientacija za pogled na prihodnje vsebine, vstop na novo u no podro je, navezavo na prejšnje in znane zadeve, vnaprejšnja opozorila na ponovno uporabo in poglobitev snovi, pre ne povezave na sosednja

u na podro ja itd.

3.3.2. VSEBINA IN OBLIKOVANJE BESEDILA

Debevc (2003) in Jereb (2002) navajata, da mora vsebina ustrezati didakti ni logiki, mora biti podana sistemati no, logi no grajena in pregledno raz lenjena. V uvodnem delu vsakega poglavja so zgoš eni prikazi teoreti nih okvirov obravnavane snovi, na koncu so kratki povzetki v vprašalni obliki, ki kažejo na bistvene dele obravnavanih vsebin. Besedilo mora biti jasno, razumljivo in itljivo. To je dolo eno z besediš em,




stran 10


Diplomsko delo univerzitetnega študija





Branko Plestenjak: E-izobraževanje brezposelnih oseb

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede




s kompleksnostjo stavkov, s kratkimi podrednimi stavki, s postopnostjo vklju evanja strokovnih izrazov in njihovo jasno razlago. Vedno je potrebno ohraniti rde o nit vsebine. Prijazen, jasen in jedrnat slog pisanja veliko pripomore k berljivosti vsebine, zainteresiranosti in motiviranosti u e ega. Pri tem nam lahko pomaga uporaba konverzacijskega sloga, s katerim dosežemo osebnostni stik z u e im.

Na posameznem zaslonu u ne enote navadno ni veliko besedila. Nekako velja pravilo 6X6 ali kot navajata Muha in Muši (2006) najve pet stavkov. V primerjavi s tekstualnimi gradivi kot, so skripte, knjige ali u beniki ni posebnega oblikovanja besedila. e pa se ga uporabi ve , je po Debevcu (2003) dobro slediti slede im smernicam. Krepek tisk se uporablja za naslove ali za poudarke, leže a pisava lahko poudari pomembne pojme in izreke oziroma pravila, zamik, rastri, okvirji in podobni elementi so sredstvo za poudarjanje pomembnih mest znotraj besedila. Potrebno se je izogibati hkratni uporabi razli nih oblikovalskih prijemov (npr. pod rtana in leže a pisava, zamik in okvir ek hkrati). Dobro je posameznim možnostim oblikovanja dodeliti neko funkcijo, npr. pomembni pojmi so zapisani leže e, definicije v okvir kih, izreki zamaknjeni itn.

3.3.3. OBLIKOVANJE ZVO NEGA IN SLIKOVNEGA GRADIVA

Pri E-vsebini za ponazoritev in kot sredstvo za usmerjanje pozornosti uporabljamo razli ne ilustracije - slike, skice, na rte, grafikone, tabele, preglednice in diagrame (Jereb 2003). Vse ilustracije morajo besedilo resni no oplemenititi oziroma pojasnjevati.

Slikovni material se po Debevcu (2003) lahko uporablja na veliko na inov in z razli nimi nameni, kot na primer:

dekoracija za lepši, prijaznejši videz u nega gradiva,

zabava za prikaz zabavnejše plati vaše u ne snovi,

izražanje ustev ali spodbujanje ob utkov v povezavi z u no snovjo,

prepri evanje in spodbujanje u e ega k spremembi odnosa ali navade,

ilustracija za obogatitev razumevanja u nega besedila,

opis za nazorno dopolnitev besednega opisa,

razlaga, kako neka stvar deluje in kako naj z njo ravnamo,

poenostavitev z uporabo didakti no oblikovanih skic, kjer iz realnosti odstranimo tiste vidike, ki lahko u e ega motijo ali zmedejo,

primerljivost za predstavitve v obliki grafov ali tabel,

usmeritev na problem, da spodbuja analizo in raziskovanje.

V primerih, ko je za prenos znanja oziroma informacij dolo ene u ne teme dovolj le avditivna ponazoritev, lahko ustrezne vsebine vklju imo kot zvo ne datoteke. Kadar je potrebna in smotrna avdiovizualna ponazoritev, pa vklju imo videodatoteke ali animacijo.

Ljudje imamo obi ajno težave z razumevanjem golih abstraktnih idej, zato so potrebni nazorni primeri. Zaradi tega je potrebno v gradivih imeti dovolj primerov, pojasnil, razlag, vmesnih povzetkov, pravil in izrekov itd. Imeti primer, ki natan no prikazuje to, kar smo abstraktno zapisali z besedami in ena bami, so sanje vsakega




stran 11


Diplomsko delo univerzitetnega študija





Branko Plestenjak: E-izobraževanje brezposelnih oseb

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede



u itelja.2 Primere uporabimo za reference in analogije na znano snov, anekdote, za ilustracijo o ideji, študije primerov in simulacije itd.

3.3.4. IZDELAVA E-GRADIVA

Ve ino dela in asa pri izdelavi E-gradiv porabimo pri pripravi, oblikovanju in organizaciji gradnikov. Izdelava E-gradiv za E-izobraževanje se razlikuje od izdelave gradiv za klasi no izobraževanje v tem, da pri prvi potrebno gradivo "posnamemo" in dodamo še potreben govor. O sami pripravi in izdelavi E-gradiv je ve zapisano v prakti nem delu diplome.

Preden za nemo izdelovati E-gradiva oziroma u ne enote, moramo narediti scenarij. V scenariju dolo imo, kako bo potekala u na enota. Kot navajata Muha in Muši (2006), scenarij vsebuje šest elementov. To so: naslovna stran, ki vsebuje osnovne podatke o enoti (naslov, cilje in vsebina), uporabnost enote, opis vsebine, predstavitev rešitve problema, vaja ali vodena vaja in zaklju ek. Vrstni red elementov je odvisen od zasnove u ne enote in je lahko poljuben. Stalna sta le naslovna stran in zaklju ek. Posamezni elementi se lahko v enoti ponavljajo.

Za etnikom in neveš im je dobro v uvodu podati nasvete in opozorila. Kragelj (2006) navaja, da jih je potrebno opozoriti na to, kakšni so za etni pogoji in njihovo potrebno predznanje, kakšno specifi no predznanje je potrebno imeti, katero opremo potrebujejo, predpriprave, potreben as za osvojitev u ne enote itd. S tem jim pomagamo, da se izognejo nepotrebnim frustracijam. V asih u e i potrebujejo dodatno pomo v obliki u nega vodi a, kateri vsebuje nasvete glede tehnike u enja, izdelave in pošiljanja nalog, pravilne uporabe didakti nih elementov u nega gradiva itd Debevc (2003).

Pri izgradnji E-gradiv uporabljamo "nasneti" govor nad elementi, katere uporabimo pri izdelavi u ne enote. Govor v gradniku je lahko samo prebrani tekst in (ali) razlaga nekega cilja, postopka, sheme, itd. Govor v gradniku mora biti prijazen, prijeten, poudariti mora pomembno, itd.

Kot navaja Heraj (2005), je za izdelavo E-gradiv na voljo veliko programov, tudi odprte kode (Accordent PresenterONE, Wink, CamStudio, PowerBullet Presenter, eXe, itd.), ki zadovoljijo naše osnovne potrebe.

Podjetje Nevron je z namenom pove evanja izbire E-gradiv razvilo brezpla no orodje za enostavno gradnjo le-teh in ga lahko brezpla no prenesemo s spletne strani na naslovu www.easycobu.com. Razvojno orodje EasyCoBu je namenjeno hitri in enostavni gradnji E-gradiv, primerno pa je predvsem za avtorje z malo razpoložljivega asa ter tudi za razvijalce, ki obvladajo le osnovne ra unalniške veš ine.

Za profesionalno izdelavo E-gradiv pa uporabimo npr. program Captivate. Ta avtomati no zajema vse dogodke na ekranu, opombe, lahko se dodajo animacijske ozna be, video, avdio, interakcijo, kvize itd. Kot izdelek nastane Flash datoteka z visoko kvaliteto in malo velikostjo, ki je primerna za splet (Vries 2004).

Zanimiva možnost je tudi pretvorba predstavitvenih datotek, izdelanih s programom PowerPoint v Flash animacijo, kar omogo a program TurboDemo Enterprise, ki je predstavljen na spletni strani http://www.turbodemo.com/eng/Index.htm.

2 Debevc, Zori (2003), Na rtovanje in priprava študijskih gradiv za E-izobraževanje




stran 12


Diplomsko delo univerzitetnega študija





Branko Plestenjak: E-izobraževanje brezposelnih oseb

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede




Na spletni strani prihodnost.scv.si so E-gradiva izdelana s programom Captivate, vendar je za dostop do njih potrebno imeti geslo. Na spletni strani www.piflar.com/ podjetja B4Contact je veliko izdelanih E-gradiv s tem programom.

3.4. SPLETNA U ILNICA - MOODLE

Ko smo izdelali E-gradiva, je potrebno najti rešitev v kakšni obliki jih bomo postavili na splet. Za malo gradiv bi zadostovala tudi spletna stran, vendar nastanejo težave pri upravljanju in pove anju njihovega števila, z bazo podatkov v ozadju, pri postavitvi in vrednotenju testov itd. Za vzgojno izobraževalni proces so najzanimivejše rešitve Learning Management Systems (LMS). Kratico pa bi lahko prevedli tudi kot interaktivni u ni portali. Njihova mo je v navidezni interakciji med u itelji in udeleženci.

LMS omogo a celostno ponudbo izobraževanja preko interneta. Pri tem mislimo tako na organizacijska opravila izobraževalne ustanove (vodenje evidenc), kot na zbiranje in prenose znanja, povezave u iteljev in udeležencev. Vsi ti dogodki so možni v realnem asu. Kot navajata Muha in Muši (2006), so zna ilni gradniki sistema: hierarhija uporabnikov (administrator, u itelj, asistent, udeleženec), u ne teme (predmeti, lekcije, u ne enote), preverjanje znanja (testi odprtega ali zaprtega tipa), pregled rezultatov, statistika itd. Med znanimi brezpla nimi odprtokodnimi sistemi so: Claroline, IVA, Bazaar 7, Kewl, Moodle in drugi (Kranjc 2005). Prakti no so vsi zelo prilagodljivi, ponujajo ve jezi ne vmesnike, možnost prevoda v vsak jezik in so platformno neodvisni.

Sistem upravljanja u ne vsebine je pripravljen za uporabo pri podajanju ene same u ne naloge ali za izvajanje celotnega u nega procesa. Pri tem je pomembno, da niti u itelji niti u e i ne potrebujejo posebnega znanja uporabe sistema, ampak se osredoto ijo samo na prenos znanja. Razvoj sistemov je odvisen od hitrosti prenosa podatkov po internetu. Hitrost pa omogo a možnost uporabe multimedijskih gradiv in kot vrh vzpostavitev video-telekonference.

Slede a možnost postavitve vsebin po Jakon i -Fanagel (2005) je uporaba izdelanih E-u ilnic, kot so ECHO, elSITOS, Manhattan. Kot zanimivost Payer (2005) navaja, da v E-u ilnici elSITOS ne sodelujejo samo udeleženci in tutorji, ampak vklju ujejo tudi starše, kar omogo a veliko razli nih možnosti in oblik diskusij v razli nih skupinah. Tudi zavod za zaposlovanje omogo a v šolstvu uporabo ene izdelane E-u ilnice. Slede a zanimiva možnost je postavitev Share Point portala, ki ga ponuja podjetje B4Contact. Podjetje promovira Microsoftovo programsko opremo in je pripravljeno ( e je to v interesu šolske ustanove), postaviti portal in izobraziti ljudi, ki bi ta portal uporabljali ter vzdrževali.

V razpisu je ministrstvo postavilo slede e pogoje za postavitev spletnega izobraževalnega portala:

Uporabniški vmesnik mora biti uporabniško prijazen in enostaven, omogo ati mora poljubno izbiranje in ponavljanje lekcij in vaj, ter omogo iti lahko sledljivost,

Vsebine morejo slediti pedagoškim in didakti nim na elom,

Omogo ati mora statistiko uporabe in napredek udeležencev.




stran 13


Diplomsko delo univerzitetnega študija





Branko Plestenjak: E-izobraževanje brezposelnih oseb

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede




Ker ima Šolski center Velenje že nekajletne izkušnje z vzpostavitvijo spletnih u nih okolij v LMS Moodle, so se seveda odlo ili zanj. Moodle od uporabnika ne zahteva dodatne programske opreme, kot je to obi ajno za dostop do spletnih strani.

Kot navajata Muha in Muši (2006), Moodle poleg zgoraj navedenih zahtev omogo a še:

· Kreiranje u nih sklopov, vsebin ali predmetov kot zaokrožene u ne enote, ki se lahko združujejo v kategorije.

· V sistemu so udeleženec, ustvarjalec vsebin, kreator spletiš a in administrator sistema.

· Pozna orodja: viri in aktivnosti. Z viri dodajamo vsebine, narejene z drugimi programskimi okolji, orodja aktivnosti pa ima sam Moodle.

· Omogo a pripravo testov in testiranje udeležencev.

· Klepetalnico, forum, koledar za aktivnosti.

· Profiliranje uporabnika itd.

Za udeležence E-izobraževanja je bila tudi namenjena uvajalna delavnica Moodle, v kateri so spoznali lastnosti spletnega okolja in dela v njem.

3.5. E-TUTOR

Do sedaj smo naredili koncept E-izobraževanja, izdelali E-gradiva, jih postavili na spletni strežnik oziroma v spletno u ilnico, potrebujemo le še u itelja. Kot navaja Šavli (2005) pri uporabi sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije v izobraževanju, klasi en u itelj vse bolj izgublja pomen kot središ na oseba, ki posreduje oziroma pou uje udeležence izobraževanj. Tako u itelj v E-izobraževanju vse bolj nastopa v vlogi svetovalca, moderatorja, motivatorja, usmerjevalca itd. Od njega se zahteva velika usposobljenost za uporabo IKT. Takšne izobraževalce imenujemo E-tutorji. Lahko bi jim dejali nova generacija u iteljev, ki z udeleženci delajo preko spleta3.

