Informacijska integracija plačilnih sistemov

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO – POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

INFORMACIJSKA INTEGRACIJA PLAČILNIH SISTEMOV

Information integration of payment systems

Študentka: Mihaela Požek Naslov: Trebče 72, 3256 Bistrica ob Sotli Številka indeksa: 81628072 Redni študij Program: univerzitetni Študijska smer: Finance in Bančništvo Mentor: dr. Samo Bobek

Bistrica ob Sotli, september 2009

2

PREDGOVOR

Tema diplomskega dela, ki je pred vami povzema vsebino s področja plačilnih sistemov v povezavi z informacijsko integracijo. Finančna infrastruktura sodobnih tržnih gospodarstev temelji na plačilnih sistemih, brez katerih si današnja podjetja in prav tako tudi fizične osebe ne znamo predstavljati poslovanja.

Plačilni sistemi so široko področje, ki zajemajo plačilne instrumente, udeležence v plačilnih sistemih, različne vrste plačilnih sistemov, različne institucije ter tehnične postopke, ki so nujen del monetarnega sistema vsake države. Nudijo nam opravljanje plačilnih storitev, kar pomeni, da omogočajo prenos denarnih sredstev oziroma poravnavo obveznosti. Zaradi procesa delovanja zahtevajo določeno informacijsko podporo, ki temelji na standardih in ima zagotovljeno visoko stopnjo varnosti. Proces globalizacije evropskega gospodarskega prostora se je tako dotaknil tudi bančnega sektorja. Uvedba evra je na bančnem področju kot tudi na ostalih področjih pomembna prelomnica, ki povezuje države in njihova gospodarstva v enotno skupnost. Prav težnja enotnega trga je vzrok razvoja in uveljavitve novih plačilnih sistemov oziroma vpeljave novih tehnologij za uporabo storitev plačilnega prometa.

V diplomskem delu so predstavljeni plačilni sistemi, plačilni instrumenti in delovanje plačilnih sistemov ter informacijska integracija na področju plačilnih sistemov. Najprej je v drugem poglavju opredeljen pojem plačilnih sistemov, sledijo udeleženci in plačilni instrumenti, ki se uporabljajo pri opravljanju storitev plačilnega prometa. Tretje poglavje povzema vrste plačilni sistemov, torej tako evropske plačilne sisteme kot tudi plačilne sisteme v Sloveniji. Znotraj tega poglavja je opisan projekt SEPA, ki je s svojim delovanjem delno pričel v letu 2008. Naslednje poglavje je namenjeno delovanju plačilnih sistemov, kar pomeni da je predstavljen pregled nad njihovim delovanjem, standardi na tem področju, pravila delovanja in način kako je poskrbljeno za varnosti in učinkovitost delovanja plačilnih sistemov. Kot zadnje je poglavje o informacijski integraciji, kjer je opredeljen sam pomen informacijske integracije na finančnem področju, vpliv informacijske integracije na plačilne sisteme ter prednosti in pomanjkljivosti le-te.

3

KAZALO:

1 UVOD ........................................................................................................................... 5 1.1 Opredelitev področja in opis problema ..................................................................... 5 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve ................................................................................... 6 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave ........................................................................... 6 1.4 Metode raziskovanja ................................................................................................... 6

2 PLAČILNI SISTEMI .................................................................................................. 7 2.1 Opredelitev plačilnih sistemov ................................................................................... 7 2.2 Udeleženci v plačilnih sistemih ................................................................................... 8 2.3 Plačilni instrumenti ..................................................................................................... 9

2.3.1 Vrste plačilnih instrumentov ............................................................................... 10 2.3.2 Novi plačilni instrumenti ..................................................................................... 11

3 VRSTE PLAČILNIH SISTEMOV .......................................................................... 13 3.1 Evropski plačilni sistemi ........................................................................................... 13

3.1.1 Sistem TARGET2 ............................................................................................... 13 3.1.2 Sistem EBA ......................................................................................................... 13

3.2 Plačilni sistemi v Sloveniji ......................................................................................... 14 3.2.1 Sistem Target2-Slovenija .................................................................................... 14 3.2.2 Sistem Žiro Kliring .............................................................................................. 15

3.2.2.1 Struktura plačilnega sistema Žiro kliring .................................................... 16 3.2.2.2 Delovanje sistema Žiro kliring .................................................................... 16

3.2.3 Poravnava plačil malih vrednosti ........................................................................ 18 3.3 SEPA ........................................................................................................................... 19

3.3.1 Plačilni sistem za SEPA kreditna plačila STEP2-SCT ........................................ 20 3.3.2 Vloga bank za izvedbo projekta SEPA................................................................ 21 3.3.3 Prednosti SEPA ................................................................................................... 21 3.3.4 Dodatne storitve v sistemu SEPA ...................................................................... 22

4 DELOVANJE PLAČILNIH SISTEMOV ............................................................... 23 4.1 Pregled nad delovanjem plačilnih sistemov ............................................................ 23

4.1.1 Cilji pregleda nad delovanjem plačilnih sistemov ............................................... 25 4.1.2 Način izvajanja pregleda nad delovanjem plačilnih sistemov ............................. 26

4.2 Standardi na področju plačilnih sistemov ............................................................... 28 4.2.1 Standardi v medbančnem plačilnem prometu v Sloveniji ................................... 28 4.2.2 Pristojnosti banke Slovenije na področju standardov v plačilnem prometu ........ 28 4.2.3 Podatkovni standardi za elektronsko izmenjavo podatkov v plačilnem prometu 29

4.2.3.1 Standard ZBSxml ........................................................................................ 30 4.2.3.2 Standard UNIFI (ISO 20022) XML ............................................................ 31

4.3 Varnost plačilnih sistemov ........................................................................................ 33

5 INFORMACIJSKA INTEGERACIJA ................................................................... 35 5.1 Pomen informacijske integracije na finančnem področju ..................................... 35

5.1.1 CRM-sistem za poglobljeno analizo strank ......................................................... 36 5.1.2 Storitveno usmerjena arhitektura – SOA ............................................................. 36

4

5.2 Opredelitev finančne integracije .............................................................................. 37 5.2.1 Integracija finančnih trgov................................................................................... 39 5.2.2 Integracija finančnih institucij ............................................................................. 41 5.2.3 Integracija finančnih instrumentov ...................................................................... 42

5.3 Vpliv integracije na plačilne sisteme ........................................................................ 43 5.4 Kaj informacijska integracija prinaša na področje plačilni sistemov .................. 45

5.4.1 Prednosti in pomanjkljivosti informacijske integracije ...................................... 46

6 SKLEP ........................................................................................................................ 47

7 POVZETEK ............................................................................................................... 48

8 SEZNAM LITERATURE IN VIROV ..................................................................... 50

5

1 UVOD

1.1 Opredelitev področja in opis problema

Področje raziskovanja diplomskega dela bodo plačilni sistemi in vpliv informacijske integracije nanj. Plačilni sistemi predstavljajo gonilo uspešnega gospodarstva, saj se pomen infrastrukture plačilnih sistemov odraža skozi celotno gospodarstvo. Ekonomski subjekti za svoje poslovanje zahtevajo hitro, varno in poceni opravljeno finančno storitev, kar vsekakor v današnjem času plačilni sistemi morajo zagotavljati.

Z nastankom Evropske unije (EU) in uvedbo enotne valute evro v državah Evropske monetarne unije (EMU) so se pričele spremembe na področju plačilnih sistemov. Pričel se je proces finančne integracije, kar je in še zahteva spremembe v plačilnih sistemih. Za uspešno poslovanje med bankami je bilo potrebno oblikovanje novih plačilnih sistemov, ki omogočajo in ne razlikujejo opravljanje plačilnih storitev za domača in čezmejna plačila. Ena izmed finančno – informacijskih integracij na področju plačilnih sistemov je vzpostavitev sistema Enotno območje plačil v evrih – SEPA (Singe Euro Payments Area). Prav tako se je plačilni sistem TAGRET – Transevropski sistem bruto poravnave v realnem času (Trans-European Automated Real-time Gross settlement Express Transfer system), ki je začel delovati leta 1999 nadgradil v sistem TAGRET2, zaradi nekaterih strukturnih pomanjkljivosti. S širitvijo EU in vključevanjem novih držav članic EU v EMU, je bilo potrebno zagotoviti informacijsko podporo sistemu, ki zagotavlja delovanje plačilnih sistemov na celotnem področju držav, ki so uvedle evro. Torej se je proces integracije s politično – gospodarskega področja prenesel tudi na finančno oziroma bančno področje. Z bančnega vidika je integracija plačilnih sistemov pomembna prednost pri opravljanju čezmejnih transakcij, za kar ima zaslugo učinkovit informacijski sistem, ki to delovanje omogoča.

Slovenija je s 1. januarjem 2007 postala članica območja evro. Vendar se je že pred vstopom v EU, maja 2004 intenzivno pripravljala na proces finančne integracije. Danes so slovenske banke uspešno vpeljane v uvedene nove plačilne sisteme in sledijo informacijski nadgradnji obstoječih plačilnih sistemov, kar jim zagotavlja konkurenčno poslovanje na širšem evropskem trgu.

6

1.2 Namen, cilji in osnovne trditve

Namen diplomskega dela je predstaviti plačilne sisteme v Sloveniji ter njihovo delovanje, opredeliti udeležence v plačilnih sistemih in plačilne instrumente. Znotraj delovanja plačilnih sistemov se pojavljajo različne povezave med plačilnimi sistemi, kar bom predstavila z vidika informacijske integracije.

Cilj diplomskega dela je prikazati kako na delovanje plačilnih sistemov vpliva informacijska integracija in kakšen je njen pomen na finančnem področju ter kakšni so ekonomski učinki spremembe plačilnih sistemov in uvedbe novih plačilnih sistemov.

V okviru navedene teme diplomskega dela želim dokazati trditev, da na plačilne sisteme informacijska integracija vpliva ugodno in da daje finančnim institucijam pozitivne ekonomske učinke.

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave

Področje plačilnih sistemov se je v zadnjih letih zaradi uvedbe novih plačilnih sistemov in nadgradnje obstoječih spremenilo. Glede na proces informacijske integracije na tem področju se plačilni sistemi še vedno spreminjajo. Diplomsko delo bom oblikovala ob predpostavki, da se spremembe dogajajo tudi v času nastajanja tega dela. Navedeno pomeni tudi omejitev, saj ne moremo vnaprej ugotoviti kakšne spremembe se bodo dogajale in kako bo to vplivalo na obravnavano temo. Ker se proces še odvija, predvidevam, da se bodo pojavile omejitve pri iskanju literature, ki bi povzemala rezultate informacijske integracije v sedanjem stanju.