3.5.1. SPOSOBNOSTI, SPRETNOSTI IN KOMPETENCE E-TUTORJA

Uspešni E-tutorji morajo razumeti in dobro poznati e-okolje v katerem izvajajo E-izobraževanje, kot tudi tehnike pou evanja, ki so u inkovite v takem okolju. Prav tako morajo razumeti uporabnost in funkcionalnost e-okolja in orodja v njih. E-tutor mora biti veliko bolj prilagodljiv kot u itelj v razredu, saj mora v vsakem trenutku vedeti, kako rešiti zagato ali težavo in kako v obstoje i situaciji pomagati udeležencu pri reševanju naloge ali pri premagovanju ovire.

E-tutor je pri prakti nem izvajanju E-izobraževanja klju na oseba, zato mora:

· poznati proces izobraževanja, v katerem vzpostavlja zaupanje udeležencev vanj, zaupanje med samimi udeleženci, spodbuja razpravo, raziskuje ideje, podaja svoja mnenja, preizkuša razli ne pristope, vrednoti in ocenjuje,


3 Šavli, (2005), E-Tutor: priro nik




stran 14


Diplomsko delo univerzitetnega študija





Branko Plestenjak: E-izobraževanje brezposelnih oseb

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede

Diplomsko delo univerzitetnega študija




· imeti dolo ena znanja iz podro ja IKT, s pomo jo katerih pozna u no okolje in orodja ter spodbuja udeležence k u inkoviti uporabi tega,

· biti spreten pri nevizualni komunikaciji preko E-pošte, foruma, klepetalnice in poznati komunikacijo v živo, kot so telekonferenca, zvo na pošta in tridimenzionalne klepetalnice,

· imeti znanje in izkušnje, jih deliti z drugimi, širiti nove ideje, spodbujati razpravo o novih idejah in pravi no vrednotiti prispevke drugih,

· imeti posebne zna ajske lastnosti, kot je biti vljuden, potrpežljiv, prijazen, prepri ljiv, odlo en, motiviran, prilagodljiv, pozitivno naravnan za delo itd.

3.5.2. VLOGA E-TUTORJA

Vloga E-tutorja se skozi razli ne faze E-izobraževanja spreminja, tako kot se spreminjajo tudi potrebe udeležencev v E-izobraževanju. E-tutor pomaga udeležencem z vpeljavo v E-izobraževanje, pri razumevanju E-gradiva, pri njihovem napredovanju in se pravo asno odziva na aktivnost udeležencev. Njegova poglavitna naloga je pritegniti udeležence k u enju in delu tako, da znajo znanje uporabiti v druga nih ali novih situacijah. Pri u enju omogo a interakcijo med udeleženci in njim, usposablja in spodbuja udeležence k ustvarjanju, iskanju informacij, rešitvam glede na dileme in vprašanja, ne sme pa posredovati u ne snovi. Po Šavli (2006) slika 1 prikazuje vlogo E-tutorja kot modernega izobraževalca v postopku E-izobraževanja.





Slika 1: Vloga E-tutorja

Kot navedeno je po Šavli (2005), E-tutor:

· moderator, ki oblikuje in vzdržuje kohezivnost skupine,

· svetovalec udeležencem za u inkovito uporabo elektronskega orodja,

· spodbujevalec dela v skupinah z razli nimi sposobnostmi,

· usmerjevalec h konkretni uporabi informacij,


pou uje





E-tutor


svetuje


pomaga





spodbuja


preverja





vodi


ocenjuje




usmerja





Branko Plestenjak: E-izobraževanje brezposelnih oseb


stran 15

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede




· predmetni strokovnjak, ki dodaja in dopolnjuje gradiva, raz uje nejasnosti, obveš a udeležence o novih informacijah, pripravlja interaktivne vaje ter,

o pripravlja ali sodeluje pri pripravi predstavitev,
o ponavadi izvaja demonstracije po potrebi in na za etku, svetuje

udeležencem, kako za eti in jim pomaga premostiti težave,
o daje napotke do virov, kjer lahko udeleženec sam najde odgovore, o objavlja prispevke v bazi znanja, forumih in klepetalnicah,

· trener, inštruktor, ki pomaga udeležencu pri težavah, ga spodbuja, motivira, se pravo asno odziva, iš e rešitve in spodbuja k samou enju, tako da:

o postavlja kakovostna vprašanja,
o zna poslušati tako, da zazna in razume udeležen eve potrebe v

procesu izobraževanju,
o se odziva na specifi na vprašanja, spodbuja udeležence, ki zaostajajo

pri delu, ugotavlja vzroke za njihovo neaktivnost, je pozitivno naravnan in konstruktiven,

o motivira udeležence pri zahtevnejših ciljih, kar je zagotovilo uspeha,
o daje priznanja udeležencem ob težjih rešitvah, saj pozitivno vplivajo

tudi na druge, da sami opravijo delo,
o nadzira delo in aktivnost udeležencev, da ostanejo na pravi poti

· ocenjevalec pri napredovanju in doseganju rezultatov u nih ciljev udeleženca, s katerim se ugotavlja napredovanje v znanju in spretnosti. Ocenjuje pisne izdelke, odgovore na vprašanja, prakti ne naloge, prakti ne vaje, simulacije, sodelovanje udeleženca v skupini itd.

3.5.3. PRIPORO ILA ZA USPEŠNO E-TUTORSTVO

Za uspešno E-tutorstvo moramo izpolnjevati dolo ene pogoje, ki so združeni v štiri podro ja (Šavli 2005):

pedagoška priporo ila, ki jih E-tutor mora upoštevati. Postaviti mora jasne cilje, je fleksibilen, kolikor se le da, vzpodbuja sodelovanje, je objektiven, ima demokrati en na in vodenja, ne pretirava z pri akovanji in težo nalog, pripravlja ali soustvarja E-gradiva, zahteva prispevke udeležencev, predstavi nasprotujo a mnenja udeležencev, ne predava, zahteva konkretne odgovore in povabi k sodelovanju zunanje sodelavce,

socialna priporo ila, ki so pomembna za medsebojno sodelovanje in dobrih odnosih udeležencev. E-tutor dopuš a opazovalce, prepre uje strah, pretiran humor, neprimerno obnašanje, sarkazem v razpravah, katere so lahko tudi ognjevite, uporablja uvodne predstavitve, pohvali prispevke, ideje itd.,

upravljavska priporo ila, v katerih E-tutor dopuš a neformalnost v komunikaciji, se sproti odziva, zagotavlja administrativne informacije, medsebojno seznani udeležence, sinhronizira ali resinhronizira delo, drži se procedur, tudi udeležencem dopuš a vodenje razprave, predvidi realen as priprav za gradivo, v pravem trenutku zaklju uje posamezno sekcijo itd.,

tehni na priporo ila, v katerih E-tutor sodeluje s strokovnjaki za tehni no podporo in z njimi skupno izdela tehni na navodila. V primeru težav zagotavlja povratno informacijo udeležencem in za etnikom, ve asa za

u enje itd.



stran 16


Diplomsko delo univerzitetnega študija





Branko Plestenjak: E-izobraževanje brezposelnih oseb

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede





4. NALOGE ASISTENTA IN MENTORJA

4.1. SPLOŠNE NALOGE ASISTENTA

V uvodni delavnici oziroma delavnici Moodle je asistent udeležence izobraževanja nau il uporabljati spletno u ilnico in prednosti, ki jih ta ponuja. Udeležencem je razložil koncept uporabe spletne u ilnice, logiko, navigacijo, izdelavo svojega profila. Popeljal jih v E-u ilnico, kjer so se predstavili, izrazili svoje želje in izpolnili test za ugotavljanje njihovega predznanja. Asistent je udeležencem pokazal predmetnik in v posameznem modulu na in u enja s pomo jo E-gradiv. V tem delu izobraževanja sta asistent in e-mentor imela veliko vlogo, saj sta udeležencem, še posebej za etnikom, nudila pomo pri izobraževanju.

Asistent je bil neposredno vklju en v izobraževanje udeležencev. Prisoten je bil v

asu izobraževanja udeležencev v izbrani ra unalniški u ilnici in je neposredno nudil pomo udeležencem.

Pomo asistenta pri e-izobraževanju je bila:

· pomagati tistim, ki se prvi sre ujejo z ra unalnikom in spletno u ilnico, z navodili in nasveti uporabe ra unalnika in spletne u ilnice za u enje,

· pomagati v primeru okvar ra unalnika ali težav s programsko opremo,

· da ne pomaga udeležencem pri reševanju preverjanj, po potrebi jim lahko le tolma i razumljivost vprašanj, jih z vprašanji in sugestijami napeljuje v pravilne rešitve,

· da je pri vprašanjih, ki se ti ejo snovi, udeležencem nudil pomo v smislu, da jih je napotil, kje lahko te informacije dobijo (v spletni u ilnici) ali jih pozval, da zastavijo vprašanje mentorju preko spletne u ilnice,

· da je udeležence spodbujal k uporabi forumov na spletni u ilnici,

· da je bil pri delu predvsem prijazen in pripravljen nuditi pomo udeležencem izobraževanja,

· da je težave, ki so jih imeli udeleženci, sporo il koordinatorjem izobraževanj Mojci Hrustel, Branku Dvoršku ali Simonu Muhi,

· da je pregledal dokumentacijo, ki se nahaja v spletni u ilnici v izboru Dokumentacija.

4.2. ODPRAVLJANJE TEŽAV IN NASTAVITVE

Za odpravljanje težav smo imeli asistenti na razpolago okence Prihodnost, ki ga prikazuje slika 2. Za udeležence E-izobraževanja je bilo to okence nedosegljivo.





Slika 2: Možnosti odpravljanja težav



Branko Plestenjak: E-izobraževanje brezposelnih oseb


Diplomsko delo univerzitetnega študija





stran 17

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede





V možnosti Plan dela je bila prikazana asovna in skupinska zasedenost u ilnice. Možnost Resetiranje gesla se je uporabila takrat, ko je udeleženec pozabil svoje geslo in se mu je to geslo lahko ponovno nastavilo na za etno vrednost (resetira). V tem primeru se je izbralo Resetiranje gesla, ki je povzro ilo pojav slede ega okna, ki ga prikazuje slika 3.





Slika 3: Resetiranja gesla

V vnosno polje se vnese uporabniško ime udeleženca. S klikom na gumb Resetiraj geslo, se udeležencu nastavi geslo enako kot je njegovo uporabniško ime. Ko se je udeleženec naslednji prijavil, pa je moral geslo spremeniti. Gesla je možno resetirati samo udeležencem. Naslednja možnost Tiskanje asistentom nudi možnost tiskanja obvestil in liste prisotnosti za razli ne vrste izobraževanj in izpitov. Zadnja možnost Dokumentacija je v pomo asistentom in zajema rešitve pri nastavitvi ra unalniškega sistema in takrat, ko udeleženci E-izobraževanja naletijo na težave.

Pomo zajema:

udeleženec je pozabil geslo (razloženo zgoraj),

nepravilna prijava,

udeleženec ne more spremeniti gesla,

piškotki ne delujejo v brskalniku,

zapiranje okna s spletno u ilnico in preklapljanje med okni,

pogoste napake pri delovanju spletne u ilnice.

Nepravilna prijava





Slika 4: Nepravilna prijava





Branko Plestenjak: E-izobraževanje brezposelnih oseb


Diplomsko delo univerzitetnega študija





stran 18

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede




Po definiciji se udeležencem ustvarijo uporabniška imena po vzorcu imepriimek. e bi se prijavljal jaz (Branko Plestenjak), je pravilno uporabniško ime brankoplestenjak.

e se udeležencu pri prijavljanju v sistem, pojavi slika 4 je lahko vzrok:
o napa en vrstni red: plestenjakbranko,
o v uporabniškem imenu so šumniki ali presledek: branko plestenjak,
o uporaba velike za etnice ali velikih rk: BrankoPlestenjak ali

BRANKOPLESTENJAK,
o napa no geslo pri prvi prijavi. Geslo je enako kot uporabniško ime.

Udeleženec ne more spremeniti gesla

e udeleženec nikakor ne more spremeniti gesla, kljub temu da je le-to pravilno vneseno, kot kaže slika 5,





Slika 5: Sprememba gesla

je vzrok v tem, ker je udeleženec verjetno dvakrat kliknil na gumb Spremeni geslo. To se lahko reši tako, da se udeležencu resetira geslo, le-ta pa se mora odjaviti iz spletne u ilnice in še enkrat prijaviti.

Piškotki ne delujejo v brskalniku





brankoplestenjak





Slika 6: Nedelovanje piškotkov

V primeru, da se pri prijavnem oknu pokaže slika 6, je potrebno v spletnem brskalniku vklju iti piškotke. Spodaj je opisan postopek za brskalnika Internet Explorer in Firefox.

Internet Explorer 6 (ANG)

1. Iz menija Tools izberi Internet Options



Branko Plestenjak: E-izobraževanje brezposelnih oseb


Diplomsko delo univerzitetnega študija





stran 19

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede

Diplomsko delo univerzitetnega študija





2. V zavihku Privacy, klikni na gumb Advanced





3. Ozna i potrditvena polja Override automatic cookie handling in Always allow session cookies, First-paray cookies in Third-paray cookies pa morata biti nastavljena na Accept





Slike 7, 8, 9: Postopek vklju itve piškotkov v IE



4. Ponovni zagon programa

Firefox 1.5

1. Pojdi v meni Orodja in izberi Možnosti...





Branko Plestenjak: E-izobraževanje brezposelnih oseb


stran 20

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede

Diplomsko delo univerzitetnega študija





2. Odpre se pogovorno okno z nastavitvami. Izberi možnost Zasebnost





3. Izberi zavihek Piškoti





4. Ozna i potrditveno polje Dovoli stranem, da ustvarjajo piškote





Slike 10, 11, 12, 13: Postopek vklju itve piškotkov v Firefox





Branko Plestenjak: E-izobraževanje brezposelnih oseb


stran 21

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede




Zapiranje okna s spletno u ilnico in preklapljanje med okni

V primeru, ko imamo na ra unalniku nameš en starejši operacijski sistem (Windows 98, Windows 2000) ali na operacijskem sistemu Windows XP nimamo nameš ene skupine popravkov ServicePack 2, se okno spletne u ilnice odpre brez gumbov za minimizacijo in zapiranje, prav tako pa okno prekrije tudi opravilno vrstico z menijem Start. Zaradi tega lahko imamo težave z zapiranjem okna ali preklapljanjem med odprtimi okni.

e želimo v tem primeru zapreti okno spletne u ilnice, lahko to storimo s pritiskom na kombinacijo tipk Alt + F4. e pa želimo le preklopiti med odprtimi okni, lahko to storimo s pomo jo kombinacije tipk Alt + Tab.

Pogoste napake pri delovanju spletne u ilnice

Ko je udeleženec že prijavljen in uporablja gradiva v spletni u ilnici, lahko pride zaradi ob asnih preobremenitev v sistemu do napak pri njenem delovanju. Obi ajno je pri teh napakah dovolj že, da pritisnemo tipko F5, ki nam ponovno naloži vsebino trenutnega zaslona.

e pride pri povezovanju do podatkovne zbirke do napake ali prekora itve asovne omejitve, dobimo na zaslon sliko 14.





Slika 14: Napaka prekora itve asovne omejitve

V tem primeru pritisnemo tipko F5, da se nam vsebina zaslona naloži ponovno. Lahko se zgodi, da je potrebno postopek ponoviti ve krat, preden napako odpravimo. Kadar dobimo obvestilo, da je izobraževanje omejeno na kasnejše ure pomeni, da iz svojega ra unalnika nimamo dostopa do E-u ilnice oziroma je dostop možen le iz

u ilnic, ki so namenjene za E-izobraževanje.

4.3. NALOGE E-MENTORJA

E-mentor je posredno na voljo uporabnikom E-u ilnice. Uporabniki spletne u ilnice lahko preko posebnega pogovornega okna sporo ijo svoje vprašanje. Sami uporabniki sicer ne vedo, kdo jim odgovarja. Dobijo samo strokovni odgovor. Odgovor, ki ga dobijo je lahko takojšen (najve 1 ura v asu izobraževanja), v kolikor gre za enostaven odgovor. Kadar pa vprašanje zahteva odgovor, ki je kompleksen in nanj "dežurni" mentor ne more odgovoriti, se le-ta posvetuje s kolegi, ki pripravijo ustrezen odgovor.

Pomo e-mentorja pri e-izobraževanju je da:

· preko spletne u ilnice odgovarja na vsa zastavljena vprašanja.





Branko Plestenjak: E-izobraževanje brezposelnih oseb


Diplomsko delo univerzitetnega študija





stran 22

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede





5. E-IZOBRAŽEVANJE BREZPOSELNIH OSEB PREKO ŠOLSKEGA CENTRA VELENJE

5.1. KONCEPT E-IZOBRAŽEVANJA

Šolski center Velenje je postavil svoj koncept priprave E-gradiv in uporabe pri pouku. Temelji na odprto kodnem LMS Moodle, katerega so prilagodili za njihove potrebe. Koncept je možno z manjšimi popravki prenesti na katero koli osnovo.

Kot navajata Muha in Muši (2006), koncept temelji na slede ih fazah:

razdelitev predmeta, kjer razdelimo vsebino na tri nivoje:
o sklop predstavlja delitev predmeta na glavne dele, obi ajno od 3 do 5,
o lekcija je zaklju ena celota, v kateri podamo zaklju eno znanje nekega

podro ja. ve lekcij sestavlja sklop,
o enota je najmanjši del predmeta, ki se je ne da deliti na ve delov. enota ni

enaka eni u ni uri. Ve enot sestavlja lekcijo.

Pri razdelitvi predmeta in izdelavi scenarijev je potrebno paziti na modularnost, ker morajo biti sklop, lekcija in enota vsebinsko zaokroženi, da zadostijo zastavljenim ciljem.

priprava scenarija, ki vsebuje šest elementov:

1) naslovna stran, ki vsebuje osnovne podatke o enoti:

a. naslov, ki je sestavljen po naslednjem zaporedju: šola, predmet, razred, z imenom sklopa, lekcije in enote,

b. cilj ali cilji, ki so konkretni in kratki

c. vsebina, ki vsebuje osnovne pojme, ki jih zajema enota in je zapisana v alinejah

o uporaba, ki predstavi udeležencu uporabnost enote, ga motivira, da predela izbrano enoto oziroma udeležencu prikaže uporabnost enote. Motivacija je odvisna od stopnje izobraževanja in je lahko v obliki nagovora, slike, animacije itd.,

o opis, ki je namenjen predstavitvi teoriji enote in vsebuje multimedijske elemente,

o predstavitev, ki udeležencu prikaže problem in postopek oziroma ve postopkov rešitve problema. Tako udeleženec spozna prakti ni primer teorije in kaj se od njega zahteva,

o vaja ali vodena vaja, ki nudi udeležencu sprotno preverjanje znanja in preko katerih bo udeleženec lažje razumel snov. Tu uporabimo interaktivne elemente, da udeleženca prisilimo v aktivno sodelovanje. Vaje so lahko zelo enostavne (udeleženec izbere odgovor) ali kompleksne, kjer udeleženec sam reši problem po nekem postopku. Število vaj v posamezni enoti mora biti smiselno zaokroženo. Vaje so najzahtevnejši del izdelave E-gradiva,

6) zaklju ek enote v katerem je opisano, kaj je udeleženec obdelal oziroma spoznal, nau il v doti ni enoti.





stran 23


Diplomsko delo univerzitetnega študija





Branko Plestenjak: E-izobraževanje brezposelnih oseb

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede




Vrstni red elementov je odvisen od zasnove u ne enote in je lahko poljuben, sploh pri specifi nih vsebinah. Stalna sta le naslovna stran in zaklju ek. Posamezni elementi se lahko v enoti ponavljajo. Kratka predstavitev, predstavitev, vaja oziroma vodena vaja so lahko sestavljeni iz ve zaslonskih slik. Na primer v vodeni vaji je ve vaj ali vprašanj, pri predstavitvi se rešitev problema predstavi na ve na inov, opis teorije na ve straneh itd. Na eni zaslonski sliki je navadno 6 x 6 podatkov, kot pri predstavitvah oziroma do 5 stavkov.

Izdelava e-gradiva,

urednik dolo a obliko in posebnosti posameznega predmeta,

izobraževanje za uporabo oziroma prenos znanja na u itelje,

uporaba E-gradiva, ki so postavljena v E-u ilnici.

Posebej sem opisal, kaj je pomembno pri izdelavi E-gradiv.

5.1.1. IZDELAVA E-GRADIV

IKT omogo a zelo široko uporabo v izobraževanju, ki si jo v preteklosti ni bilo mogo e predstavljati, vendar pa ima tudi svoje omejitve. Pri E-izobraževanju je predvsem pomembna infrastruktura oziroma hitrost internetnega omrežja, ki ga imamo v Sloveniji. Sedaj imajo izobraževalne ustanove in tudi veliko posameznikov dostop do širokopasovne povezave, kot je ADSL, kabelski internet ali celo opti ni kabel. Vendar si pri izdelavi E-gradiv vseeno ne smemo privoš iti, da bi izdelana gradiva zasedala veliko prostora. e bi se izdelane vsebine po asi nalagale na ra unalnik, bi udeležence demotiviralo, morda celo odvrnilo od E-izobraževanja. Spomnimo se modemskih povezav, pri katerih smo dolgo akali na prenos vsebine s spletne strani, kaj šele glasbe ali filma. Programerji so zato skrbno izbirali postopke in kodo pri programiranju, da programi niso zasedali veliko prostora in niso zahtevali veliko procesorskega asa. Zato je potrebno gradnike in s tem tudi vsebine optimirati, da ob zadostni kvaliteti, zasedejo im manj diskovnega prostora. Izdelava E-gradiv, njena vsebina in oblika ne more biti prepuš ena sama sebi, temve jo je potrebno smotrno pripraviti, oblikovati in šele nato izdelati. Zato je potrebno, da najprej izdelamo scenarij E-gradiv, nato sledi sama izdelava.

Gradiva E-izobraževanja so v multimedijski obliki, kar pomeni, da vsebuje sliko, zvok (govor), besedilo, animacijo, film in z možnostjo interakcije udeleženca izobraževanja. Zaradi multimedijske oblike gradiva si udeleženec lažje predstavlja pojme, procese, tehnologijo in podobne stvari (primer eksperimenta, priklopa neke naprave, izdelava izdelka in podobno). Interaktivnost na nek na in udeleženca prisili, da snov v E-gradivu pazljivo predela, ker na koncu sledijo vaje in preverjanje, s katerimi se preveri osvojeno znanje in razumevanje udeleženca.

Kot navajata Muha in Muši (2006), v E-gradivo lahko vklju imo tudi programirano sekvenco in tako dobimo vodi a, ki vodi oziroma usmerja udeleženca. e udeleženec odgovori nepravilno, ga preusmeri na del gradiva, ki vsebuje to snov. Takšen na in izdelave E-gradiv je zelo zahteven in zato redko uporabljen. Kadar gre za standardni tip naloge, mora avtor poleg vsake vodene vaje napisati rešitev tudi, e je enostavna. S tem se izognemo nepravilnim rešitvam in zmanjšamo as izdelave gradiva.

Pri izdelavi E-gradiv je potrebno posvetiti veliko pozornost organizaciji, še posebej pri tako velikih projektih. Dobra organizacija nam omogo a pravilno izdelavo, postavitev, sledenje in iskanje gradiv ter izogibanje medosebnim konfliktom. Pri




stran 24


Diplomsko delo univerzitetnega študija





Branko Plestenjak: E-izobraževanje brezposelnih oseb

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede




organizaciji je pomembno, da se vzpostavi primerno ozna evanje oziroma šifriranje gradnikov za vsako enoto, lekcijo, sklop ali predmet (slike, besedilo, zvok, animacija, potek predstavitve, vaj, odgovorov), ki jih avtor scenarija pripravlja in da izdelovalcu gradiv. Gradiva za dolo eno enoto naj bodo v svoji mapi, po možnosti besedilo in slike, ki se uporabijo pri lekciji v zaporedju in v npr. Wordovem dokumentu. Tako lekcija vsebuje mape enot, ki ji pripadajo, sklop vsebuje mape lekcij itd. Najbolje je, da sta scenarist, ki pripravlja gradiva in izdelovalec(ci) v stalnem stiku, da morebitne nesporazume hitro odpravijo. Ko izdelovalec gradiv dobi ves material (slike, besedilo, zvok, animacijo, potek predstavitve oz scenarij, vaje, odgovore, tekst za govor), v programu Captivate izdela enoto, jo primerno poimenuje in preda skrbniku portala, ki jo postavi v E-u ilnico na strežniku. Pri kvalitetno izdelanih gradivih uporabljamo tudi "nasneti" govor nad elementi, katere uporabimo pri izdelavi u ne enote. e gradivo ponuja uporabo ve util pri u enju, si snov hitreje, boljše in dalj asa zapolnimo. Govor v gradniku je lahko samo prebrani tekst ali razlaga nekega cilja, postopka, sheme itd.

Primer oznake za postavitev enote Oblikovanje pisave, ki je v Lekciji 3 Oblikovanje besedila, v Modulu 3 Obdelava besedil v Predmetu ECDL v spletni u ilnici Moodle pa bi bil E33op ali E331.

Pripravljena gradiva lahko izdelamo z ve programi. Vsa E-gradiva so izdelana s profesionalnim programom Captivate, ki ponuja vse možnosti spodaj na kratko opisanih programov. S programom Accordent PresenterONE izdelamo gradivo tako, da najprej pripravimo prosojnice za predavanje, nakar predavanje posnamemo z videokamero in nato oboje združimo. S programoma Wink in CamStudio, izdelamo gradiva tako, da program zaženemo in dolo imo, kateri del zaslona se bo zajemal. Potem program skrijemo v ozadje in za nemo z delom s programom, ki ga želimo predstaviti. Ob vsaki operaciji (klik na gumb, odpiranje menuja, tipkanje itd.) lahko pritisnemo gumb Pause, kar povzro i zajem slike. Po koncu dela nam program prikaže vse zajete slike, ki jih lahko opremimo z opombami, vodniki, razlagami in dolo imo, kje se bo predstavitev ustavila in zahtevala interakcijo u e ega. Kon no predstavitev izvozimo v flash dokument, ki ga lahko objavimo v spletu oziroma v E-u ilnici. CamStudio omogo a še snemanje predavanja, Captivate pa še "nasnemanje" govora.

5.2. PROJEKT "PHARE 2003 - RA UNALNIŠKO OPISMENJEVANJE BREZPOSELNIH"

Temeljni namen projekta "PHARE 2003 - Ra unalniško opismenjevanje brezposelnih" je bil dvig ra unalniške pismenosti najmanj 10.000 brezposelnim osebam, kot pomo pri njihovem prilagajanju spremembam, ki nastajajo zaradi razvoja informacijske družbe. Projekt se je izvajal v obliki razli nih ra unalniških usposabljanj, namenjen pa je bil brezposelnim osebam.