Pri nastajanju dela bom uporabila literaturo domačih in tujih avtorjev, ter dostopne podatke iz interneta.

1.4 Metode raziskovanja

V diplomskem delu bo uporaben deskriptiven pristop, saj gre za opisovanje oziroma predstavitev plačilnih sistemov. Uporabljena bo tudi metoda kompilacije, zaradi navajanja stališč in povzemanj spoznanja drugih avtorjev. Glede na uporabljeno gradivo iz preteklosti, na katerem bodo temeljila spoznanja raziskave, bo v raziskovanje vključena tudi zgodovinska metoda. V določenih delih diplomskega dela bom uporabljala tudi komparativno metodo, saj nameravam določene vsebine medsebojno primerjati.

Uporaba navedenih metod raziskovanja se bo uporabljala skozi celotno nastajanje diplomskega dela.

7

2 PLAČILNI SISTEMI

2.1 Opredelitev plačilnih sistemov

V tržnih gospodarstvih so plačilni sistemi pomemben del finančne infrastrukture, saj s svojim zanesljivim in učinkovitim delovanjem prispevajo k splošni stabilnosti in učinkovitosti gospodarstev. Temeljna naloga plačilnih sistemov je omogočiti poravnavo denarnih obveznosti, ki nastanejo pri poslovanju ekonomskih subjektov (Banka Slovenije, 2009a).

Plačilni sistem je skupek plačilnih in drugih instrumentov, bančnih postopkov in značilnih mehanizmov za medbančni prenos denarnih sredstev, ki skupaj omogočajo kroženje denarja ali opravljanje plačilnih storitev (Logar 1998, 23).

V najširšem smislu plačilne sisteme predstavljajo institucije, pravila, postopki in tehnologija, ki omogoča prenos denarnih sredstev za najširši krog uporabnikov. Infrastruktura bančnega sistema v povezavi s storitvami bank predstavlja glavni okvir delovanja plačilnih sistemov. Za uporabnike predstavljajo plačilni sistemi pričakovanje, da bodo lahko svojo nalogo opravili varno, hitro in učinkovito, tako da bodo dolžniki preko njih poravnali svoje obveznosti do upnikov.

V ožjem smislu kot to opredeljuje tudi Zakon o plačilnem prometu, je plačilni sistem pravno razmerje med tremi ali več člani plačilnega sistema v zvezi z medsebojno poravnavo denarnih obveznosti, kar pomeni, da gre za medbančni plačilni sistem. Ožja opredelitev torej pojmuje plačilne sisteme kot sisteme za izmenjavo informacij o plačilih (kliring) in prenos sredstev iz naslova plačil (poravnava) med bankami kot izvajalci storitev plačilnega prometa, ki sta potrebna v primeru, ko plačnik in prejemnik nista komitenta iste banke (oziroma v primeru plačil med bankami).

Poznamo dva modela sistemov izvajanja medbančnih plačil:  V primeru, ko se vsak plačilni nalog poravna v celotnem (bruto) znesku takoj, ko pride

v sistem govorimo o bruto poravnavi v realnem času. Centralne banke običajno upravljajo takšne sisteme, poslovne banke pa imajo pri njih odprte poravnalne račune. Ko prva banka pošlje plačilni nalog v breme svojega računa, se nalog takoj obdela in če so na njenem računu pri centralni banki zadostna sredstva, se račun prve banke bremeni in odobri račun druge banke. Za vsako plačilo posebej velja ta postopek.

 Kadar se plačilni nalogi v breme računov udeleženk zbirajo določen čas in se nato na podlagi oddanih in prejetih nalogov za posamezno udeleženko izračunajo neto pozicije oziroma pobot, pravimo da model deluje po načelu pobota (netting). Pobot pomeni preoblikovanje obveznosti in terjatev, ki izvirajo iz medsebojnega plačevanja med udeleženkami v sistemu v eno ali več neto terjatev ali obveznosti, ki jih mora udeleženka dobiti ali plačati. Multilateralna neto pozicija (pobot nasprotni skupini udeleženk v sistemu) ali posamezne bilateralne pozicije (pobot med pari udeleženk) med udeleženkami se poravnajo s prenosom sredstev preko računov pri centralni banki.

8

Glavna prednost neto poravnalnih sistemov glede na bruto poravnalne sisteme z vidika bank je nižja zahtevana likvidnost, ki jo potrebujejo za poravnavo določene vrednosti plačilnih transakcij, saj se s prenosom sredstev poravna le razlika med odlivnimi in prilivnimi nalogi posamezne banke. Za poravnavo enakega obsega plačil je torej zadostna manjša potrebna likvidnost na računih pri centralni banki, polega tega pa so tudi neto sistemi učinkovitejši z vidika uporabljenih komunikacijskih in procesnih zmogljivosti, kar preko njih vpliva na ceno transakcij. Vendar pa z druge strani ti sistemi izpostavljajo udeleženke tveganju, saj druga banka drugi na osnovi plačil, ki niso dokončno poravnana, implicitno izdajajo nezavarovane kredite, ki temeljijo na pripravljenosti udeleženk, da sodelujejo v takem sistemu. Sprejemanje in pošiljanje plačilnih storitev velja ob predpostavki, da bo neto dolžnica pokrila svojo neto dolžniško obveznost ob poravnavi.

Domači medbančni plačilni sistemi omogočajo izmenjavo plačil in njihovo poravnavo med bankami kot izvajalci storitev plačilnega prometa znotraj države. Vedno bolj pa postaja aktualno tudi zagotavljanje medbančnih plačilnih sistemov za čezmejna plačila, pri katerih izvajalec plačilnega prometa upnika in dolžnika nista iz iste države. Tovrstno zagotavljanje izmenjave in poravnave plačil pomembno prispeva k integraciji trgov dobrin in finančnih trgov (Banka Slovenije 2009a).

2.2 Udeleženci v plačilnih sistemih

Pri izvajanju gotovinskih plačil poteka proces med dvema udeležencema, med plačnikom in prejemnikom plačila s fizičnim prenosom gotovine (bankovcev in kovancev), pri čemer ni potrebno nikakršno posredovanje, saj gre gotovina iz rok v roke. Izvajanje negotovinskih plačil v tržnih gospodarstvih zahteva posredovanje pretežno bank in drugih kreditnih institucij, ki so pooblaščene za poslovanje z depoziti denarnih sredstev. Poleg kreditnih institucij opravljajo določene vrste plačilnih storitev tudi pošte in podjetja pooblaščena za opravljanje plačilnih storitev.

Delitev nalog med centralno banko in poslovnimi bankami je posledica osnovne delitve temeljnih bančnih funkcij:  temeljna funkcija vsake centralne banke je izdajanje gotovine (primarnega denarja) ter

uravnavanje celotne količine denarja v obtoku, s čemer so povezane tudi plačilne storitve za poslovne banke;

 temeljna ali količinsko najpomembnejša funkcija poslovnih bank je sprejemanje depozitov in dajanje posojil ter opravljanje z njimi povezanih storitev za svoje stranke.

Neposredno z zbiranjem denarnih depozitov in dajanjem posojil poslovnih bank pa so povezane prav plačilne storitve, saj omogočajo uporabo tako depozitov kot tudi posojil. Da bi bili depoziti ali knjižni denar pri plačevanju zanimivejši od gotovine, morajo banke zagotoviti zanesljiv, hiter in poceni prenos depozitov ali imetij svojih strank z njihovih računov na račune prejemnikov plačil, hkrati pa zagotoviti za njihovo zamenljivost iz ene oblike v drugo.

9

Posredovanje pri uporabi knjižnega denarja poteka predvsem na dva glavna načina:  plačnik in prejemnik imata računa v isti banki: spremembe v bilanci poslovne banke se

zgodijo zgolj na kreditni strani in sicer se imetje plačnika X zmanjša za določen znesek, imetje prejemnika sredstev Y se pa poveča za enak znesek;

 plačnik in prejemnik imata računa v različnih bankah: v tem primeru se v posredovanje vključi še centralna banka. Najprej se v poslovni banki X plačnika X zmanjša kreditna stran imetja stranke in poveča debetna stran žiro račun oz. rezerve za enak znesek. V poslovni banki Y prejemnika Y se na kreditni strani poveča imetje stranke Y in na debetni strani žiro račun oz. rezerve za enak znesek. V centralni banki se zgodi sprememba na kreditni strani in sicer se žiro račun oz. rezerve poslovne banke X zmanjšajo in hkrati žiro račun oz. rezerve poslovne banke Y povečajo za enak znesek.

Največji delež plačil se v razvitih tržnih gospodarstvih opravi z negotovinskimi plačili in zato so gospodarski subjekti odvisni od negotovinskih plačilnih storitev. Banke se v medsebojni konkurenci vse bolj prilagajajo zahtevam in posebnostim skupin tržnih osebkov z različnimi vrstami plačilnih instrumentov in morajo za opravljanje plačilnih storitev izpolnjevati minimalne skupne pogoje za uporabo katerekoli vrste plačilnih instrumentov v imenu svojih bank. Posebne zahteve postavljajo predvsem velike stranke, kot so kupci in prodajalci na finančnih trgih, ki sodelujejo pri storitvah na denarnih in deviznih trgih ter na trgih vrednostnih papirjev. Zanje je še posebej težavno dnevno usklajevanje pritokov in odtokov denarnih sredstev, zato jim banke pogosto ponudijo različne vrste posojil, s katerimi uravnavajo svojo dnevno plačilno sposobnost. Prav tako pa zahtevajo obveščanje o opravljenih storitvah tudi večkrat dnevno.

Poleg najpogostejših udeležencev v plačilnem sistemu negotovinskih plačil kot so plačniki, prejemniki plačil, poslovne banke in druge kreditne institucije ter centralne banke, so to še institucije, ki povezujejo posamezne dele plačilnega kroga v medbančnem poslovanju – obračunske/klirinške institucije. Obračunske institucije predstavljajo mesta za medbančni obračun plačil, kjer se podatki v njihovih računalniških centrih avtomatsko obdelajo, zato jih imenujemo tudi »avtomatizirane obračunske/klirinške institucije« (Logar 1998, 23-26).

2.3 Plačilni instrumenti

Pojem plačilni instrument uporabljamo za najrazličnejše oblike plačevanja (čeki, plačilne kartice, plačilni nalogi…). V najširšem pomenu so plačilni instrumenti vsa sredstva, ki imetniku omogočajo brezgotovinski prenos sredstev oziroma dvig gotovine (Banka Slovenije, 2009b).

Prenos denarnih sredstev se v plačilnem prometu izvaja gotovinsko ali brezgotovinsko. Glede na veljaven Zakon o denarni enoti RS, ki določa, da so bankovci in kovanci edino zakonito plačilno sredstvo, lahko izpolnimo denarno obveznost v RS vedno z izročitvijo gotovine. Za osebe, ki so vpisane v poslovni register RS velja, da lahko po Zakonu o plačilnem prometu poslujejo z gotovino le ob pogojih, ki jih določi minister pristojen za finance. V Sloveniji so pravne osebe dolžne svoje obveznosti plačevati s knjižnim denarjem in ne z gotovino. Sicer pa tudi na splošno upada pomen gotovinskih plačil pri poravnavanju denarnih obveznosti, uporablja se za plačila manjših zneskov pri vsakodnevnih nakupih fizičnih oseb. Vedno večjo vlogo imajo negotovinski prenosi

10

denarnih sredstev, saj zagotavljajo enostaven, hiter, in poceni prenos ter razpolaganje s sredstvi tako pri bankah kot drugih finančnih institucijah.

2.3.1 Vrste plačilnih instrumentov

Plačilni instrumenti so papirnati oziroma dokumentirani in elektronski, ki so sodoben pojav in so se izoblikovali na podlagi tehnološkega razvoja ter komunikacijske tehnologije.

Papirnati plačilni nalogi so:  ček,  papirnati plačilni nalog,  posebna položnica,  posebna nakaznica.

Elektronski plačilni nalogi so naslednji:  plačilne kartice,  telefonski in elektronski nalog za plačilo,  elektronski denar.

Po pravni obliki plačilne instrumente delimo na kreditne in debetne prenose oziroma po kriteriju iniciatorja plačila (Erban in Centrih 1997, 31): • V primeru kreditnega prenosa je iniciator plačila plačnik, ki kreditni plačilni nalog

predloži v breme svojega transakcijskega računa. Upnik v tem primeru nima vpliva na dinamiko plačila in dolžnik je nedvomno v prednosti, saj plača takrat, ko ima na računu zadostna sredstva, medtem ko upnik mora čakati, da bo plačilo opravljeno. V Sloveniji so široko uporabljen kreditni plačilni instrument plačilne kartice, prav tako je v množični uporabi posebna položnica, ki je standardizirana oblika plačilnega naloga, specifična za Slovenijo, saj je v drugih državah ne poznajo.

• Nasprotno je v primeru debetnega prenosa sredstev, ko je iniciator plačila upnik. Pogoj za uporabo debetnega plačilnega instrumenta je, da mora imeti dolžnik odprt transakcijski račun v breme katerega daje svojim upnikom pooblastila za predlaganje debetnih nalogov, torej za poplačila dolžnikovih terjatev iz medsebojnih pravnih razmerij. Primer debetnega plačilnega naloga je ček, ki se danes uporablja vse manj, saj je obdelava in izvrševanje plačil na podlagi papirnatih plačilnih instrumentov predraga in prepočasna. Sodoben in vse bolj priljubljen debetni plačilni instrument je direktna obremenitev, ki je stroškovno učinkovit instrument.

11

2.3.2 Novi plačilni instrumenti

Namen novih plačilnih instrumentov (NPI) je poenostavljeno poslovanje določenih vrst podjetij in prilagoditev zahtevam poenotenega plačilnega prometa. Ti plačilni instrumenti pomenijo izmenjavo podatkov v novih standardih za nove plačilne instrumente preko zbirnega centra, ki so ga ustanovile banke in hranilnice, članice Združenja bank Slovenije in deluje v okviru družbe Bankart1 v Ljubljani. Zbirni center je bil ustanovljen z namenom poenotenja in racionalizacije postopkov pri poslovanju z NPI med udeleženci plačilnega sistema in z nalogo, da v elektronski obliki sprejema, sortira in posreduje podatke udeležencem sistema in hkrati vodi ustrezno statistično spremljavo poslovanja. (Nova Kreditna banka Maribor, 2009).

Novi plačilni instrumenti so (Stipič 2007, 28-30): • Direktna odobritev: je kreditni plačilni instrument – posebna oblika negotovinskega

nakazila denarnih sredstev, pri katerem nalogodajalec (plačnik) nakaže določen znesek denarnih sredstev v dobro računa upravičenca (upnika). Uporablja se za izvršitev plačil, ki se opravljajo v zneskih do 50.000 EUR velikemu številu upravičencev (plače, pokojnine, dividende, socialne pomoči, honorarji in podobna nakazila).

• Direktna obremenitev: je debetni plačilni instrument, pri katerem se poravnajo obveznosti dolžnika do upnika z neposredno obremenitvijo plačnikovega računa na dogovorjeni dan. Uporablja se za plačilo stroškov električne energije, komunalnih storitev, naročnin in podobno. Za uporabo tega plačilnega instrumenta mora najprej upnik z banko skleniti pogodbo, da bo preko te banke posloval z vsemi svojimi strankami, ne glede na to, kje imajo odprt račun ter da bo pod določenimi pogoji na določen datum banki predložil nalog za obremenitev njegovega računa v višini zneska nastale obveznosti. Poleg tega pa mora dolžnik ali plačnik pri svoji banki podpisati pooblastilo, da lahko banka z njegovega računa poravna dolg do upnika. Obveznost upnika je, da mora najmanj osem dni pred izvršitvijo plačila obvestiti plačnika o nameravani obremenitvi, plačnik pa lahko v skladu s predpisanimi roki upniku ugovarja ali v primeru nepravilnosti plačilo prekliče. Ta oblika poslovanja prinaša prednost, saj lahko upnik boljše in lažje upravlja s sredstvi, če prejme plačila na točno določene dneve v mesecu, hkrati pa se že naslednji delovni dan po datumu zapadlosti ugotovi kdo so neplačniki in lahko stečejo postopki izterjave.

• Posebna položnica: je plačilni instrument, ki ga v papirnati obliki upnik izda dolžniku za poravnavo plačil majhnih vrednosti. Poravnava obveznosti se lahko izvrši gotovinsko ali brezgotovinsko na bančnem okencu, bančnem avtomatu, preko elektronskega bančništva ali po drugi dogovorjeni tržni poti.

1 Bankart je zbirni center, ki je bil ustanovljen preko podjetja Bankart d.o.o. Ustanovile so ga banke in

hranilnice, članice Združenja bank Slovenije in je v lasti bank. Prednosti izmenjave podatkov preko zbirnega centra Bankart so: sklenitev pogodbe z eno banko in ta dogovor velja za celoten bančni sistem; standardizirana oblika zapisa in način izmenjave podatkov (velja en standard za vse banke, ni se več potrebno prilagajati posameznim standardom bank); omogočena je elektronska izmenjava podatkov, kar pomeni večjo varnost in hitrost; omogočena je višja kvaliteta storitve in večja ažurnost obdelave podatkov (Stipčič 2007, 30).

12

• Posebna nakaznica: je plačilni instrument, ki nalogodajalcu omogoča nakazilo določenega zneska denarnih sredstev upravičencu oziroma prejemniku sredstev ter mu s tem omogoči dvig sredstev v gotovini na bančnem okencu ali pa brezgotovinski prenos na prejemnikov osebni račun. Izplačilo posebne nakaznice lahko opravi banka do mejnega zneska, ki ga določi nadzorni svet Združenja bank Slovenije, banka izdajateljica posebne nakaznice nad mejnim zneskom in banka s pologom na račun upravičenca, v primeru nakazila z DURS (Davčna uprava Republike Slovenije).

• Trajni nalog: je pri banki kreditni plačilni instrument s katerim plačnik pooblasti svojo matično banko, da poravnava njegove obveznosti ali obveznosti dolžnika, ki se ponovijo vsaj petkrat, v breme njegovega računa pri matični ali drugi banki, podpisnici dogovora. Plačilo fiksnega zneska se opravi v dobro transakcijskega računa upnika pri banki. Na zahtevo imetnika računa, torej plačnika, banka spremeni višino zneska. Uporablja se za poravnavo vsak mesec ponavljajočih se zneskov (npr. odplačilo kredita, rente, varčevalne sheme…), pri čemer se obveznosti poravnajo pod naprej določenimi pogoji na določen datum oziroma na določene datume v določenem časovnem obdobju.

Z zgoraj naštetimi plačilni instrumenti se srečujemo skoraj vsakodnevno in pravzaprav niti niso več tako novi, čeprav so tako poimenovani. Kot je razvidno iz opredelitve posameznih plačilnih instrumentov, lahko na prvi pogled enačimo direktno obremenitev in trajni nalog, vendar obstajajo med njima precejšnje razlike. Pri direktni obremenitvi ni vpliva neposredno na kreditno sposobnost plačnika, saj je upnik tisti, ki pošilja podatke banki o bremenitvi računa posameznika. Banka je v položaju, v katerem težko predvideva koliko direktnih obremenitev še sledi, medtem ko je to pri trajnem nalogu že znano vnaprej. Razlika je tudi v zneskih, saj so pri trajnem nalogu zneski fiksni pri direktni obremenitvi pa so le-ti lahko spremenljivi. V primeru neuspešno izvedene direktne obremenitve je upnik v roku dveh delovnih dni o tem obveščen (dolžnik nima sredstev na računu), v primeru uporabe trajnega naloga, upnik o nezadostnem stanju na računu dolžnika ni obveščen (Stipčič 2007, 29).

13

3 VRSTE PLAČILNIH SISTEMOV

3.1 Evropski plačilni sistemi

3.1.1 Sistem TARGET2

TARGET2 je vseevropski plačilni sistem bruto poravnave v realnem času za plačila v evrih, ki ga upravlja Evrosistem. V januarju leta 1999 je bil ob uvedbi evra vzpostavljen sistem TARGET, ki je temeljil na medsebojnih povezavah med posameznimi sistemi bruto poravnave v realnem času. Sistem TARGET2 je pričel z delovanjem 19.11.2007 kot naslednik sistema TARGET. V nasprotju s prvotnim sistemov temelji TARGET2 na enotni tehnološki platformi, kar predstavlja pomembno prednost, saj so na ta način vsem udeležencem, ne glede na to iz katere države je, na voljo enake storitve. S pravnega vidika je sistem TARGET2 vzpostavitev »sistema sistemov«, ki jih posamezne centralne banke upravljajo v skladu z nacionalno zakonodajo (v Sloveniji je to sistem TARGET2- Slovenija), čeprav so pogoji za udeležbo v sistemu skoraj popolnoma harmonizirani. Udeležencev sistema TARGET2 je preko 9.000 in sicer so to centralne banke, Evropska centralna banka, banke, hranilnice in druge kreditne institucije, ki opravljajo storitve plačilnega prometa.

Za vse udeležence sistema TARGET2 velja: • enoten nabor funkcionalnosti, • enotni standardi posredovanja plačilnih nalogov, • enotni pogoji udeležbe, • enotna cenovna politika.