Kot navaja Muha (2006), so bili cilji projekta naslednji:

1) zagotoviti osnovna znanja ra unalniške pismenosti oziroma nadgraditi ta znanja brezposelnih oseb z izboljšanjem njihove prilagodljivosti IKT, potrebam trga dela in s tem njihovo ve jo zaposljivost,




stran 25


Diplomsko delo univerzitetnega študija





Branko Plestenjak: E-izobraževanje brezposelnih oseb

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede




2) pomagati brezposelnim, da se prilagodijo ekonomskim in strukturnim spremembam ter pove ati uporabo IKT,

3) pove ati prilagodljivost trga dela in mobilnost delovne sile.

Šolski center Velenje se je prijavil na razpisu Phare 2003 in uspel. Na osnovi predhodnih analiz (razli no predznanje udeležencev) se je vodstvo projekta odlo ilo za kombinirano izobraževanje, del klasi nega u enja (s predavateljem) in pretežni del izobraževanja s pomo jo E-gradiv. Odlo itev za pretežni del E-izobraževanja oziroma izobraževanja s pomo jo E-gradiv je bila uvedena, ker omogo a izobraževanje in sodelovanje z mentorjem ne glede na as ali prostor. Usposabljanje se je za elo z izobraževanjem za uporabo spletne u ilnice v delavnici Moodle, nato se je izobraževanje nadaljevalo preko spletne u ilnice in kon alo z zaklju nim izobraževanjem. Sledil je izpit, e se je udeleženec zaklju nih predavanj zanj odlo il. Slika 15 prikazuje celoten proces izobraževanja brezposelnih oseb s Šolskim centrom Velenje, ki se je izvajal na naši šoli, OŠ Koroški jeklarji.

Na in E-izobraževanja je bil enak na vseh lokacijah. Projekt je bil organizacijsko zelo zahteven, še bolj pa tehni no in vsebinsko. Ker je bil asovno omejen na manj kot eno leto, je bilo potrebno v kratkem asu izdelati ogromno E-gradiv, jih testirati in postaviti v spletno u ilnico. To je bil vzrok, da so se E-gradiva za posamezne module izdelovala še v fazi samega E-izobraževanja.


Diplomsko delo univerzitetnega študija





Branko Plestenjak: E-izobraževanje brezposelnih oseb


stran 26

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede

Diplomsko delo univerzitetnega študija




MOTIVACIJSKA


DELAVNICA





DELAVNICA MOODLE





E-IZOBRAŽEVANJE





ZAKLJU NO IZOBRAŽEVANJE

(PREDAVATELJ)





IZPIT IZ RPO


POTRDILO O E-IZOBRAŽEVANJU


ECDL IZPIT




Slika 15: Potek celotnega izobraževanja

Za uspešno izvedbo E-izobraževanja je bil izdelan izobraževalni portal z E-u ilnico, v katerem so postavljena E-gradiva. Portal se nahaja na naslovu http://prihodnost.scv.si/. Slika 16 prikazuje vstopno stran portala, na katerem lahko udeleženci vstopijo v meniju Spletna u ilnica v E-izobraževanje. Vstop v spletno u ilnico je mogo e le, e ima udeleženec dovoljenje za vstop oziroma uporabniško ime in geslo.





Branko Plestenjak: E-izobraževanje brezposelnih oseb


stran 27

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede





Slika 16: Vstopna stran portala

5.3. MOTIVACIJSKA DELAVNICA

Namen motivacijske delavnice je bil že kot samo ime pove, vzpodbuditi udeležence za ra unalniško izobraževanje. Kot navaja Hrustel (2006), je bila delavnica predvsem potrebna za udeležence, katere je dolo il Republiški zavod za zaposlovanje, manj pa za tiste udeležence, kateri so se vklju evali v izobraževanje na lastno željo. Razen predstavitve formalnih postopkov vklju itve v E-izobraževanje in predstavitve dejavnosti Šolskega centra Velenje je bila udeležencem predstavljena vsebina in na in, kako poteka izobraževanje. Udeleženci so bili seznanjeni s svojimi pravicami in obveznostmi, ki jih imajo v procesu izobraževanja. Dobili so informacije, da so iskalci zaposlitve, ki imajo dolo ena znanja in spretnosti iz informacijskokomunikacijske tehnologije, za potrebe trga delovne sile bolj prilagodljivi, se hitreje vklju ujejo v delovne procese in so pri delu u inkovitejši. Delodajalci tudi menijo, da so tisti ki si pridobivajo nova znanja, uspešnejši in s tem pokažejo, da so se še naprej pripravljeni izobraževati. Za sedanji as je to nujno, saj smo v obdobju vseživljenjskega izobraževanja.

Glede na njihovo uspešnost pri izobraževanju oziroma po preizkusih in preverjanjih po posameznih modulih se udeleženci lahko odlo ijo za slede e možnosti:

e nimajo motivacije za opravljanje ene od možnosti opravljanja izpita, dobijo potrdilo o udeležbi v E-izobraževanju,

izberejo možnost opravljanja izpita iz RPO - Ra unalniške pismenosti za odrasle. Ta izpit je priznan v Republiki Sloveniji. Udeleženci se usposabljajo in opravljajo izpite iz posameznih modulov,



stran 28


Diplomsko delo univerzitetnega študija





Branko Plestenjak: E-izobraževanje brezposelnih oseb

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede




izberejo možnost opravljanja izpita iz ECDL - European Computer Driving

Licence. Je mednarodna izobraževalna iniciativa, namenjena širjenju primerljive ra unalniške pismenosti po vsem svetu. Udeleženci se usposabljajo in opravljajo izpite iz posameznih modulov. Evropsko ra unalniško spri evalo oziroma ECDL potrjuje, da zna imetnik dokumenta uporabljati osebni ra unalnik in splošne ra unalniške aplikacije. ECDL spri evalo je mednarodno priznana listina in standard ra unalniških znanj v nera unalniških poklicih. Temelji na enotnem u nem na rtu, sestavljenem v ustanovi ECDL-F, kar vsakemu udeležencu zagotavlja visok nivo znanja prilagojenega mednarodnim zahtevam. Udeleženec lahko osvoji osnovni, napredni in specialisti ni ECDL.

Na naši šoli, OŠ Koroški jeklarji, so bile 4 motivacijske delavnice, z ve kot 70 vklju enimi udeleženci.

5.4. DELAVNICA MOODLE

Spletna u ilnica Moodle preskušeno deluje na sistemih Windows in Linux, verjetno pa deluje tudi na drugih sistemih. Pri sistemih Windows XP je priporo eno, da je naložen paket popravkov SP2 ali novejši, v nasprotnem primeru se ob kliku na povezavo Spletna u ilnica odpre okno ez celoten zaslon, brez možnosti za zaprtje okna. Okno se lahko zapre samo s kombinacijo tipk Alt+F4. Podprti internetni brskalniki so Internet Explorer in Mozilla Firefox. Da u ilnica normalno deluje, morajo biti v brskalniku omogo eni piškotki. Prav tako mora biti nameš en dodatek za predvajanje flash animacij.

Po identifikaciji se je udeležencu odprlo okno za vstop v spletno u ilnico, prikazano na sliki 17, ki je razli na v odvisnosti od privilegija v E-izobraževalnem procesu. V tem primeru sem bil logiran kot asistent in sem imel privilegij v primerjavi z udeleženci E-izobraževanja, kateri niso imeli možnosti dostopa do okenca Prihodnost.





stran 29


Diplomsko delo univerzitetnega študija





Branko Plestenjak: E-izobraževanje brezposelnih oseb

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede

Diplomsko delo univerzitetnega študija





Slika 17: Spletna u ilnica Moodle

V delavnici Moodle smo asistenti nau ili udeležence uporabljati spletno u ilnico in jim pokazali prednosti, ki jim jih ta ponuja. Prednosti so predvsem individualno u enje in možnost neposrednega vklju evanja posameznika v proces u enja. Tu smo jih seznanili s konceptom uporabe spletne u ilnice, logiko, navigacijo, kako izdelajo svoj profil, se predstavijo, izrazijo svoje želje. Na koncu so udeleženci izpolnili test za ugotavljanje njihovega predznanja.

5.4.1. PREDSTAVITEV UDELEŽENCA

V delavnici Moodle so udeleženci izdelali svoj profil, ki je prikazan na sliki 18. Ko so udeleženci vnašali svoje podatke, so po asi spoznavali na in dela. Tisti, ki jim delo z miško in tipkovnico še ni šlo dobro od rok, pa so pridobivali te spretnosti. Presene en sem bil med dejstvom, da veliko udeležencev sploh še ni imelo svojega elektronskega naslova.

V možnosti, Moje želje in potrebe so udeleženci podali svoje podatke kot so spol, izobrazba, as brezposelnosti itd. ter želje in pri akovanja v procesu E-izobraževanja.





Branko Plestenjak: E-izobraževanje brezposelnih oseb


stran 30

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede





Slika 18: Izdelava profila udeleženca

Udeleženci, ki prihajajo na razli na izobraževanja in usposabljanja, so precej razli ni po svojem predznanju, sposobnostih in spretnostih. Zato je bil v možnosti Moje ra unalniško znanje test, s katerim se je ugotavljalo vsaj delni vpogled v znanje, ki so ga udeleženci imeli pred samim izobraževanjem. Vprašanja v testu so bila naklju no generirana. Naklju no so bila generirana tudi po posameznih sklopih, da ne bi bilo preve vprašanj samo iz enega sklopa. Tako so imeli udeleženci razli na vprašanja, kar je onemogo alo prepisovanje. Glede na rezultate preverjanja so se udeleženci razporedili v skupine, e je bilo udeležencev za ve skupin.

Podoben, vendar daljši in zahtevnejši test je bil na koncu vsakega sklopa, v katerem so udeleženci izobraževanja imeli možnost samopreverjanje osvojenega znanja. Test je prikazan v Prilogi 1.

Pri preizkusu znanja udeležencev sem opazil, da je udeleženka, ki je bila popolna za etnica v ra unalništvu, izdelala preverjanje pozitivno. Takšna oblika testa, ko udeleženec samo izbira trditve, omogo a odgovore na sre o. Da se to ne bi dogajalo, bi mogo e izbrali test tako, da bi morali udeleženci sami vpisati dolo ene izraze. Tak tip testa uporablja dopolnjevanje in vpis kratkih odgovorov udeleženca. Ti testi so redkejši in zahtevnejši, ker se pojavlja problem razli nih možnih interpretacij pravilnega odgovora, ker udeleženec lahko uporabi drugi izraz, kot smo ga mi predvideli, a je vseeno pravilen, ga napa no natipka itd.

Tako kot pri veliko zahtevnih projektih so se tudi pri tem na za etku pojavile težave pri obveš anju udeležencev izobraževanja. Eden izmed vzrokov je bil, da je to




stran 31


Diplomsko delo univerzitetnega študija





Branko Plestenjak: E-izobraževanje brezposelnih oseb

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede




unikaten projekt E-izobraževanje brezposelnih oseb, ki še ni bil uveden nikjer v Sloveniji. Drugi vzrok je bil nedore enost zahtev Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki so se med samim projektom spreminjale. Tretji vzrok je bil delno posledica drugega, ker Šolski center Velenje ni mogel posredovati informacij, ker jih še ni imel ali pa še niso bile to no definirane. etrti vzrok je bil, da je projekt, ki je zgrajen po modulih, zelo obsežen, zahteven in se je še ob izvajanju sproti dograjeval. Slede i vzrok pa je bil (zelo) kratek rok trajanja projekta, manj kot leto. Glede na vse to je normalno, da se pri izvedbi takšnega projektnega pojavile težave.

Mogo e najpomembnejši razlogi za neobveš enost udeležencev, pa je bilo za etno neznanje udeležencev E-izobraževanja. eprav smo jih asistenti ves as opozarjali, da imajo v vsakem sklopu E-izobraževanja možnost postaviti vprašanja mentorju, preko foruma izpostaviti svoje želje, potrebe in probleme, udeleženci tega niso izkoristili. Vzrok je bil verjetno ta, da se mnogi med njimi niso izobraževali že ve let, posebej pa še E-izobraževanje, ki je unikatni na in izobraževanja in še ni vpeljan na ve ini fakultet, kaj šele na srednjih šolah ali pri drugih oblikah izobraževanj. Zato je ta razlog delno opravi ljiv. Zaradi tega se je v nadaljevanju izobraževanja izdelalo okence Moj meni. V možnosti Obvestila so imeli udeleženci možnost pregledovanja obvestil, kar prikazuje slika 19. Obvestila so opozarjala kdaj, kje, na kakšen na in bodo izobraževanja, izpiti, preverjanja po modulih, pogoje, katere morajo udeleženci izpolniti za pristop k izpitu, gesla za posamezne predmete, potrdila o izobraževanju in ostala obvestila, ki so udeležence zanimala.





Slika 19: Sprotna obvestila



Branko Plestenjak: E-izobraževanje brezposelnih oseb


Diplomsko delo univerzitetnega študija





stran 32

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede

Diplomsko delo univerzitetnega študija





V delavnico Moodle in kasneje v E-izobraževanje se je na naši šoli, OŠ Koroški jeklarji, vklju ilo 67 udeležencev v 5 skupin.

5.5. E-IZOBRAŽEVANJE

Samo E-izobraževanje sestavljajo predmeti. Ti so ECDL, Ra unalniška pismenost za odrasle in Specialisti no usposabljanje.

Vsebina predmeta je razdeljena na tri nivoje:

1) Sklop predstavlja delitev predmeta na glavne dele;

2) Lekcija je zaklju ena celota, v kateri podamo zaklju eno znanje nekega podro ja. Ve lekcij sestavlja sklop;

3) Enota je najmanjši del predmeta, ki se je ne da deliti na ve delov. Enota ni enaka eni u ni uri. Ve enot sestavlja lekcijo.

5.5.1. PREDMETNIK

V predal ku Moji predmeti, možnost Vsi predmeti se nam odpre možnost, ki jo prikazuje slika 20. Slika nam prikazuje vrste izobraževanj in pripadajo e predmete za vsako vrsto E-izobraževanja.





Slika 20: Predmetnik za razli na usposabljanja




Branko Plestenjak: E-izobraževanje brezposelnih oseb


stran 33

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede

Diplomsko delo univerzitetnega študija





V E-u ilnici si je udeleženec sam dolo al podro je in zahtevnost izobraževanja. Tako je lahko izbiral med ECDL izobraževanjem, ra unalniško pismenostjo za odrasle in specialisti nim usposabljanjem. Naša želja je bila, da udeleženci pridobijo osnovno znanje in veš ine na podro ju ra unalništva in informatike. Pri E-izobraževanju je to veljalo tako za za etnike kot tudi za tiste, ki so imeli v ra unalništvu že precej znanj.

5.5.2. SKLOP

Spodaj, na sliki 21, je prikazan sklop oziroma Modul 1, ki se imenuje Osnovni koncepti informacijske tehnologije (IT). Zgradba samega E-izobraževanja je zgrajena modularno, po vrsti izobraževanja in po predmetih. Tako je bilo omogo eno, da so se v procesu samega E-izobraževanja pravo asno dodajali novi moduli. Ko izberemo dolo en modul se odpre okno z vsebino, razdeljeno na lekcije, z vajami in možnostjo samopreverjanja, ki sledi na koncu po predelani vsebini.





Branko Plestenjak: E-izobraževanje brezposelnih oseb


stran 34

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede

Diplomsko delo univerzitetnega študija





Slika 21: Primer sklopa oziroma Modula 1 pri ECDL izobraževanju





Branko Plestenjak: E-izobraževanje brezposelnih oseb


stran 35

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede




5.5.3. LEKCIJA

Vsakemu udeležencu izobraževanja se ni bilo potrebno u iti vseh enot (sklopov ali lekcij), temve samo tiste, za katere je menil, da bi bilo dobro, da jih obnovi oziroma se jih nau i. Ko izbere dolo eno lekcijo, se udeležencu pojavi okno z opisom ciljev in vsebine. To vidimo na sliki 22, ki v tem primeru prikazuje Lekcijo 4: Informacijska tehnologija: Telefonska omrežja.


Diplomsko delo univerzitetnega študija





Slika 22: Primer lekcije 4, Telefonska omrežja pri ECDL izobraževanju

Na levi strani je navigacijski stolpec, s pomo jo katerega je udeleženec dosegal dolo ene vsebine oziroma u ne enote v lekciji. Kadar udeleženec predela u no enoto in pravilno odgovori ali izpelje postopek v vajah, se mu pred u no enoto v navigacijskem stolpcu pojavi zelena kljukica, ki potrdi pravilnost odgovora. V primeru, da je nepravilno odgovoril, pa se pojavi oranžen križec. U no enoto lahko udeleženec ve krat ponovi tako, da lahko popravi odgovore v vajah. Kadar je udeleženec pravilno popravil odgovore, se je oranžni kvadratek spremenil v zeleno kljukico. Prazni kvadratek je pomenil, da udeleženec ni predelal u ne enote. V primeru pa, ko vsebine ni razumel, je imel v možnosti Pošlji sporo ilo mentorju, možnost za nadaljnja pojasnila pri mentorju ali asistentu. Ko je udeleženec predelal





Branko Plestenjak: E-izobraževanje brezposelnih oseb


stran 36

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede




vsebine, katere je želel, se je preko povezave Nazaj v predmet, vrnil na ostale lekcije v sklopu.

5.5.4. U NA ENOTA

Vsebina v u ni enoti je v multimedijski obliki. Se pravi, da vsebuje sliko, zvok (govor), besedilo, animacijo, film in možnost interakcije udeleženca izobraževanja. Da bi se udeležencu olajšalo delo, je v spodnjem delu okna navigacijska vrstica, s katero se po želji premikamo po vsebini. Ta vrstica spominja na upravljanje z videorekorderjem. V veliko primerih se pridruži povezava Nadaljuj, s pomo jo katere dostopamo do vsebine v obliki stran po stran. Na koncu vsake u ne enote, ki je del lekcije, so vprašanja za utrditev snovi. V tem primeru so vprašanja postavljena tako (tudi v ve ini primerov), da je možnih eden ali ve pravilnih odgovorov. e udeleženci niso prepri ani v pravilnost odgovora, imajo možnost, da na gumbu Preveri, preverijo pravilnost odgovora. Pri vajah bi bilo smiselno, da bi se udeležencu v primeru, ko ne bi znal odgovoriti na vprašanje, ponudila možnost vrnitve nazaj na tisti del vsebine, na katero se nanaša vprašanje.

V spodnji sliki 23 je slikovni prikaz u ne enote, v kateri so opisane tehnologije, ki omogo ajo prenos podatkov po telefonskem omrežju. V u ni enoti so najprej podani cilji, nato je nakazana njena vsebina, v nadaljevanju vsebina in njena razlaga na ve zaslonih, na koncu sledijo vaje za utrditev snovi.


Diplomsko delo univerzitetnega študija





Branko Plestenjak: E-izobraževanje brezposelnih oseb


stran 37

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede

Diplomsko delo univerzitetnega študija





Slika 23: Primer u ne enote, PSTN, ISDN, DSL IN ADSL pri ECDL izobraževanju

5.5.5. PREVERJANJE

Preverjanje je po mojem mišljenju takoj za izdelavo kvalitetnih E-gradiv eden od najvažnejših dejavnikov E-izobraževanja. Ko udeleženec predela vsebine, katere je želel, ima na koncu vsakega sklopa možnost, da preveri svoje osvojeno znanje. Preizkus znanja lahko opravlja ve krat tako, da udeleženec vidi svoje napredovanje in se na osnovi rezultata odlo i, katero vrsto izobraževanja bo v nadaljevanju izbral in ali bo z izobraževanjem zaklju il. Možnost izobraževanja mu dolo a procentualni dosežek pri preizkusu znanja. Za opravljanje ECDL izpitov mora udeleženec v preverjanju dose i nad 85%, za opravljanje izpitov iz ra unalniške pismenosti za




Branko Plestenjak: E-izobraževanje brezposelnih oseb


stran 38

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede

Diplomsko delo univerzitetnega študija




odrasle pa vsaj 50%. e udeleženec pri ECDL preverjanju ni dosegel 85%

procentov, ima možnost opravljanja izpitov iz ra unalniški pismenosti za odrasle.

Preverjanje je lahko v dveh oblikah:

teoreti no preverjanje - izbira enega ali ve možnih odgovorov,

izdelava naloge po dolo enem postopku.

Teoreti no preverjanje

V primeru, kot je prikazano na sliki 24, je udeleženec izbral preverjanje za Modul 1, ki zajema Osnovne koncepte informacijske tehnologije. To podro je je teoreti nega zna aja, v katerem udeleženec spozna informacijsko tehnologijo. Preverjanje je enostavno, saj udeleženec izbira eno ali ve možnosti med ponujenimi odgovori in ni postopka pri izvrševanju naloge. Reševanje preizkusa je omejeno na 45 minut. Da udeleženec ne bi zašel v asovno stisko, ima na zaslonu prikazano, koliko asa še ima na razpolago do konca reševanja.





Stran:1234567891011121314151617181920212223242526272829303132 (Naslednji)

Slika 24: Primer preverjanja, Modul 1 pri ECDL izobraževanju

Na koncu preizkusa znanja udeleženec izbere gumb Kon aj in pošlji. S tem je kon al preverjanje, program pa mu izpiše statisti ne podatke, kot jih prikazuje tabela 1.





Branko Plestenjak: E-izobraževanje brezposelnih oseb


stran 39

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede

Diplomsko delo univerzitetnega študija




Preverjanje SEPTEMBER Pregled poskusa 1




Za eti pri:


Sunday, 24 September 2006, 09:00 PM



Kon ano:


Sunday, 24 September 2006, 09:32 PM



Porabljeni as:


32 minut 29 sekund



Neobdelan izid:


26/32 (81 %)



Ocena:


81.25 od najve možnih 100




Tabela 1: Rezultat preverjanja Modul 1 pri ECDL izobraževanju

Izdelava naloge po dolo enem postopku

Iz Priloge 1 vidimo, da je teoreti en primer preverjanja enostaven v primerjavi s spodnjim, v katerem mora udeleženec slediti procesu in izdelati dolo eno nalogo. Do rešitve dolo ene naloge lahko pridemo na razli ne na ine, imajo pa enak rezultat. V takšnih primerih se zastavi vprašanje, na kakšen na in naj bo izdelano preverjanja in koliko svobode dopustimo udeležencu. e ima udeleženec preve svobode pri izbiranju in reševanju naloge, bo ugotavljanje, ali je udeleženec pravilno rešil nalogo zelo težko ali pa zaradi omejitve hitrosti internetne povezave skoraj nemogo a. V primeru, ko je udeleženec preve omejen pri reševanju naloge, ne more uporabiti že predhodno osvojenega znanja, saj je vezan samo na en možen na in reševanja naloge oziroma ga omejimo na to no dolo en postopek. Ker ni opozorila, ali je udeleženec izbral pravi postopek, se na za etku pojavi težava, saj ne ve, ali je pravilno za el reševati nalogo ali je internetna povezava po asna. Primer: Ali bo za el reševati nalogo izdelave obrob z desno miškino tipko ali preko menija ali preko oblikovalne ikonske vrstice?

Na sliki 25 je prikazan primer preverjanja, v katerem mora udeleženec uporabiti dolo en postopek.





Branko Plestenjak: E-izobraževanje brezposelnih oseb


stran 40

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede

Diplomsko delo univerzitetnega študija





Branko Plestenjak: E-izobraževanje brezposelnih oseb


stran 41

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede





Slika 25: Preverjanja po postopku, predmet Predstavitve

Nalogo Animacija na diapozitivih sem za el reševati tako, da sploh nisem predelal vsebine. Na za etku sem imel velike probleme, saj sem hotel nalogo reševati na svoj ustaljen na in. Najprej sem kliknil z desnim klikom na miškino tipko, da bi prišel do priro nega menija, pa ni šlo. Nato sem poskusil prek menija Diaprojekcija in tudi ni šlo. Na koncu sem le našel rešitev s klikom na puš ico pri Predstavitvi diapozitiva. Zato bi vsem udeležencem, da predelajo vsebine, kljub temu da znajo izdelati zahtevane naloge.

V stolpcu na levi strani zadnje slike v zaporedju so pripadajo e naloge postopkovnega preverjanja. S križcem so ozna ene nepravilno ali nedokon ano rešene naloge, s kljukico pravilno rešene in s praznimi kvadratki še ne rešene naloge. Nalogo lahko ve krat rešujemo. Ko jo pravilno rešimo, se nam tudi križec spremeni v kljukico. Ko ho emo izstopiti iz preverjanja, eprav nismo rešili vseh nalog, nas program opozori, e res želimo izstopiti iz preverjanja. Po izstopu iz preverjanja nam program prikaže dosežen rezultat in z nadaljevanjem se vrnemo nazaj na predmet. Preverjanje je možno opravljati le enkrat dnevno. Se pravi, e smo ga zapustili, ne da bi ga dokon ali, ga lahko ponovno opravimo naslednji dan.

5.5.6. KONTROLA PRISOTNOSTI V SPLETNI U ILNICI

Vsaka prisotnost udeleženca v E-izobraževanju se zabeleži na strežniku tako, da se lahko naredi analiza prisotnosti, as izobraževanja, zadnji dostop, kdaj in kolikokrat




stran 42


Diplomsko delo univerzitetnega študija





Branko Plestenjak: E-izobraževanje brezposelnih oseb

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede




je udeleženec opravil preverjanje in podobno. Na sliki 26 je prikazan primer zadnjega dostopa posameznih udeležencev v spletno u ilnico.


Diplomsko delo univerzitetnega študija





Slika 26: Primer zadnje prisotnosti izobraževanja



5.5.7. VPRAŠALNIK

Opravili ste predavanje o uporabi spletne u ilnice, sedaj ste vklju eni v osnovno izobraževanje preko spletne u ilnice (4 moduli: osnovni koncepti IT, uporaba ra unalnika in upravljanja datotek, obdelava besedil, podatki in komunikacije). V nadaljevanju sledi še zaklju no izobraževanje in izpit. Zaklju nega izobraževanja in izpita ni obvezno opravljati. V primeru, da se ne odlo ite za zaklju no izobraževanje in opravljanje izpita, vam bomo posredovali potrdilo o udeležbi izobraževanja (to potrdilo dobite tudi v primeru, e se odlo ite za zaklju no izobraževanje in opravljanje izpita). Zaklju no izobraževanje bo potekalo tako, da vas bomo glede na rezultate, ki jih dosežete pri opravljanju preverjanj v posameznem modulu, razdelili v skupine. Razdeljeni v skupine boste imeli 2 – 8 urno klasi no predavanje.

Glede na vaše interese oz. želje o nadaljnjem izobraževanju in rezultate pri preverjanju v posameznem modulu imate možnost opravljanja izpitov enega izmed dveh certifikatov. Prosimo vas, da obkrožite na in, s katerim želite zaklju iti osnovno izobraževanje.