Namen sistema je predvsem izvajanje plačil velikih vrednosti in časovno kritičnih plačil v evro valuti tako za domač plačilni promet kot tudi opravljanje čezmejnih poravnav. V sistemu TARGET2 se poravnavajo tudi plačila strank, ki jih je po obsegu več kot 50 odstotkov od vseh plačil, ki se izvajajo v tem sistemu. Poravnava se lahko izvede individualno in takoj, vendar le, če je na računu pošiljatelja dovolj sredstev za izvedbo plačila. Za omogočeno tekoče izvajanje plačilnega prometa, se je na zahtevo uporabnikov v sistem TARGET2 uvedel mehanizem za učinkovito upravljanje z likvidnostjo na računih bank (Banka Slovenije 2009c).

3.1.2 Sistem EBA

Za izvajanje plačilnega prometa v evrih med bankami znotraj Evropskega gospodarskega prostora majhnih in velikih vrednosti se uporabljata sistema STEP1 in STEP2, ki ju upravlja EBA Clearing pod okriljem Euro Banking Association s sedežem v Parizu. Družba EBA Clearing upravlja še sistem EURO1, ki je namenjen poravnavi plačil iz naslova sistemov STEP1 in STEP2. Sistem STEP2 omogoča procesiranje plačil XCT – eXpres Credit Transfer in storitev SCT – Sepa Credit Transfer.

Storitev XCT omogoča učinkovito obdelavo plačil majhnih vrednosti v evrih (torej do 50.000 EUR) med bankami znotraj Evropskega gospodarskega prostora. Banke pošiljajo

14

plačila v sistem STEP2, kjer so obdelana, medtem ko naslednji dan poteka poravnava obveznosti in terjatev do EBA. Sistem STEP2 je evropski plačilni sistem, ki temelji na avtomatski obdelavi datotek plačilnih inštrukcij s standardiziranimi plačilnimi sporočili. Gre za uporabo SWIFT FIN standarda, kar omogoča stroškovno učinkovito procesiranje čezmejnih plačil majhnih vrednosti v evrih. Predpogoj za zagotovitev avtomatskega in s tem stroškovno učinkovitega sistema je uporaba strukture mednarodnega transakcijskega računa (to je IBAN) ter enolične oznake banke prejemnice sredstev (BIC – bank identification code), ki jih mora nalogodajalec, to je komitent poslovne banke, predložiti banki.

V skladu z zahtevami SEPA je EBA Clearing 28.01.2008 uvedla novo storitev znotraj sistema STEP2 – storitev SCT, kar omogoča masovno procesiranje plačilnih nalogov malih in velikih vrednosti v dveh časovnih oknih. Enako kot pri storitvi XCT poteka v prvem časovnem oknu procesiranje in poravnava v dveh poslovnih dneh. V drugem poslovnem oknu pa poteka procesiranje in poravnava v enem poslovnem dnevu (Banka Slovenije 2009e).

V sistem STEP2 je vključena tudi Banka Slovenije. Za izvajanje storitve XCT v sistemu STEP2 kot neposredna udeleženka od novembra 2004, za storitev SCT pa od začetka uveljavitve, torej od 28.01.2008. Hkrati pa je Banka Slovenije tudi udeleženka sistema EURO1, kjer ima poseben tako imenovani PFP – PreFund participant status. Sicer so slovenske banke posredne udeleženke sistema STEP2, nekatere izmed njih dostopajo do sistema posredno preko Banke Slovenije. Takrat banke pošiljajo plačila v Banko Slovenije, ki nato pošlje plačila v imenu bank v EBA Clearing. Na enak način banke sprejemajo plačila iz sistema STEP2. Gre za plačila, ki jih banke držav Evropskega gospodarskega prostora pošiljajo v sistem STEP2 in jih preko Banke Slovenije prejmejo poslovne banke. Nekaj izmed slovenskih bank je vključenih v sistem STEP2 preko svojih mater (neposrednih udeleženk sistema STEP2), ki imajo sedež v tujini. Izvajanje plačil preko sistema STEP2 je za banke stroškovno in časovno učinkovitejše v primerjavi s poravnavo plačil preko korespondenčnih2 računov.

3.2 Plačilni sistemi v Sloveniji 3.2.1 Sistem Target2-Slovenija

Sistem TARGET2-Slovenija deluje na enotni skupni platformi sistema TARGET2, vendar je pod nadzorom in upravljanjem Banke Slovenije. S svojim delovanjem je pričel 19.11.2007 in deluje po principu bruto poravnave v realnem času. Za uporabo tega sistema morajo imeti vse udeleženke odprte poravnalne račune pri Banki Slovenije, preko katerih se lahko vrši poravnava posredovanih plačilnih nalogov. Preko sistema TARGET2- Slovenija se vrši tudi poravnava obveznosti iz naslova multilateralnih klirinških shem, za katere je Banka Slovenije poravnalni agent. Prav tako se uporablja sistem za poravnave obveznosti iz naslova organiziranega trga vrednostnih papirjev. Udeleženke sistema

2 Korespondenčna banka je tista banka v tujini, s katero je domača banka navezala korespondenčni odnos, da

lahko preko nje posluje s tujino. Korespondenčni odnos nastane, ki si domača in tuja banka izmenjata kontrolne dokumente, to so seznami pooblaščenih podpisnikov, telegrafski ključ in SWIFT ključ (Zveza bank Celovec, 2009).

15

TARGET2-Slovenija so po trenutno veljavnih pravilih lahko poslovne banke, hranilnice, Klirinško depotna družba. Vse ostale finančne institucije, ki nimajo odprtih poravnalnih računov pri Banki Slovenije pa lahko sodelujejo v sistemu TARGET2-Slovenija posredno preko ene od neposrednih udeleženk sistema, tako da pri njej odprejo transakcijski račun.

Delovanje sistema omogoča omrežje SWIFT preko katerega lahko udeleženke v sistem TARGET2-Slovenija pošiljajo plačilne naloge, ki morajo biti v formatu SWIFT. Format SWIFT je mednarodno sprejet, uveljavljen in standardiziran način zapisa finančnih transakcij in drugih informacij, ki se prenašajo preko omrežja SWIFT. To je mednarodno finančno omrežje zaprtega tipa, ki omogoča njegovim članicam izmenjavo informacij oziroma podatkov v predpisani obliki (formatu).

Delovanja plačilnega sistema TARGET2-Slovenija poteka tako, da udeleženka odloži plačilni nalog v omrežje SWIFT, nato omrežje posreduje v sistem TARGET2-Slovenija vse potrebne informacije o prejetem plačilnem nalogu, vendar le če nalog vsebuje vse potrebne varnostne, vsebinske in strukturne atribute. Pogoj, da sistem opravi preknjižbo sredstev v breme poravnalnega računa pošiljatelja naloga in v dobro prejemnika naloga je, da ima udeleženka na svojem poravnalnem računu dovolj sredstev oziroma, da nima izrednih omejitev (limit, prepoved uporabe sredstev). Po uspešno izvršeni transakciji sistem TARGET2-Slovenija pošlje v SWIFT omrežje sporočilo o izvršeni transakciji oziroma v primeru neizpolnjenih pogojev sporočilo o zavrnitvi transakcije. Udeleženka – pošiljateljica prejme potrdilo o izvedeni oziroma zavrnjeni transakciji, udeleženka – prejemnica sredstev pa v primeru uspešno izvedene transakcije prejme originalni nalog.

Za poslovanje v sistemu TARGET2-Slovenija mora finančna institucija, ki izpolnjuje vse pogoje za udeležbo in tako lahko postane neposredna udeleženka sistema z Banko Slovenije skleniti ustrezno pogodbo. V primeru, da udeleženka že posluje v sistemu TARGET2-Slovenija in da več ne izpolnjuje pogojev, navedenih v pogodbi lahko Banka Slovenije udeleženko začasno ali trajno izključi iz sistema. Kadar pa finančna institucija sama želi izstopiti iz sistema, lahko to stori z uradno izstopno izjavo po preteku ustreznega odpovednega roka. Avtomatično pa preneha članstvo, če se ukine ali preneha delovanje finančne institucije v skladu z drugimi zakoni.

Statistika poslovanja v letu 2008 kaže, da je bilo v plačilnem sistemu TARGET2-Slovenija poravnanih preko 659.400 domačih plačil, med slovenskimi udeleženkami v skupni vrednosti več kot 410,35 milijard evrov, kar pomeni, da je bilo dnevno v letu 2008 poravnanih 2.576 domačih plačil. Slovenske udeleženke sistema pa so posredovale 112.699 čezmejnih plačil v skupni vrednosti več kot 84,6 milijarde evrov, prejele pa so 171.907 čezmejnih plačil v skupni vrednosti preko 88 milijard evrov3.

3.2.2 Sistem Žiro Kliring

Plačilni sistem Žiro Kliring je namenjen izvrševanju medbančnih plačilnih nalogov malih vrednosti (do 50.000 EUR) med udeleženkami samimi in izvrševanju plačilnih nalogov malih vrednosti v okviru storitev plačilnega prometa, ki jih udeleženke opravljajo za svoje komitente. S svojim delovanjem je pričel oktobra 1998 in ga upravlja Banka Slovenije, ki

3 Povzeto po: Banka Slovenije 2009č.

16

sicer nastopa v vlogi klirinškega agenta4 in v vlogi poravnalnega agenta5. Vse poravnalne udeleženke plačilnega sistema Žiro Kliring morajo imeti v sistemu TARGET2 odprt poravnalni račun. Izvajanje plačilnega prometa poteka na podlagi sprejema in obdelave paketov, ki vsebujejo plačilne naloge malih vrednosti. Po izvedenih obdelavah nalogov in izračunih neto obveznostih oziroma terjatvah posamezne udeleženke se poravnava kliring izvrši preko poravnalnih računov v sistemu TARGET2.

Pristopni pogoji v sistem Žiro kliring zahtevajo izpolnjevanje navedb v Sklepu o upravljanju sistema Žiro kliring s spremembami in dopolnitvami (objavljeno v Ur. list RS, št. 65/02, 42/05 in 105/06) ter, da banke, ki želijo postati udeleženke izpolnjujejo še pogoje navedene v Pravilniku delovanja sistema Žiro kliring, kar predpisuje Banka Slovenije.

Finančne institucije, ki nimajo odprtih poravnalnih računov v sistemu TARGET2, lahko kljub temu sodelujejo v plačilnem sistemu Žiro kliring preko poravnalne udeleženke sistema Žiro kliring. Tako imenovana neporavnalna udeleženka v sistem posreduje pakete plačilnih nalogov, njena neto pozicija pa se poravnava preko poravnalnih računov izbrane poravnalne udeleženke sistema.