Branko Plestenjak: E-izobraževanje brezposelnih oseb


stran 43

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede





Opravljanje ECDL izpitov:


Certifikat priznavajo države lanic Evropske unije, tj. njihove državne uprave oz. podjetja. Spri evalo izkazuje, da imate znanje o ra unalnikih in znanje uporabe splošnih ra unalniški programov na zahtevnem nivoju. Izpiti se opravljajo po posameznih modulih. Izpit iz enega modula traja 45 minut. Izpit je opravljen uspešno, e na izpitu iz posameznega modula dosežete vsaj 75% vseh možnih to k (na preverjanjih v vsakem modulu morate dose i vsaj 85%).

Opravljanje izpita iz Ra unalniške pismenosti za odrasle:
Certifikat priznavajo uprave, ustanove in podjetja znotraj Republike Slovenije. Certifikat izkazuje, da obvladate osnove ra unalništva. Izpit traja 60 minut in je razdeljen na 4 dele: temeljna informacijska znanja, izdelava in oblikovanje besedil, uporaba interneta in elektronske pošte. Za uspešno opravljanje izpita se šteje, e dosežete vsaj 60% iz vsakega modula (na preverjanjih v vsakem modulu morate dose i vsaj 50%).

Izdano potrdilo, da ste obiskovali izobraževanje in zaklju ili izobraževanje.

Glede na to, da kon ujete osnovno ra unalniško izobraževanje, se imate možnost vklju iti v napredno izobraževanje. Le-to bo imelo naslednje vsebine: ra unalniška omrežja, urejanje preglednic in uporaba predstavitvenih orodij. Prosimo vas, da izberete, ali se želite vklju iti v napredno izobraževanje z da ali ne.

Naknadno se je bilo mogo e še vklju iti v specialisti no izobraževanje.

5.6. ZAKLJU NO PREDAVANJE

Zaklju no predavanje se je izpeljalo v obliki predavanj s pomo jo predavatelja. Udeleženci so bili formirani v takšne skupine, v katerih so imeli enako ali podobno predznanje. V tem delu usposabljanja je bilo zagotovljeno, da so si udeleženci pridobili še dodatna znanja s podro ja ra unalništva in informatike, opravljanja izpita, da so raz istili nejasnosti in so tako bili v celoti pripravljeni na opravljanje izpita.

5.7. OPRAVLJANJE IZPITA

V Izpitnem sistemu, ki je prikazan na sliki 27, imajo udeleženci možnost, da si podrobneje pregledajo postopek prijave in pogoje za opravljanje izpitov. Dostop do možnosti, kot so Prijava na izpit, Pregled prijav in Rezultati izpitov, imajo samo udeleženci E-izobraževanja, ne pa tudi asistenti.





Slika 27: Izpitni sistem




Branko Plestenjak: E-izobraževanje brezposelnih oseb


Diplomsko delo univerzitetnega študija





stran 44

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede




Opravljanje izpita je bilo podobno kot pri preverjanju. Ker pa nisem sodeloval, ne bom navajal podrobnosti. Udeleženci so se o podrobnostih opravljanja izpita seznanili v zaklju nem predavanju.

Splošna navodila in pogoji za prijavo na izpit:

Na izpit se lahko prijavljate v bloku Izpitni sistem.

e ne izpolnjujete katerega od pogojev vas bo izpitni sistem opozoril in ne bo dovolil prijave, dokler ne boste ustrezali pogojem.

e se niste udeležili zaklju nega izobraževanja, vam aplikacija ne bo dovolila prijave na izpit.

Za vse udeležence, ki se želite prijaviti na izpit, je torej obvezna udeležba na klasi nem oz. zaklju nem izobraževanju.

Udeleženci, ki želite opravljati ECDL izpit, morate na modulu, iz katerega želite opravljati izpit na preverjanju ob koncu želenega modula dose i najmanj 85% uspešnost. Prav tako morate s 85% uspešnostjo opraviti preverjanje na koncu še enega izmed modulov.

Udeleženci, ki želite opravljati RPO izpit, morate na preverjanjih ob koncu modulov dose i naslednji minimum:

o za modul M1 – 20% o za modul M2 – 20%

o za modul M3 – 40% o za modul M7 – 60%

Na izpit se je možno prijaviti in / ali odjaviti najmanj 3 dni pred izpitnim rokom.

Dokler ne dobite rezultate izpita, ki ste ga opravljali, ni možna ponovna prijava na isti izpit.

V okviru enega izpitnega roka (dneva) lahko opravljate izpite iz najve 4 modulov (velja za tiste, ki boste opravljali ECDL izpit).

Ko se prijavite na dolo en izpitni rok, boste samodejno razvrš eni na prvo prosto mesto. Pri tem boste obveš eni tudi o uri izpita znotraj tega izpitnega roka (dneva). Vse aktivne prijave lahko vidite v bloku Izpitni sistem, Pregled prijav.

Ne glede na lokacijo vašega izobraževanja je možno opravljati izpite na vseh lokacijah po Sloveniji, za katere bodo navedeni izpitni roki. Potni stroški vam bodo v tem primeru povrnjeni.

Rezultate izpitov in poskusnega izpite lahko spremljate v bloku Izpitni sistem, Rezultati izpitov. Prikazali se vam bodo, ko bodo vneseni.





stran 45


Diplomsko delo univerzitetnega študija





Branko Plestenjak: E-izobraževanje brezposelnih oseb

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede





6. RAZISKAVA ZADOVOLJSTVA UDELEŽENCEV E-IZOBRAŽEVANJA

6.1. OPIS PROBLEMA

Projekt E-izobraževanja brezposelnih oseb s Šolskim centrom Velenje je potekal kombinirano na osnovi predhodnih analiz (razli no predznanje udeležencev). Del klasi nega u enja (s predavateljem) in pretežni del izobraževanja s pomo jo E-gradiv. Tako kot pri veliko zahtevnih in zelo obsežnih projektih so se tudi pri tem na za etku pojavile nekatere težave. Ta projekt je bil unikaten na in izobraževanja, ki še ni vpeljan na ve ini fakultet, kaj šele na srednjih šolah ali pri drugih oblikah izobraževanj.

To se kaže vsaj v naštetih pogledih:

· v takšni obliki in na inu izvedbe še ni bil uveden nikjer v Sloveniji;

· uveden je bil za zelo heterogeno populacijo brezposelnih ljudi, med katerimi se mnogi že nekaj asa niso izobraževali, nekateri pa so se bolj po sili razmer;

· do sedaj je bila praksa v šolstvu, da so posamezniki izdelali E-gradiva, jih postavili v E-u ilnico, bili E-tutorji itd. Pri tem projektu pa so bili posamezniki zadolženi za svoja podro ja;

· zelo kratek rok, manj kot leto za tako zahteven in obsežen projekt;

· nov na in izdelave E-gradiv;

Poleg vsega tega pa so bile še nedore ene zahteve doti nih ministrstev, ki so se med samim projektom spreminjale.

Zaradi mnogih neznank je dobro, da vsak projekt analiziramo iz razli nih vidikov. Sam sem se odlo il za anketo, v kateri sem analiziral predloge in pripombe asistentov in udeležencev E-izobraževanja.

6.2. CILJI IN NAMEN

Pomembno je, da imajo udeleženci po vsaki vrsti izobraževanja možnost podati predloge in pripombe. Zato je bil namen ankete ugotoviti, ali je bil izbran primeren na in izobraževanja, kvaliteta in izgled E-gradiv, orientacija, navigacija, logi nost, intuitivnost, možnost lastne sledljivosti napredka, postavitve na portal, v E-u ilnico. Ali je bila zadostna pomo asistentov in moderatorjev, kje in koliko asa so udeleženci porabili za izobraževanje in kako so bili zadovoljni s samim izvajanjem izobraževanja v celoti?

6.3. TEHNIKA DELA

Da bi pridobil im bolj avtenti ne odgovore, sem uporabil anketno tehniko. Zato sem si zelo želel, da bi udeležence anketiral da bi imel možnost, da jim sam razložim, kaj ho em od njih in pojasnim mogo e nejasnosti glede vprašanj. Žal pa sta dve skupini pred asno kon ali E-izobraževanje tako, da mi teh udeležencev ni uspelo anketirati. Vprašanja sem sestavil po smernicah razvojne skupine za vzpostavitev na ina




stran 46


Diplomsko delo univerzitetnega študija





Branko Plestenjak: E-izobraževanje brezposelnih oseb

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede

Diplomsko delo univerzitetnega študija




ocenjevanja kakovosti E-gradiv in se nanašajo na tehni ni del ocene E-izobraževanja, ne pa tudi na vsebinsko-didakti nega, ker sam nisem sodeloval pri opravljanju izpitov.

6.4. ANALIZA REZULTATOV

Uspelo mi je zbrati 6 anketnih listov od asistentov in 25 od udeležencev E-izobraževanja. Udeleženci so bili anketirani v Velenju, takoj po opravljanju izpitov. V nadaljevanju bom prikazal rezultate na deset zastavljenih vprašanj.

Orientacija

Ali ste se med uporabo (u enjem) hitro in kvalitetno orientirali (kje v gradivu oziroma u ni poti pravzaprav smo)?




Orientacija



14




10




5




1


1


14

Š t

e v

i l

o


12

10

8

6


Asistenti

Udeleženci

4

2

0

Zlahka Na za etku težje

Ne najbolj logi na





Slika 28: Orientacija

Iz slike 28 vidimo, da je za ve ino udeležencev (14) in asistentov (5) bila orientacija takšna kot mora biti. Za neveš e udeležence (10) in enega asistenta uporabe IKT tehnologije, je normalno, da imajo na za etku težave ne samo z orientacijo, ampak tudi s samim seboj, saj morajo hkrati razmišljati o ve stvareh, na primer kje klikniti na ekranu, s katero miškino tipko, kje so tipke na tipkovnici ipd. Zato je takšen rezultat pri akovan. Za enega udeleženca orientacija ni bila najbolj logi na.

Navigacija

Ali struktura gradiva omogo a kakovostno navigacijo (naprej, nazaj, ven, ponovno nazaj na isto mesto, na druge (povezane) u ne enote, module …)?





Branko Plestenjak: E-izobraževanje brezposelnih oseb


stran 47

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede

Diplomsko delo univerzitetnega študija





Navigacija




20



Š t

e v

i l

o


17





7



4



1


1 1


15




10


Asistenti

Udeleženci



5




0

Popolna Ne zmeraj Premala




Slika 29: Navigacija

Slika 29 prikazuje, da je bila navigacija štirim asistentom in sedmim udeležencem popolna, enemu asistentu in ve ini udeležencem (17) navigacija ni zmeraj omogo ala, kar so pri akovali, za enega asistenta in udeleženca pa je bila premala.

Podpora pri delu

Ali je bila zadostna podpora s strani asistenta, on-line mentorja, ali je bila dokumentacija za pomo dovolj pregledna?




Podpora pri delu



10

9




6

5





1


10



Š t

e v

i l

o


8



6

Asistenti

Udeleženci


4



2



0

Nepotrebna Visoka Tako, tako Slaba




Slika 30: Podpora pri delu




Branko Plestenjak: E-izobraževanje brezposelnih oseb


stran 48

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede

Diplomsko delo univerzitetnega študija





Iz slike 30 vidimo, da pet asistentov in šest udeležencev ni potrebovalo podpore pri delu, kar pomeni, da so imeli že dovolj ra unalniškega znanja. En asistent je bil zelo zadovoljen z on-line mentorjem, deset udeležencev pa s celotno podporo pri delu. Deset udeležencev je bilo delno zadovoljnih s podporo pri delu. Ker sem bil prisoten pri E-izobraževanju udeležencev v u ilnici, nisem bil preve presene en z njihovimi odgovori, saj jih je kar nekaj izrazilo željo po klasi nih predavanjih. Veliko udeležencev se je obra alo name eprav sem jim ve krat povedal, da imajo možnost komuniciranja z mentorjem z možnostjo Pošlji vprašanje mentorju. Prav tako niso uporabljali e-pošte in foruma.

Možnost sledenja

Ali ste imeli zadostno možnost sledenja lastnega napredka pri u enju (vaje in preverjanje)?




Možnost sledenja



16





7



4

2


2


16



Š t

e v

i l

o


14

12

10

8


Asistenti

Udeleženci

6

4

2

0

Odli na Ravno prav Slaba





Slika 31: Možnost sledenja lastnega napredka pri izobraževanju

Slika 31 prikazuje, da so bili štirje asistenti in sedem udeležencev zelo zadovoljni z možnostjo lastnega napredka pri u enju, za dva asistenta in šestnajst udeležencev je bila ravno prava, za dva udeleženca pa je bila slaba. Ta sta tudi podala pripombi, da so bila vprašanja v primerjavi z izpitom prelahka.

Ocena kakovosti izdelave vsebine

Je bil tekst jasen, itljiv, slovni no pravilen, govor razumevajo , nazorna grafika in animacija?





Branko Plestenjak: E-izobraževanje brezposelnih oseb


stran 49

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede

Diplomsko delo univerzitetnega študija





Kakovost izdelane vsebine




20



Š t

e v

i l

o


18





4 4

2


3


15



10


Asistenti Udeleženci



5



0

Visoka Dobra Slaba




Slika 32: Kakovost izdelane vsebine

Iz slike 32 vidimo, da so se asistenti veliko bolj pohvalno izrazili glede izdelanih E-gradiv oziroma vsebine kot udeleženci. Štirje asistenti in štirje udeleženci so ocenili kakovost izdelane vsebine visoko, dvema asistentoma in osemnajstim udeležencem je bila dobra in trem udeležencem slaba. Pripombe nekaterih udeležencev so bile, da je bila vsebina dolgo asna, ponekod ni bilo govora, napake v tekstu, prazne strani in da so bila vprašanja na izpitu, ki niso bila obravnavana v vsebini.

Struktura in nazornost

Kakšna je bila nazornost in organiziranost predstavitve na zaslonu?

Slika 33 prikazuje, da je bila struktura in nazornost na zelo visokem nivoju, saj ju je ve ina asistentov (5) in udeležencev (15) ocenili najvišje. Za vse ostale, to je za enega asistenta in deset udeležence pa je bila sprejemljiva, saj nih e ni podal slabe ocene.





Branko Plestenjak: E-izobraževanje brezposelnih oseb


stran 50

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede

Diplomsko delo univerzitetnega študija





Struktura in nazornost




16



Š t

e v

i l

o


15




10




5



1


14

12

10

8


Asistenti Udeleženci

6

4

2

0

Dobra Sprejemljiva Slaba




Slika 33: Struktura in nazornost



Pripombe na E-izobraževanje

Asistenti: Premalo sprotnih informacij. Mogo e so se za etniki sprva težko znašli. Udeleženci E-izobraževanja: Premalo za etnih informacij, kdaj, kje, kako bo potekal izpit, pla evanje potnih stroškov itd. Zakaj ni klasi nih predavanj? Zakaj se v septembru niso izobraževanja nadaljevala? Slaba organizacija z Zavodom za zaposlovanje. V asih po asno delovanje, blokiranje in akanje, da se naloži stran. Prelahka snov, ki bi lahko bila podana na druga en na in. Vprašanja pri preverjanju so bila v primerjavi z izpitom prelahka. Nekaterim udeležencem je bila vsebina dolgo asna, ponekod ni bilo govora, zaznali so nekaj napak, praznih strani, na izpitu pa so bila vprašanja, ki niso bila obravnavana v vsebini.

Pohvale vredno, izobraževanje mi je bilo v zadovoljstvo. Dobro izobraževanje, kakovostno in ustrezno, možnost izobraževanja od doma.

Kje ste opravili E-izobraževanje?

Na sliki 34 vidimo, da se je pet asistentov in šest udeležencev izobraževalo v u ilnici, en asistent in osemnajst udeležencev tako doma kot v u ilnici in le eden udeleženec samo doma.





Branko Plestenjak: E-izobraževanje brezposelnih oseb


stran 51

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede

Diplomsko delo univerzitetnega študija





Mesto E-izobraževanja




20



Š t

e v

i l

o


18





5 6



1


1


15




10


Asistenti

Udeleženci



5




0

U ilnica U ilnica, doma Doma





Slika 34: Mesto E-izobraževanja

Ali je E-izobraževanje zadovoljilo vaša pri akovanja?




Zadovoljitev pri akovanj



8

7

Š t

e v

i l

o


6

5

4

8





3



1

2

1 1


4

3


Asistenti

Udeleženci

2

1

0

Ve V veliki meri

Ravno prav


Premalo Veliko premalo





Slika 35: Zadovoljitev pri akovanj E-izobraževanja

Slika 35 prikazuje, da je E-izobraževanje enega asistenta in dva udeleženca ve kot zadovoljilo v primerjavi s pri akovanji, štiri asistenti in osme udeležencev v veliki meri, enega asistenta in udeleženca ravno prav, le trije udeleženci pa so izjavili, da E-





Branko Plestenjak: E-izobraževanje brezposelnih oseb


stran 52

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede

Diplomsko delo univerzitetnega študija




izobraževanje ni zadovoljilo njihovih pri akovanj. Iz tega lahko sklepamo, da je ve ina udeležencev E-izobraževanja dobila vsaj to, kar so pri akovali.

Koliko asa ste porabili za E-izobraževanje tedensko?




Tedenska poraba asa za E-izobraževanje




12



Š t

e v

i l

o


11




8



6



4



2


10



8



6


Asistenti

Udeleženci

4



2



0

2 uri 4 ure ve





Slika 36: Tedenska poraba asa E-izobraževanja

Iz slike 36 se vidi, da sta dva asistenta in osem udeležencev porabili le dve uri ali celo manj za izobraževanje, štirje asistenti in šest udeležencev štiri ure in enajst udeležencev ve kot štiri ure, nekateri 8 ali celo 15 ur.





Branko Plestenjak: E-izobraževanje brezposelnih oseb


stran 53

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede





7. ZAKLJU EK

Projekt "PHARE 2003 - Ra unalniško opismenjevanje brezposelnih", ki ga je izvedel Šolski center Velenje v obliki E-izobraževanje je unikat v slovenskem prostoru. V manj kot enem letu je bilo izvedeno veliko delo ob izjemnih ljudeh, kot je dejal vodja projekta Simon Muha. Do sedaj kolikor mi je poznano, še ni bilo ni esar primerljivega. V lanil sem se na ve spletnih portalov, kjer so ponujali E-izobraževanje, tudi fakultete. Ti ponujajo kve jemu vsebine v Wordu, PowerPointu Acrobat Rederju itd. Ponekod dodajajo še teste, v najboljšem primeru pa so posamezne vsebine primerno multimedijsko zgrajene ob pomo i mentorja. To sicer ni slabo, vendar to še ni pravo E-izobraževanje.

Izobraževanje brezposelnih oseb je potekalo v dualni obliki. Uvajalna delavnica, zaklju no izobraževanje in izpit so potekali po tradicionalnem na inu izobraževanja, ostalo izobraževanje pa v obliki E-izobraževanja. Spletne u ilnica na izobraževalnem portalu prihodnost.scv.si nudi vse E-je, ki so potrebni za E-izobraževanje. Udeleženci izobraževanja so imeli možnost uporabljati E-pošto za komunikacijo z moderatorjem, forume za razpravo, odli no izdelana multimedijska E-gradiva v u nih enotah z "nasnetim" govorom, z dobro navigacijo, strukturo itd. V (vodenih) vajah v enoti in na koncu sklopa so lahko preverili svoje znanje, na zaklju nem predavanju pa zgladili nejasnosti, se pripravili in opravili izpit, e so to želeli. Posebej bi izpostavil odli en koncept in E-gradiva, ki kljub visoki kvaliteti ne predstavljajo nobenega problema pri prenosu, saj so u ne enote ve ino velike le okoli enega MB. Tako nalaganje vsebin na ra unalnik ne predstavlja nobenega problema,

e le ADSL ali kabelsko povezavo. Ekipa projekta je dejala, da bi izdelali še boljša E-gradiva, e bi sedanja tehnologija to dopuš ala.

Kot asistent-koordinator sem sodeloval pri E-izobraževanju udeležencev, bil v nenehnem stiku z njimi, tako lažje spoznal njihove težave, mišljenje in pripombe. Ker je prakti ni del diplomske naloge iz E-izobraževanja brezposelnih oseb preko Šolskega centra Velenja, sem se tudi bolj poglobil v delovanje same E-u ilnice.

Moje pripombe in predlogi:

Kljub odli ni vsebini in navigaciji bi mogo e na za etku izobraževanja uvedli izobraževanje za E-izobraževanje oziroma kako se u iti, ker je ve ina udeležencev navajena na podajanje snovi s predavateljem.

Pred za etkom projekta bi se z naro nikom morali bolje uskladiti o poteku projekta in s tem zagotoviti boljšo obveš enost udeležencev E-izobraževanja.

Pri vajah bi bilo dobro, da bi udeleženci imeli možnost, kadar ne bi vedeli odgovora, da se s povezavo vrnejo nazaj na tisti del vsebine, na katero se nanaša vprašanje.

Pri preverjanju procesne izdelave naloge se je dogajalo, da udeleženci niso vedeli ali so naredili napako ali preverjanje ne deluje pravilno. Ta napaka se je potem odpravila.

Vemo, da lahko do cilja pridemo po razli ni poteh, tako imamo tudi za rešitev dolo ene naloge ve možnih poti. Zaradi tega je za udeležence, ki imajo precej predznanja in opravljajo naloge po svojem postopku, omejitev da se




Branko Plestenjak: E-izobraževanje brezposelnih oseb


Diplomsko delo univerzitetnega študija





stran 54

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede




morajo držati to no dolo enega postopka. e bi dopustili udeležencu svobodo pri izbiri postopka, pa bi to pripeljalo do prezahtevnosti izdelave E-gradiv. Zato bi bilo mogo e bolje, da naloga vsebuje predlogo izdelka, ki ga udeleženec mora sam narediti v programu za katerega se izobražuje. V tem primeru pa se lahko vprašamo o objektivnosti takšnega preverjanja, ker je odvisna od samokriti nosti udeleženca izobraževanja.

Vsem udeležencem izobraževanja bi priporo il, da kljub dobremu predznanju vseeno predelajo snov. Kot primer lahko navedem svoje teoreti no reševanje, ki sem ga opravil le z 81, 25 %, in s prej opisanimi težavami pri reševanju nalog po dolo enem postopku.

Dve skupi, ki sta za eli izobraževanje ob koncu maja, sta z njim zaklju ili v juliju, ne da bi imeli izobraževanje še v septembru. Kar nekaj udeležencev me je poklicalo in spraševalo, kdaj se bo izobraževanje nadaljevalo, ker so ga pri akovali še v mesecu septembru. Prav tako jim ni bilo omogo eno zaklju no predavanje s predavateljem.

Asistenti so odli no sprejeli E-izobraževanja, pogrešali so le ve sprotnih informacij na za etku projekta. Zdelo se jim je, da je za neizkušene udeležence za etek težek oziroma da so se težko znašli.

Udeleženci v prvih skupinah so imeli najve pripomb na obveš enost, ki se je v nadaljevanju projekta odpravila. Nekateri so izpostavili slabo sodelovanje z Zavodom za zaposlovanje. Kar nekaj si jih je želelo predavatelja, kar kaže, da je ta skupina brezposelnih oseb bila navajena izobraževanja s predavateljem. Najve pripomb je bilo na sledljivost svojega napredovanja v znanju, ker so jim bila vprašanja pri preverjanju prelahka, potem pa so bila vprašanja na izpitu težja in takšna, ki niso bila zajeta v vsebini. Bilo je tudi kar nekaj pohval, v katerih so udeleženci izrazili, da je bilo izobraževanje dobro, kakovostno, ustrezno, v zadovoljstvo in z možnostjo izobraževanja od doma.

Projekt E-izobraževanje brezposelnih oseb s Šolskim centrom Velenje je pravi vzorec, e že ne, kar standard, kako bi lahko potekalo E-izobraževanje v prihodnosti. Na Šolskem centru Velenje so spoznali, da je pri tako pomembnih in zahtevnih projektih nujna specializacija in ne kot je bilo v šolstvu do sedaj, da je posameznik izdelal skoraj vse (gradnike, scenarije, gradiva, preverjanja, portal …). Postavlja se mi vprašanje, koliko je še smiselno iskati gradiva na spletu in jih postaviti na izobraževalni portal kot predlaga Razvojna skupina za vzpostavitev na ina ocenjevanja kakovosti E-gradiv, ker bomo z njimi imeli težave z raznimi vti niki in programi, ko pa hitreje in boljše izdelamo nova gradiva, za katere uporabniki potrebujemo le Flash player. Ko pa bo v Sloveniji izgrajena primerna IKT infrastruktura v obliki video-telekonferen nih to k (podobno kot so sedaj E-to ke), bodo s asoma le-te tudi zamenjale uvajalna in zaklju na predavanja s predavateljem. Prav tako bodo konzultacije med predavatelji in udeleženci izobraževanja potekale preko video-telekonferenc, le opravljanje izpitov bo verjetno še kar nekaj asa potekalo ob prisotnosti predavateljev. Seveda študij v obliki E-izobraževanja ni primeren za vse vrste študija in za vse udeležence.

Ker E-izobraževanje prinaša veliko prednosti in koristi upam, da se bo država odzvala na pravilen, omogo ila izdelavo E-gradiv in portalov v velikem številu, da se




stran 55


Diplomsko delo univerzitetnega študija





Branko Plestenjak: E-izobraževanje brezposelnih oseb

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede

Diplomsko delo univerzitetnega študija




ne bi zgodilo, da bi Evropska unija opozorila Slovenijo, da smo pri E-izobraževanju v podpovpre ju v primerjavi z njimi.





Branko Plestenjak: E-izobraževanje brezposelnih oseb


stran 56

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede





LITERATURA IN VIRI

Gerli , I.; Debevc, M.; Dobnik, N.; Šmitek, B.; Korže, D., (2002), Na rtovanje in priprava študijskih gradiv za izobraževanje na daljavo, Tiskarna tehniških fakultet, Maribor.

Hrustel, M., (2006), Motivacijske delavnice, Zbornik konference, Velenje
Jereb, E., Jereb, J., (2000), Organizacija pisarniškega poslovanja, Moderna organizacija, Kranj.

Jereb, E., Šmitek, B., (2002), Uporaba elektronskega u benika v izobraževanju, Organizacija, št.10., letnik 35
Jereb, E., Šmitek, B., Škarget, P., (2003), Multimedijski u
benik za servisiranje ra unalniške opreme, Organizacija, št.10., letnik 36
Muha, S., Muši
I., (2006), Koncept e-gradiv, Zbornik konference, Velenje
Muha, S., Muši
I., (2006), Izdelava e-gradiv, Zbornik konference, Velenje
Muha, S., Muši
I., (2006), Priprava e-izobraževanja, Zbornik konference, Velenje Muha, S., (2006), Vsebina in potek projekta, Zbornik konference, Velenje
Potokar, F., Jereb, E., (2004), Izobraževanje na daljavo, Organizacija, št. 8, letnik 37 Šavli, V., (2005), E-Tutor: priro
nik, Tiskarna ko evski tisk, Ko evje.
Šavli, V., (2006), Seminar E-Tutor.