3.2.2.1 Struktura plačilnega sistema Žiro kliring

Plačilni sistem Žiro kliring sestavljata naslednji komponenti: • Programska oprema Žiro kliring, ki zagotavlja prenos (zbiranje plačil), izvedbo kliringa

in pošiljanje rezultatov kliringa udeleženkam prejemnicam; • Komunikacijsko omrežje, ki povezuje vse banke in hranilnice s kliring centrom v

Banki Slovenije in preko katerega udeleženke izmenjujejo sporočila (BSNet – zaprto omrežje v upravljanju Banke Slovenije in SWIFTNet v upravljanju SWIFT).

Zaradi zagotavljanja varne in zanesljive izmenjave podatkov je predpisana obvezna uporaba enkripcije in digitalnega podpisa.

3.2.2.2 Delovanje sistema Žiro kliring

Plačilni nalogi v sistemu Žiro kliring se izvršijo na temelju izračuna medsebojnih neto terjatev in neto obveznosti po načelu multilateralnega kliringa. Multilateralni kliring pomeni, da gre za izračun neto terjatev oz. neto obveznosti posamezne udeleženke nasproti klirinški skupini kot celoti. Delovanje sistema Žiro kliring deluje po načelu paketne obdelave, ki poteka v treh fazah. • Prva faza: Sistem Žiro kliring zbere plačila udeleženk (bank pošiljateljic) in jih uvozi v

svojo centralno bazo podatkov. Udeleženke predlagajo plačila v paketih oziroma datotekah, ki morajo vsebovati plačila v obliki SWIFT sporočil MT103, MT103+ ali MT202. Skladnost sporočil s SWIFT standardi pred procesiranjem preveri Banka Slovenije.

• Druga faza: Uspešno prejeta plačila se sortirajo glede na prejemnika plačila in izračuna se multilateralna neto pozicija. Neto pozicija udeleženke je razlika med skupnim

4 Banka Slovenije izvede kliring in izračun neto obveznosti in neto terjatev.

5 Banka Slovenije izvrši poravnavo neto obveznosti in terjatev udeleženk preko njihovih računov.

17

zneskom posredovanih nalogov in skupnim zneskom prejetih nalogov, ki se odraža v multilateralni poziciji (pozicija posamezne udeleženke nasproti posameznemu sistemu). Sistem Žiro kliring pošlje poročilo o izračunani neto poziciji udeleženk poravnalnemu agentu, torej Banki Slovenije, udeleženkam pa pošlje pakete, ki vsebujejo odobritvena plačila (ta so namenjena udeleženkam prejemnicam) in druga sporočila, ki so pomembna za procesiranje plačil na strani udeleženke. Druga sporočila so npr. informacija o multilateralni neto poziciji udeleženke, informacija o bilateralnih neto pozicijah udeleženke nasproti vsaki drugi udeleženki, seznami datotek, ki so bile uspešno sprejete v obdelavo, informacije o napakah pri sprejemu datotek v obdelavo.

• Tretja faza: Poravnava neto pozicij preko poravnalnih računov, ki se izvede s prenosom sredstev med poravnalnimi računi udeleženk v sistemu TARGET2. Poravnalni agent (Banka Slovenije) najprej izvrši obremenitev udeleženk, ki so imele debetno neto pozicijo, to so banke dolžnice; in nato odobri še udeleženke s kreditno neto pozicijo, to so banke upnice. Po izvršeni poravnavi so predložena plačila v sistem Žiro kliring dokončna.

Delovanje sistema Žiro kliring je opredeljeno v skladu s Pravili delovanja sistema Žiro kliring. Urnik poslovanja sistema je vsak delovni dan, torej od ponedeljka do petka, razen v dneh, ko je slovenski praznik ali dela prost dan oziroma, ko sistem TARGET2 ne posluje6. Poslovanje poteka od 7.00 do 16.30 ure, pri čemer velja poudariti: • Ob 9.00, 11.00, 13.00, 15.00 in 16.00 se izvede informativni presek – to je faza v

okviru tekočega dneva, ki udeleženkam posreduje informacijo o njihovih neto pozicijah in plačilih, vključenih v izračun neto pozicij;

• Ob 8.00, 10.00, 12.00, 14.00 in 16.30 se izvede poravnalni presek – to je faza v okviru tekočega dneva, ki udeleženkam posreduje informacijo o njihovih neto pozicijah, plačilih v njihovo dobro in seznam paketov v njihovo breme, ki temelji na plačilih pobranih v zadnjem poravnalnem preseku. Poravnava obveznosti je obvezni del poravnalnega preseka in se mora izvršiti pri izvedbi posameznega poravnalnega preseka v 45 minutah.

Izvrševanje plačil v istem dnevu je omogočeno strankam zaradi poravnave medbančnih plačil na dve uri, vendar le, če so naloge predložili banki do ure, ko je še mogoče poslati plačila v zadnji presek kliringa. Paketna obdelava plačilnih nalogov in obdelava v določenih časovnih razmikih, ko se poravnavajo samo multilateralne neto pozicije, omogoča nižjo potrebno likvidnost za zagotavljanje poravnave obveznosti iz naslova Žiro kliringa. V primeru, da udeleženka kljub temu ne bi zmogla poravnati obveznosti, Banka Slovenije aktivira Poravnalno jamstveno shemo. Ta shema je namenjena zagotavljanju dokončnosti poravnave terjatev in obveznosti med udeleženkami sistema, če posamezna poravnalna udeleženka na poravnalnem računu v sistemu TARGET2 ne razpolaga z zadostnimi sredstvi. Poravnalno jamstvena shema zagotavlja kritje neporavnane neto obveznosti udeleženke z denarnim prispevkom udeleženke v denarni sklad poravnalno jamstvene sheme pri Banki Slovenije.

Poravnalne udeleženke sistema Žiro kliring morajo imeti v sistemu TARGET2 odprt poravnalni račun. Udeleženke sistema Žiro kliring so lahko v skladu s veljavnimi pravili poslovne banke in hranilnice, ki imajo dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih

6 TARGET2 ne posluje na Veliki petek, to je tako imenovani bančni dan.

18

storitev, banke držav članic Evropske unije, ustanovljene na območju Republike Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo in podružnice tujih bank, ki imajo dovoljenje Banke Slovenije za ustanovitev v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo.

Statistično gledano je neto poravnalni sistem Žiro kliring drugi najpomembnejši nacionalni medbančni plačilni sistem in sicer je v letu 2008 obdelal slabih 56 milijonov transakcij v skupni vrednosti več kot 49 milijard evrov. V letu 2008 je bilo povprečno dnevno obdelanih 22.745 plačilnih nalogov (Banka Slovenije, 2009f).

3.2.3 Poravnava plačil malih vrednosti

Plačilni sistemi za poravnavo plačil malih vrednosti so naslednji (Banka Slovenije, 2009h): • Sistem SEPA IKP:

− Plačilni sistem, ki izvaja procesiranje kreditnih plačilnih nalogov malih vrednosti v enotnem standardu za SEPA kreditna plačila ter izvaja obračun in poravnavo terjatev in obveznosti iz naslova posredovanih plačilnih transakcij med člani sistema.

− Poravnalni agent je Banka Slovenije. − Obračunski agent je Bankart d.o.o. − Poravnava se izvaja petkrat dnevno na poravnalnih računih udeleženk v plačilnem

sistemu Target2-Slovenija. − Trenutno je vključenih 23 udeleženk.

• MASTERCARD kliring: − Plačilni sistem za poravnavo terjatev in obveznosti iz naslova domačega prometa z

Mastercard produkti v Sloveniji (kreditne in plačilne kartice Eurocard/Mastercard ter debetne kartice Maestro in Cirrus).

− Poravnalni agent je Banka Slovenije. − Obračunski agent je Mastercard International. − Poravnava se izvaja na poravnalnih računih udeleženk v plačilnem sistemu

Target2-Slovenija. − Trenutno je vključenih 7 udeleženk.

• ACTIVA kliring: − Plačilni sistem za poravnavo terjatev in obveznosti iz naslova kliringa prometa s

kartičnimi produkti Activa (kreditne in plačilne kartice MasterCard, Visa, Activa ter debetne kartice Maestro, Cirrus in Visa Elektron).

− Poravnalni agent je Banka Slovenije. − Obračunski agent je Banka Koper d.d. − Poravnava se izvaja na poravnalnih računih udeleženk v plačilnem sistemu

Target2-Slovenija. − Trenutno je vključenih 11 udeleženk.

• POS kliring: − Plačilni sitem, ki izvaja procesiranje transakcij s plačilnimi karticami MasterCard,

Karanta in BA/Maestro na POS terminalih in bankomatih (samo s kreditnimi karticami in karticami z odloženim plačilom) ter obračun in poravnava terjatev in obveznosti iz naslova poslovanja s karticami ter pripadajočih medbančnih provizij med člani sistema.

− Poravnalni agent je Banka Slovenije.

19

− Obračunski agent je Bankart d.o.o. − Poravnava se izvaja na poravnalnih računih udeleženk v plačilnem sistemu

Target2-Slovenija. − Trenutno je vključenih 9 udeleženk.

• ATM kliring: − Plačilni sistem, ki izvaja procesiranje transakcij ter obračun in poravnavo terjatev in

obveznosti iz naslova transakcij z domačimi debetnimi karticami (BA Maestro, Activa Maestro) na bankomatih, če imetnik računa dvig opravi na bankomatu pri drugi udeleženki sistema, ne pa pri banki pri kateri ima odprt račun.

− Poravnalni agent je Banka Slovenije. − Obračunski agent je Bankart d.o.o. − Poravnava se izvaja na poravnalnih računih udeleženk v plačilnem sistemu

Target2-Slovenija. − Trenutno je vključenih 15 poslovnih bank in 2 hranilnici.

Plačilni sistem SEPA IKP – SEPA interna kreditna plačila je bil vzpostavljen 4. marca 2009 in omogoča izvrševanje kreditnih plačilnih nalogov med udeleženkami sistema v standardu SEPA. Z vzpostavitvijo novega plačilnega sistema so banke pridobile možnost, da lahko svojim strankam ponudijo enoten standard plačevanja s kreditnimi plačilnimi nalogi SEPA, pri čemer ni pomembno ali je prejemnik plačila v Sloveniji ali kateri koli drugi državi SEPA. Poenotenje standardov plačil znotraj SEPA zagotavlja, da lahko procesiranje plačil med bankami v konkurenčnem okolju izvaja katerakoli klirinška družba v Evropi. V Sloveniji so banke in hranilnice izbrale za procesiranje svojih plačil družbo Bankart d.o.o., ki zagotavlja najugodnejše pogoje in ohranja visoko hitrost procesiranja plačil malih vrednosti. Tako se je Bankart pridružil drugim evropskim klirinškim hišam, ki zagotavljajo procesiranje kreditnih plačil SEPA v enotnem standardu. Novi sistem bo postopno prevzel obdelavo plačil iz sistema Žiro kliring, kar pomeni, da bo segment malih plačil (do vrednost 50.000 evrov) dokončno prešel iz centralnobančnega v komercialno okolje. Datum prehoda je bil 4. marec 2009, večina plačil je bila obdelana v novem sistemu že 9. marca 2009. Prenehanje delovanja sistema Žiro kliring pa bo banka določila na podlagi izkušenj z delovanjem novega sistema SEPA IKP ter na podlagi opravljenih dodatnih analiz (Bankart, 2009).