Elektronski viri

Bregar, L., (2006), Študij na daljavo na ekonomski fakulteti: izkušnje za prihodnost, http://www.ef.uni-lj.si/ (Nov portal!).

Bregar, L., (2006), Študij na daljavo - nove poti komuniciranja v procesu izobraževanja, http://www.ef.uni-lj.si/ (Nov portal!).

Cedilnik, G., (2005), Elektronski u benik za pou evanje požarnega varstva za u ence osnovnih šol, 10. Mednarodna konferenca Mirk 2005.

Debevc, M., Zori Venuti, M. (2003), Na rtovanje in priprava študijskih gradiv za e-izobraževanje, http://eizobrazevanje.uni-mb.si/povezave/podrocje.asp?id=9, Maribor. Heraj, J., (2005), Prosto dostopna orodja za izdelavo e-gradiv, 10. Mednarodna konferenca Mirk 2005.

Jakon i -Fanagel, J., (2005), S spletno u ilnico v e-izobraževanje, 10. Mednarodna konferenca Mirk 2005.

Jereb, E., Gradiša M., (Julij 2006), Razli ni vidiki dela na daljavo, http://www1.fov.uni-mb.si/eva/bibliogr.htm.

Jereb, E., Gradiša M., (Julij 2006), Ekonomski vidik teledela, http://www1.fov.uni-mb.si/eva/bibliogr.htm.

Jereb, J., Gradiša M., Jereb, E. (Julij 2006), Uporaba elektronskega u benika pri študiju na daljavo, http://www1.fov.uni-mb.si/eva/bibliogr.htm.

Kokalj, R., (Januar 2006), Objava informacij na spletnih straneh še ne predstavlja E-izobraževanja, Znanik, št.10., letnik 3.

Kokalj, R., (Maj 2006), Kaj je danes potrebno zagotoviti vsakemu e-u encu?, Znanik, št.14., letnik 3.

Kragelj, S., (Junij 2005), Ko je ena plus ena veliko ve kot dve, E-mese nik, št.13. Kragelj, S., (September 2005), E-izobraževanje je ve kot samo programska oprema in u na vsebina, E-mese nik, št.14.



stran 57


Diplomsko delo univerzitetnega študija





Branko Plestenjak: E-izobraževanje brezposelnih oseb

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede

Diplomsko delo univerzitetnega študija




Kragelj, S., (April 2006), E-vsebina zmore vse, esar u benik ne zmore, E-mese nik, št.15.

Kranjc, R., (2005), "Spreminjanje" izobraževalne izkušnje, 10. Mednarodna konferenca Mirk 2005.

Payer, C., (2005) eContents and Integration of eLearning in pedagogical process in Austrian Schools, 10. Mednarodna konferenca Mirk 2005.

Prihodnost, (2006), http://prihodnost.scv.si/.

Razvojna skupina za vzpostavitev na ina ocenjevanja kakovosti e-gradiv (2005), Tipi elektronskih u nih gradiv, njihov opis in ocena kakovosti, http://info.edus.si/info.

Sitar, G., Jereb, E., (Julij 2005), Izdelava elektronskega u benika za fiziko za osnovno šolo, Informacijska družba 2005.

TurboDemo, (Junij 2006), http://www.turbodemo.com/eng/Index.htm.

Vries, J., Bersin, J., (2004), Rapid E-Learning: What WorksTM , http://www.adobe.com/resources/elearning.




KAZALO SLIK

Slika: 1 Vloga E-tutorja


15

Slika: 2 Možnosti odpravljanja težav

17

Slika: 3 Resetiranja gesla

18

Slika: 4 Nepravilna prijava

18

Slika: 5 Sprememba gesla

19

Slika: 6 Nedelovanje piškotkov

19

Slika: 7, 8, 9 Postopek vklju itve piškotkov v IE

20

Slika: 10,11,12,13 Postopek vklju itve piškotkov v Firefox

21

Slika: 14 Napaka prekora itve asovne omejitve

22

Slika: 15 Potek celotnega izobraževanja

27

Slika: 16 Vstopna stran portala

28

Slika: 17 Spletna u ilnica Moodle

30

Slika: 18 Izdelava profila udeleženca

31

Slika: 19 Sprotna obvestila

32

Slika: 20 Predmetnik za razli na usposabljanja

33

Slika: 21 Primer sklopa oziroma Modula 1 pri ECDL izobraževanju

35



Slika: 22 Primer lekcije 4, Telefonska omrežja pri ECDL izobraževanju

36



37, 38

Slika: 24 Primer preverjanja, Modul 1 pri ECDL izobraževanju 39 Slika: 25 Preverjanja po postopku, predmet Predstavitve 41, 42


Slika: 23 Primer u ne enote, PSTN, ISDN, DSL IN ADSL pri

ECDL izobraževanju





Branko Plestenjak: E-izobraževanje brezposelnih oseb


stran 58

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede




Slika: 26 Primer prisotnosti zadnjega izobraževanja 43 Slika: 27 Izpitni sistem

44

Slika: 28 Orientacija

47

Slika: 29 Navigacija

48

Slika: 30 Podpora pri delu

48

Slika: 31 Možnost sledenja

49

Slika: 32 Kakovost izdelane vsebine

50

Slika: 33 Struktura in nazornost

51

Slika: 34 Mesto E-izobraževanja

52

Slika: 35 Zadovoljitev pri akovanj E-izobraževanja 52 Slika: 36 Tedenska poraba asa E-izobraževanja

53




KAZALO TABEL

Tabela: 1 Rezulat preverjanja sklopa 1 pri ECDL


Diplomsko delo univerzitetnega študija





40





Branko Plestenjak: E-izobraževanje brezposelnih oseb


stran 59

PRILOGA

Podoben, vendar krajši in lažji test je bil v delavnici Moodle, v katerem smo ugotavljali predznanje udeležencev.

Teoreti no preverjanje za Modul 1, Osnovne koncepte informacijske tehnologije

1. Odkljukajte pravilno trditev:

a. Uporabljen toner laserskega tiskalnika lahko oddamo v reciklažo.

b. Dodatno hlajenje ra unalnika z ventilatorji ni zaželeno.

c. Vedno tiskajmo barvno, saj je takšno tiskanje cenejše.

2. Odkljukajte bralni pomnilnik, ki mu lahko izbrišemo vsebino.

a. ROM.

b. Takšen bralni pomnilnik ne obstaja.

c. EEPROM.

d. RAM.

3. Katera izmed naštetih lastnosti slabo vpliva na disketo?

a. Zvonenje mobitela.

b. Vožnja diskete v avtomobilu.

c. Hranjenje v temnem, suhem prostoru.

4. S katero ra unalniško enoto bi prenesli fotografijo na listu v ra unalnik?

a. Z risalno ploš o.

b. Z miško.

c. S tipkovnico.

d. Z opti nim bralnikom.

e. Z nobeno izmed naštetih.

5. Odkljukajte mikrora unalnik:

a. PC.

b. Apple II

c. Nord 1.

6. Odkljukajte strojno opremo:

a. Zvo na kartica.

b. Gonilnik.

c. Slikovni uporabniški vmesnik.

d. Operacijski sistem.

7. Koliko kb je 1 kB?

a. 8 kb.

b. 512 kb.

c. 128 kb.

d. 1024 kb.





1

8. Odkljukajte pravilno trditev:

a. Ra unalniški virusi neposredno ogrožajo naše zdravje.

b. e uporabljamo disketo neznanega izvora, lahko dobimo virus.

c. Bomba je ra unalniški virus, ki fizi no poškoduje naš ra unalnik.

9. Odkljukaj pravilno trditev:

a. Slikovni uporabniški vmesnik obi ajno uporabljamo v povezavi s kakšno kazalno napravo.

b. Slikovni uporabniški vmesnik je sistemska programska oprema vsakega operacijskega sistema.

c. S pomo jo slikovnega uporabniška vmesnika lahko izvedemo takšne ukaze, ki jih preko ukazne vrstice ne moremo.

d. Slikovni uporabniški vmesnik ne moremo uporabljati na operacijskem sistemu Linux.

10. Odkljukajte pravilno trditev:

a. Spletni iskalniki so ra unalniki, za iskanje ra unalnikov po spletu.

b. Spletni iskalniki so ra unalniki, namenjeni hitrejšemu brskanju po spletu.

c. Spletni iskalniki so programi, namenjeni iskanju informacij po spletu.

11. S katero ra unalniško enoto bi najhitreje prenesli besedilo na listu v ra unalnik?

a. Z risalno ploš o.

b. S tipkovnico.

c. Z miško.

d. Z opti nim bralnikom.

12. Kaj izmed naštetega je izhodna enota?

a. Laserski tiskalnik.

b. Opti ni bralnik.

c. Delovni pomnilnik.

d. Naprava za razpoznavo govora.

13. Odkljukajte pravilno trditev:

a. Minira unalniki so zmogljivejši od osebnih ra unalnikov.

b. Naloga spletnega strežnika je, da pošilja elektronsko pošto.

c. Osebni ra unalnik ne more delovati kot strežnik.

d. Strežnike uporabljamo predvsem za igranje zahtevnih ra unalniških iger.

14. Odkljukajte operacijski sistem:

a. E-mail.

b. Office.

c. Windows 98.

d. Word.

15. Kaj ne spada pod licenco brezpla ne programske opreme:

a. Je pogosto razvita kot plod dela zanesenjakov.

b. Omogo a brezpla no distribucijo tako programa, kot njene izvorne kode.





2

c. Lahko jo uporabljamo v katerikoli namen.

16. Kakšna mora biti frekvenca osveževanja zaslona pri prikazovalnikih na teko e kristale?

a. 75 Hz ali ve .

b. Ni pomembno.

c. 75 Hz ali manj.

d. Prikazovalniki na teko e kristale ne obstajajo.

17. Kaj je intranet?

a. Program za pisanje pisem.

b. Je omrežje, ki povezuje ra unalnike po celem svetu.

c. Privatno omrežje neke organizacije ali podjetja.

18. Pri delu z ra unalnikom moramo paziti:

a. da je ra unalniška miza tako visoka, da je kot v komolcu 40o ali manj.

b. da ra unalnik postavimo bližje toploti, saj tako hitreje dela.

c. da se nahaja v svetlem in zra nem prostoru.

19. Gonilniki povezujejo:

a. Ra unalnik in operacijski sistem.

b. Operacijski sistem in ra unalniško napravo.

c. Aplikacijo in ra unalnik.

d. Ra unalniško napravo in aplikacijo.

20. Prednost e-trgovine je:

a. Da imamo fizi ni stik s prodajalcem.

b. Kupljeni predmet lahko takoj dobimo.

c. Da lahko nakupujemo kadar želimo (deluje 24 ur na dan).

21. Kadar pogajamo ve programov hkrati, se ra unalnik odziva po asi. Kaj dodamo, da pospešimo delovanje ra unalnika.

a. Dodamo ve delovnega pomnilnika (RAM).

b. Dodamo ve bralnega pomnilnika (ROM).

c. Dodamo ve centralne procesne enote.

d. Dodamo ve diska.

e. Dodamo ve operacijskega sistema

22. Odkljukajte pravilno trditev:

a. Pri potrjevanju zdravstvene izkaznice preko terminala vam zdravstveno kartico potrdi medicinska sestra v ambulanti.

b. Pri nakupu vstopnice preko interneta za nogometno tekmo se ne sre amo z IT, saj gre za nogometno tekmo.

c. rtna koda na izdelkih nam omogo a e-poslovanje.

23. S katerim programom lahko oblikujemo slike:

a. MPlayer.





3

b. Gimp.

c. Gaim

d. Winamp

24. Kako dolgo so shranjeni podatki v bralnem pomnilniku?

a. Dokler je prižgan ra unalnik.

b. Podatki se ne shranjujejo v bralni pomnilnik.

c. Trajno.

d. Dokler deluje baterija na mati ni ploš i.

25. V današnjih osebnih ra unalnikih, so po ve ini sre amo procesorje zgrajene na:

a. RISC tehnologiji.

b. CISC tehnologiji.

26. Normalna delovna temperatura procesorja se giblje med:

a. 512 oC in 1024 oC.

b. 90 oC in 130 oC.

c. -10 oC in 20 oC.

d. 30 oC in 70 oC.

27. Kateri izmed naštetih programskih vsiljivcev se samodejno aktivira:

a. Bomba.

b. Zaj ek.

c. Nezaželena pošta.

d. Trojanski konj.

28. Kakšna mora biti frekvenca osveževanja zaslona, ki deluje na katodno cev?

a. 75 Hz ali manj.

b. 75 Hz ali ve .

c. Ni pomembno.

d. Prikazovalniki na katodno cev ne obstajajo.

29. Odkljukajte enoto z najve jo kapaciteto?

a. Mb.

b. kB.

c. MB.

d. GB.

30. Odkljukajte pravilno trditev:

a. Napajalno mesto naj bo im bolj obremenjeno, saj bo ra unalnik zaradi tega deloval hitreje.

b. Naprava za brezprekinitveno napajanje nam služi za hlajenje ra unalnika.

c. Veliko ra unalniških naprav deluje z veliko hitrostjo in jo lahko že manjši udarci poškodujejo.

31. Za povezavo osebnega ra unalnika z internetom preko telefonskega omrežja potrebujemo:





4

a. Zvo no kartico.

b. Krmilno piko.

c. Aplikacijo.

d. Modem.

32. Zakaj uporabljamo formatiranje:

a. Za hitrejše delovanje delovnega pomnilnika.

b. Da pripravimo magnetni medij (disk, disketo ...) za uporabo.

c. Da kopiramo podatke.





5