3.3 SEPA

SEPA je kratica za Enotno območje plačil v evrih (ang. Single Euro Payments Area), v katerem potrošniki, gospodarske družbe in drugi uporabniki plačilnih storitev lahko plačujejo in prejemajo plačila v evrih znotraj Evrope pod enakimi osnovnimi pogoji z enakimi pravicami in obveznostmi, ne glede ali gre za plačilni promet znotraj državnih meja ali čezmejni plačilni promet. SEPA pomeni evroobmočje7, ki geografsko trenutno zajema vse države Evropske unije (EU-27) ter Islandijo, Liechtenstein, Norveško, Švico in 9 območij pod upravo držav Evropske unije. Projekt SEPA je bil začet leta 2002 z ustanovitvijo Evropskega sveta za plačila, sicer pa je začetek delovanja sistema SEPA 1. januar 2008, ko so banke strankam ponudile prve SEPA plačilne instrumente – SEPA plačilne kartice.

7 Območje držav članic Evropske unije, ki so prevzele evro kot skupno valuto.

20

Po uvedbi evra 1. januarja 2002, ko se je spremenil gotovinski plačilni promet, saj so prebivalci evroobmočja z gotovino in to z eno samo valuto pričeli plačevati enako kot prej z nacionalno valuto znotraj državnih meja. Število in raznolikost plačilnih instrumentov, standardov in infrastruktura za obdelavo negotovinskih plačil malih vrednosti pa je ostala nespremenjena. To je bil ob težnji po zniževanju stroškov čezmejnega plačilnega prometa vzrok za nastanek SEPA. Nastale so precejšnje razlike v učinkovitosti in kakovosti plačilnih storitev med državami, kar je zaviralo čezmejno poslovanje in nemoteno delovanje notranjega trga, lahko pa bi postalo ogroženo tudi zaupanje v skupno valuto. Evropska komisija je že leta 2001 z Uredbo o čezmejnih plačilih v evrih administrativno zagotovila izenačevanje tarif pri posameznem ponudniku storitev za istovrstna plačila v evrih znotraj posamezne države in kadar se ta opravljajo čezmejno. SEPA pa zahteva odpravo pravnih, poslovnih in tehničnih ovir. Rešitev je v omogočanju višje ravni storitev, učinkovitejši produkti in cenejše možnosti za opravljanje plačil, kar pomeni slediti cilju SEPA, da je potrebno pospeševati evropsko povezovanje s pomočjo konkurenčnega in inovativnega trga plačil malih vrednosti v evroobmočju. Hkrati pa je končni cilj SEPA možnost uporabe enega samega računa in enega samega niza plačilnih instrumentov za vsa plačila znotraj SEPA. Torej je poslovanje v sistemu SEPA enako kot prej znotraj državnih meja, ni več ločevanja na plačila znotraj države in čezmejna plačila. Vse to povzema vizija sistema SEPA, ki narekuje integriran trg plačilni storitev, na katerem vlada konkurenca in na katerem ni razlikovanja med plačili v evrih, ne glede na domača ali čezmejna plačila.

Projekt SEPA vključuje plačilne instrumente, ki se v Evropi najpogosteje uporabljajo, in sicer so to kreditna plačila (nakazila in prilivi), direktne obremenitve, plačilne kartice ter evrska gotovina. Vsi ti plačilni instrumenti se bodo enotno, torej brez razlik uporabljali za evrska plačila v območju SEPA (Združenje bank Slovenije 2008, 4-5).

3.3.1 Plačilni sistem za SEPA kreditna plačila STEP2-SCT

STEP2-SCT je vseevropski plačilni sistem, ki omogoča obdelavo SEPA kreditnih plačil. Predstavlja pomemben element v okviru projekta vzpostavitve enotnega območja plačil v evrih. Vzpostavitev sheme SEPA kreditnih plačil, ki zagotavlja enoten tako vsebinski kot tehnični okvir za vsa kreditna plačila na območju SEPA in deluje od 28.01.2008 s pristopom več kot 5100 bank in hranilnic z območja SEPA, med njimi tudi 21 bank in hranilnic v Sloveniji, vključno z Banko Slovenije.

Sistem STEP2-SCT predstavlja plačilno infrastrukturo, ki omogoča obdelavo SEPA kreditnih plačil. Banka Slovenije je v sistem vključena kot neposredna udeleženka, ostale slovenske banke udeleženke pa so preko Banke Slovenije formalno vključene v sistem kot posredne udeleženke. Storitev vključitve udeleženk v sistem STEP2-SCT je Banka Slovenije ponujala preko skupne vstopne točke za SEPA kreditna plačila, ki je bila vzpostavljena 28.01.2008 in vse do vzpostavitve novega sistema SEPA EKP.

V sklopu vzpostavitve SIMP infrastrukture za mala plačila je Bankart d.o.o. dne 09.02.2009 vzpostavil sistem SEPA EKP – izmenjava SEPA eksternih kreditnih plačil. S tem je Bankart nadomestil predhodno vstopno točko v upravljanju Banke Slovenije za povezavo do sistema STEP2-SCT. Sedaj opravlja Banka Slovenije v novem sistemu le še vlogo agentske banke pri povezavi sistema SEPA EKP do sistema STEP2-SCT. Vse

21

udeleženke sistema SEPA EKP so v novem sistemu še vedno posredne udeleženke, Banka Slovenije pa ostaja neposredna udeleženka. Za posredno udeležbo v sistemu STEP2-SCT preko sistema SEPA EKP se je odločilo 17 bank in hranilnic v Sloveniji. Vsem udeleženkam sistema SEPA EKP Banka Slovenije omogoča posredno udeležbo v sistemu STEP2-SCT, ter za njih posreduje SEPA kreditna plačila v in iz sistema ter opravlja poravnavo. Kot upravljavec sistema je Bankart, ki skrbi za pravilno in zakonito delovanje sistema. S pristopom h shemi SEPA kreditnih plačil in z vključitvijo v vseevropski sistem STEP2-SCT so slovenske banke in hranilnice dokazale, da so sposobne oddajati in sprejemati SEPA kreditna plačila v odnosu do drugih bank in hranilnic na območju SEPA. Na ravni slovenske bančne skupnosti pa je s tem dosežena skladnost z zahtevami projekta SEPA8.

3.3.2 Vloga bank za izvedbo projekta SEPA

Z ustanovitvijo Evropskega sveta za plačila, ki so ga evropske banke določile kot strokovno telo za uvedbo projekta SEPA in je vzpostavil dialog med predstavniki posameznikov, gospodarskih združenj in z državnimi organi. Cilj bank je, da razvijejo in vsem strankam omogočijo uporabo instrumentov, ki jih določa Evropski svet za plačila. Razviti morajo tako bančno infrastrukturo, da bo vseh devet tisoč bank Evropske unije med seboj povezanih in zagotavljalo upoštevanje časovnih rokov za izvedbo plačil. Pomembno vlogo za uspešno uvedbo SEPA imajo tudi evropski in nacionalni regulatorni organi, ki so dolžni pripraviti jasen in enostaven zakonodajni okvir, kar banke potrebujejo za ustrezno delovanje v območju SEPA. Evropska komisija je postavila rok za sprejetje določil v nacionalno zakonodajo do 1. novembra 2009 na podlagi že veljavne direktive s področja plačilnih instrumentov na notranjem trgu (Združenje bank Slovenije 2007, 5).

3.3.3 Prednosti SEPA

Projekt SEPA ima močan vpliv na bančno področje, hkrati pa tudi na vse deležnike, ki so povezani s plačilnimi storitvami. Zaradi povezanosti celotnega trga na katerem lahko ponudniku nudijo svoje storitve, prinaša s tem SEPA večjo konkurenco.

• Prednosti za posameznike Zaradi dostopnosti plačilnih instrumentov SEPA na celotnem evroobmočju, je prednost predvsem ta, da lahko potrošniki evrska plačila zunaj nacionalnih meja opravljajo tako kot znotraj države. Možna je uporaba iste plačilne kartice za vsa evrska plačila, kar zmanjšuje potrebo po gotovini.

• Prednosti za podjetja SEPA gospodarskim družbam omogoča poenostavljeno upravljanje plačil, saj nudi podjetjem, da lahko s plačilnimi instrumenti SEPA svoje finančne transakcije v evrih opravijo centralno iz enega bančnega računa. Za obdelavo plačil, tako za prilivi kot odlive se uporablja enaka oblika. Gospodarske družbe bodo z združitvijo upravljanja plačil in likvidnosti na enem mestu tako znižale stroške in prihranile čas. Elektronsko izdajanje

8 Povzeto po Banka Slovenije 2009j.

22

računov in e-usklajevanje je naslednja prednost, ki je bila pogosto na voljo zgolj na nacionalni ravni in sedaj omogoča optimizacijo obdelave plačil, zaradi standardiziranih shem plačil SEPA (Združenje bank Slovenije 2007, 8).

3.3.4 Dodatne storitve v sistemu SEPA

Med najpomembnejšimi cilji projekta SEPA je poenotenje standardov, procesov in drugih pravil na področju kreditnih plačil, direktnih obremenitev, plačilnih kartic in gotovine, kar bi gospodarskim subjektom in posameznikom s strani bank dajalo večjo učinkovitost in posledično nižje stroške. Dolgoročno je to privlačen cilj za večino udeležencev v plačilnem prometu, na kratki rok pa zahteva visoke investicije in obsežna prilagajanja obstoječih rešitev v bankah in tudi pri drugih udeležencih. Za uresničitev projekta SEPA podjetja svoje poslovanje prilagajajo spremembam v poslovnih procesih in informacijski tehnologiji. Prilagoditev shemi SEPA zahteva zagotovitev načina, s katerim bi lahko ohranili nekatere nacionalne posebnosti, ki so koristne in jih trg zahteva (v Sloveniji posebna položnica ali direktna obremenitev). S tem namenom so bile opredeljene možnosti za razvoj in uvedbo dodatnih lastnosti na področju direktnih obremenitev in kreditnih plačil, kar poimenujemo »dodatne opcijske storitve« ali AOS (Addition Optional Services). Pravila delovanja sheme SEPA opredeljujejo, da lahko dodatne opcijske storitve ponujajo posamezni udeleženci ali skupine udeležencev plačilnih sistemov SEPA, pri čemer morajo upoštevati vsa pravila in standarde. Pri oblikovanju skupnosti AOS je pomembno predvsem, da člani z vključitvijo v skupnost ne odstopijo od dosledne uporabe sheme SEPA in da izvajanje plačil SEPA zaradi delovanja skupnosti AOS ne sme biti moteno. Prav tako ni dovoljeno omejevati članstva drugih bank v tej skupnosti, temveč mora biti zagotovljena poštena konkurenca in enake možnosti za vse zainteresirane udeležence.

V okviru AOS so opredeljene tri skupine dodatnih storitev. To so podatkovni elementi AOS, tržne poti AOS in druge AOS. Najpomembnejši med naštetimi so podatkovni elementi AOS, ki so najbolj podrobno opredeljeni. Implementacijske smernice za kreditna plačila in direktne obremenitve vsebujejo seznam podatkovnih elementov, ki so v sporočilih obvezni in skladni s standardom UNIFI (ISO 20022). Tržne poti AOS se pa nanašajo na relacije med bankami in njihovimi strankami (npr. direktna izmenjava sporočil med bančnimi strankami in klirinškimi hišami.

Na slovenskem trgu je lahko dodatna opcijska storitev izvedba poravnave za direktne obremenitve večkrat dnevno (sedaj 5-krat dnevno). Ker banke tako storitev ponujajo že sedaj preko obstoječe infrastrukture, bodo podobno rešitev pričakovale tudi v okviru SEPA. Sicer tega ne bodo mogle dodatno zaračunavati, lahko pa bi to bila slovenskim bankam podlaga za lažje konkuriranje tujim bankam, ki nameravajo poslovati s slovenskimi podjetji9.

9 Povzeto po Horvat 2007, 35-37.

23

4 DELOVANJE PLAČILNIH SISTEMOV

4.1 Pregled nad delovanjem plačilnih sistemov

Plačilni sistemi so vitalni del gospodarske in finančne infrastrukture, denarju omogočajo njegovo vlogo menjalnega sredstva. Učinkovito delovanje plačilnih sistemov, ki omogoča varno in pravočasno poravnavo transakcij, prispeva k splošni ekonomski uspešnosti, hkrati pa zmanjšuje stroške povezane s poravnavo med udeleženci. Kot pravi Anko so plačilni sistemi »okno centralne banke v domač finančni sistem«, saj centralna banka preko plačilnih sistemov izvaja monetarno politiko, zato imajo centralne banke v vlogi zagotavljanja finančne stabilnosti poseben interes za delovanje plačilnih sistemov. Povečano vlogo centralnih bank nad pregledom delovanja plačilnih sistemov je zahtevalo predvsem precejšnje povečanje obsega transakcij, povečanje centralizacije plačilnih sistemov in njihove tehnološke kompleksnosti, kar v primeru neustreznega obvladovanja tveganj lahko ogrozi finančno stabilnost.

Kljub uspešnosti in učinkovitosti delovanja plačilnih sistemov, so udeleženci v plačilnih sistemih izpostavljeni finančnim tveganjem (različne oblike poravnalnega tveganja, predvsem kreditno in likvidnostno tveganje), ki lahko predstavljajo kanal za prenos motenj od enega dela gospodarstva ali finančnega sistema k drugemu. Potencialne motnje nastajajo zaradi težav enega od udeležencev, kar ima neposreden in hiter vpliv na ostale. To obliko tveganja imenujemo sistemsko tveganje, ki nastaja kot vir finančnih težav posameznega udeleženca v plačilnih sistemih. Pojavi se pa lahko tudi zaradi napak ali motenj v operativnem delovanju plačilnih sistemov samih, kar vodi do nepričakovanih finančnih izpostavljenosti udeležencev.

Pomemben pogoj za finančno stabilnost in obvladovanje poravnalnega tveganje je, da plačilni sistemi delujejo na tak način, da se problemi enega udeleženca ne širijo na ostale. Centralne banke so oblikovanju in delovanju plačilni sistemov vedno posvečale posebno pozornost, kajti glede na to kako je plačilni sistem organiziran, temu primerno je pojavljanje sistemskega tveganja.

Splošni interesi delovanja plačilni sistemov so: • splošna stabilnost finančnega sistema, • učinkovitost monetarne politike, • zaupanje v plačilne instrumente in valuto, • ustrezen standard kakovosti storitev.

Zgoraj našteti splošni interesi delovanja plačilni sistemov ne predstavljajo poglavitne naloge in interesa tržnih udeležencev. Udeleženci v plačilnih sistemih ne upoštevajo stroškov, ki jih njihove težave povzročajo drugim, kar ne vpliva pozitivno na podjetniško okolje. Zato mora centralna banka izvajati tudi vlogo, s katero zagotavlja, da se sledi tudi tem ciljem (Anko 2009, 1-3).

Izvajanje pregleda nad delovanjem plačilnih sistemov je centralnobančna funkcija, katere cilj je zagotavljati varnost in učinkovitost plačilnih sistemov preko procesov spremljanja, analiziranja in usmerjanja sprememb v teh sistemih. Opravljanje te funkcije centralne

24

banke prispeva k zagotavljanju sistemske stabilnost oziroma k zmanjševanju sistemskega tveganja in ohranjanju zaupanja javnosti v plačilne sisteme ter plačilne instrumente. Centralne banke so v okviru izvajanja pregleda nad delovanjem plačilnih sistemov ugotovile potrebo po opredelitvi določenih standardov varnosti in učinkovitosti delovanja plačilnih sistemov. Gre za sisteme, ki jih upravlja privatni sektor in tudi za sisteme, ki so v upravljanju centralne banke. Na mednarodnem nivoju so se tako okrepile iniciative po uveljavljanju mednarodnih standardov oziroma priporočil za oblikovanje in delovanje plačilnih sistemov. V skladu s pobudami je Banka za mednarodne poravnave pripravila in izdala Temeljna načela za sistemsko pomembne plačilne sisteme. Sistemsko pomembni so tisti plačilni sistemi, ki z vidika velikosti narave plačil, ki se preko njih poravnavajo, predstavljajo kanal po katerem se lahko šoki oziroma težave prenašajo ali pa v njih nastajajo in predstavljajo grožnjo za stabilnost celotnega finančnega sistema. Kriterij sistemsko pomembnih plačilni sistemov je poleg vrednosti plačil poravnanih v sistemu, tudi vrsta plačila. Velja, da so sistemsko pomembna čista medbančna plačila, plačila v breme in v dobro centralne banke, denarne poravnave pozicij iz drugih plačilnih sistemov ter denarne poravnave z vrednostnimi papirji. Določen sistem je sistemsko pomemben neodvisno od vrste in vrednosti plačil v njem, če je edini v določen finančnem sistemu in zato pomemben za nemoteno delovanje finančnega sektorja ter širše. Temeljna načela predstavljajo splošne smernice o oblikovanju in delovanju plačilnih sistemov, ter so uporabna v vseh državah. Njihov namen je v poudarjanju varnosti, zanesljivosti in učinkovitosti, ki bi jih naj izpolnjevali sistemsko pomembni plačilni sistemi. Plačilni sistemi morajo biti prilagojeni razmeram v posamezni državi, zato ni namen Temeljnih načel v opredelitvi podrobnega načrta za oblikovanje oziroma delovanja plačilnih sistemov, temveč so zgolj pravna podlaga za delovanje plačilnih sistemov, ki so strnjena v deset načel10, ki obravnavajo obvladovanje finančnih in operativnih tveganj v plačilnem sistemu, učinkovitost plačilnega sistema z vidika udeležencev, pogoje udeležbe v plačilnem sistemu ter upravljanje plačilnega sistema.

10 Temeljna načela za sistemsko pomembne plačilne sisteme so naslednja (Anko 2009, 3-4):

1. Plačilni sistem mora biti trdno pravno urejen v vseh segmentih pravnega reda. 2. Pravila in postopki plačilnega sistema morajo omogočati udeležencem jasno razumevanje, kakšnim

finančnim tveganjem so izpostavljeni kot udeleženci. 3. Plačilni sistem mora imeti jasno definirane postopke obvladovanja kreditnih in likvidnostnih tveganj, ki

jasno določajo odgovornosti upravitelja plačilnega sistema in udeležencev ter zagotavljajo vzpodbudo za primerno upravljanje s tveganji in omejevanje le-teh.

4. Plačilni sistem mora omogočiti dokončno poravnavo plačil na dan valute, po možnosti že med dnem, najkasneje pa ob koncu dne.

5. V multilateralnem neto plačilnem sistemu mora biti zagotovljen pravočasen zaključek poravnave tudi v primeru, da udeleženec z najvišjo neto obveznostjo te ni sposoben poravnati.

6. Sredstva, s katerimi se dokončno poravnajo plačila, morajo biti predvsem v obliki terjatev do centralne banke (centralnobančni denar); če se uporabljajo druga sredstva, morajo ta vsebovati malo ali nič kreditnega in likvidnostnega tveganja.

7. Plačilni sistem mora zagotavljati visoko stopnjo varnosti in operativne zanesljivosti in mora predvidevati rezervne rešitve za pravočasni zaključek dnevnih obdelav.

8. Plačilni sistem mora omogočiti načine plačevanja, ki so praktični za uporabnika in učinkoviti za gospodarstvo.

9. Plačilni sistem mora imeti objektivne in javno objavljene kriterije za udeležbo, tako da je mogoč enakopraven in prost pristop.

10. Upravljanje plačilnega sistema mora biti učinkovito, odgovorno in pregledno.

25

Prvotna funkcija pregleda nad delovanjem plačilnih sistemov, je bila v osredotočanju na sisteme za plačila velikih vrednosti oz. sistemsko pomembne plačilne sisteme. Kasneje se je razširil pregled tudi nad infrastrukturo in sisteme za plačila majhnih vrednosti, in tudi plačilne instrumente. V zadnjem času pa postaja vse pomembnejši pregled nad delovanjem poravnalnih sistemov vrednostnih papirjev.

Funkcija pregled nad delovanjem plačilnih sistemov je v povezavi s funkcijo nadzora bančnega poslovanja, vendar so med njima razlike tako v predmetu kot v načinu izvajanja aktivnost. Bančni nadzorniki se osredotočajo na finančno stanje posamezne institucije, medtem ko funkcija pregleda nad delovanjem plačilnih sistemov strmi k stabilnosti medbančnih sistemov. Funkciji sta v tem smislu komplementarni, saj pregledniki plačilnih sistemov poskušajo preprečiti, da bi plačilni sistemi po nepotrebnem prenašali učinke teh težav oziroma da bi bili plačilni sistemi celo vzrok za težave. Izvajanje obeh funkcij zahteva ustrezno sodelovanje in usklajevanje. Komplementarnost obeh funkcij zahteva posebno pozornost v izmenjavi informacij med pregledniki in nadzorniki, saj je to nujno za zagotavljanje skladnosti in stabilnosti plačilnih sistemov in njihovih udeležencev (Banka Slovenije 2009i).

4.1.1 Cilji pregleda nad delovanjem plačilnih sistemov

Pregled nad delovanjem plačilnih sistemov je v slovarju Modre knjige o plačilnih sistemih opredeljen kot naloga centralne banke, ki je prvenstveno namenjena spodbujanju tekočega delovanja plačilnih sistemov. Cilj pregleda je zaščititi finančni sistem pred možnim »domino efektom«, do katerega lahko pride, če se eden ali več udeležencev v plačilnih sistemih sooči s kreditnimi ali likvidnostnimi težavami. Hkrati pa je cilj tudi, da se spodbuja učinkovitost in skladnost delovanja plačilnih sistemov.

Kot je že navedeno v Temeljnih načelih, ki podpirajo in spodbujajo te cilje, imajo načela cilj v zagotavljanju jasno opredeljenih tveganjih v plačilnih sistemih. Zraven tega pa je njihov cilj, da je zagotovljeno, da imajo tako udeleženci kot upravljavci plačilnih sistemov spodbudo za upravljanje tveganj ter ustrezne možnosti za to.

Pri izvajanju pregleda nad delovanjem plačilnih sistemov ima centralna banka trojni cilj. Prvič, skuša doseči, da organizacija in operativna pravila plačilnih sistemov ne povzročajo ali onemogočajo širitve sistemskega tveganja. To je predvsem prizadevanje o omejitvi posledic tehničnih okvar na sistemsko tveganje in preprečevanje širitve težav posameznega udeleženca na ostale. Kljub temu, se pregled nad delovanjem plačilni sistemov ne ukvarja s posameznim udeležencem, temveč samo s takim oblikovanjem samega sistema, ki onemogoča širitev problemov enega izmed udeležencev na ostale. Drugič, je to cilj, ki je usmerjen k zagotavljanju učinkovitosti v plačilnih sistemih. Operativni stroški plačilnih sistemov so preneseni na stroške finančnih transakcij in plačil, kar pomeni, da morajo biti ti čim nižji in hkrati zagotavljati kakovost storitev in obvezno varnost postopkov. Tretjič, je pa cilj pregleda nad delovanjem plačilnih sistemov zagotavljanje varnosti plačilnih instrumentov, kar je nujno za ohranjanje zaupanja uporabnikov. Zaradi dematerializacije plačilnih instrumentov je njihova varnost vse bolj odvisna od informacijskega okolja, vendar pa dematerializacija hkrati omogoča zniževanje stroškov obdelav, zmanjšuje tveganje napak in skrajšuje čase obdelave plačil.

26

Z združitvijo vseh zgornjih ciljev, lahko določimo temeljni cilj centralne banke pri pregledu nad delovanjem plačilnih sistemov, ki je zagotavljanje dajanja zadostne teže zmanjševanju tveganj in njihovemu obvladovanju pri oblikovanju in delovanju plačilnih sistemov. V današnjem konkurenčnem okolju bi uporabniki uporabljali manj varen, a ekonomičen način izvajanja plačilnih transakcij, v kolikor ne bi bila zadostnega pomena učinkovitost izvedbe določene transakcije (Anko 2009,5-6).

4.1.2 Način izvajanja pregleda nad delovanjem plačilnih sistemov

Aktivnost izvajanje pregleda nad delovanjem plačilnih sistemov zahteva široko znanje s področja gospodarstva, bančništva, financ, informacijske tehnologije in prava. Centralna banka tako pri izvajanju pregleda nad delovanjem plačilnih sistemov upošteva naslednje elemente: • opredeli načela in standarde, spremlja njihove implementacije ter pregled nad

dejanskimi pogoji delovanja načel in standardov, ki so sprejeti z namenom spodbujanja varnosti, skladnosti in učinkovitosti v plačilnih in poravnalnih sistemih, upravljanih s strani centralne banke ali zasebnega sektorja;

• spremlja razvoj na področju plačilnih in poravnalnih sistemov z namenom oceniti naravo in stopnjo tveganj, ki jih ti vsebujejo, ter zagotavljati transparentno ureditev, ki zadeva plačilne instrumente in storitve.

Izvajanje pregleda nad delovanjem plačilnih sistemov mora biti v skladu s Temeljnimi načelih, ki jih je potrebno upoštevati že ob vzpostavitvi plačilnih sistemov in nadaljnje ob njihovem delovanje.

Način izvajanje pregleda nad delovanjem plačilnih sistemov poteka na naslednji način: • S strani centralne banke je potrebno identificirati sisteme, ki so predmet pregleda. Če ni

nujno, da se centralna banka omeji samo na sistemsko pomembne plačilne sistemi, je zadostno, da so zajeti vsi sistemsko pomembni plačilni sistemi, ki jih centralna banka upravlja. Upravljavci in uporabniki teh sistemov morajo biti obveščeni, da bo centralna banka izvajala pregled nad njihovim delovanje. Tiste sisteme, ki niso sistemsko pomembni je potrebno z določeno frekvenco ponovno preučiti in oceniti pomembnost sprememb v njihovih aktivnostih ali v okolju.

• Sledi pregled ter ocena zasnove in delovanja vsakega izmed sistemov, ki je predmet pregleda, da se zagotovi izpolnjevanje zahtev iz Temeljnih načel. Vendar pa lahko pregledniki na podlagi transparentnih zahtev, zahtevajo višje standarde kot so navedeni v Temeljnih načelih, saj so tisti minimalno zahtevani. Za sisteme, ki jih upravlja centralna banka sama velja, da morajo biti uporabljani najmanj isti standardi kot za zasebne plačilne sisteme.

• Zaradi zmanjševanja stroškov zagotavljanja usklajenosti je potrebno predlagane nove sisteme oceniti že v fazi zasnove.

• Podajanje ocene mora biti kontinuirano. Pregledniki izberejo informacije od upravljavcev sistemov, nato lahko ažurirajo svoje ocene. Vse spremembe na pravnem, tehničnem ali finančnem področju, kot tudi spremembe v zasnovi in delovanju sistema, imajo lahko vpliv na usklajenost z zahtevami Temeljnih načel. O spremembah v zasnovi in delovanju sistemov mora biti pravočasno obveščena centralna banka, da ima možnost ustrezno oceniti predlagane spremembe.

27

• Potrebna je zagotovitev razumnih časovnih okvirov za odpravo pomanjkljivosti in izvajanje potrebnih aktivnosti za odpravo le-teh ter sprejetje ukrepov za odpravo pomanjkljivosti v usklajenosti, ki jih lahko navedeno povzroči.

Centralna banka za izvajanje pregleda nad delovanjem plačilnih sistemov uporablja tri različna orodja, ki so razdeljena v kategorije zbiranje informacij, analiza informacij in aktivnosti na podlagi ugotovitev analize.

V kategorijo zbiranja informacij spadajo predvsem finančna poročila, statistike, pravila in postopki, zapisniki sestankov, revizorska poročila, kar vse predloži upravitelj sistema v obliki pisnih virov. Informacije lahko zbiramo skozi pogovore z upravitelji, notarji, zunanjimi revizorji in udeleženci ali pa na podlagi pregleda, torej izvajanja inšpekcije. Pomembne podatke centralna banka pridobi preko udeležbe v različnih delovnih in odločitvenih telesih v organizacijski strukturi posameznih plačilnih sistemov.

Cilj zbranih informacij je identifikacija sistemsko pomembnih plačilnih sistemov, proučitev zasnove in njihovega delovanja, ocena nasproti Temeljnim načelom ter preučitev analiz, ki so jih izvedli drugi relevantni subjekti (notranja in zunanja revizija, oddelek za upravljanje s tveganji).

Pregled nad delovanjem plačilnih sistemov opredeljujemo oziroma ocenjujemo tudi s pravnega vidika. Zanima nas kako sistem deluje glede na postavljena pravila, glede na operativne postopke in glede na spremembe, ki se zgodijo v pravilih in postopkih ter v obsegu in naravi obdelanih plačil. Centralna banka lahko v nujnih primerih sama predlaga spremembe pravil, oblike in delovanja plačilnih sistemov z namenom odprave, zmanjševanja ali boljšega upravljanja s tveganji. Reševanje dnevnih operativnih problemov, v katere centralna banka ni sama operativno vpletena, si tudi ne prizadeva reševati, prav tako tudi ne spremlja dnevnih operativnih vidikov plačilnih sistemov. Odgovornost za razmerja med bankami in drugimi izvajalci plačilnih storitev ter njihovimi strankami nosi operater plačilnih sistemov in ni primarna odgovornost za delovanje plačilnih sistemov na strani centralne banke. Cilj centralne banke je zagotoviti, da so operaterji plačilnih sistemov sprejeli potrebne ukrepe za zagotovitev robustnosti sistemov.

Poudariti velja, da je lahko pri izvajanju aktivnosti pregleda nad delovanjem plačilnih sistemov javni interes za zmanjševanje tveganj večji od vsote individualnih interesov posameznih udeležencev v plačilnih sistemih. Čeprav so le-ti naklonjeni zmanjševanju tveganj v sistemu, so lahko nezmožni narediti potrebne spremembe zaradi težav pri koordiniranju aktivnosti. V teh primerih nastopi s svojo vlogo centralna banka, ki v funkciji pregleda nad delovanjem plačilnih sistemov pomaga oblikovati ali preoblikovati plačilne sisteme oziroma tveganjem prilagoditi njihovo poslovanje. Na ta način je centralna banka tesno vpeta v razvoj in izboljšave infrastrukture ter v krepitev sistemov z namenom zmanjševanja tveganj v plačilnih sistemih (Anko 2009, 6-9).

28

4.2 Standardi na področju plačilnih sistemov 4.2.1 Standardi v medbančnem plačilnem prometu v Sloveniji

Vsak posel se praviloma konča z izvedbo plačila. Plačilni promet z gotovino upada, vedno bolj se pojavlja izvajanje plačil preko finančnih posrednikov, večinoma kreditnih institucij, torej bank, ki vodijo račune svojim strankam in prenašajo plačila z računov plačnikov na račune upravičencev. Zaradi varnega hitrega in poceni izvedenega plačila, običajno banke v poslovanju med bankami plačila prenašajo na elektronski način. Popolna avtomatizacija izvajanja plačil pa zahteva, da uporabljajo vsi udeleženci v plačilnem prometu skupno sprejete standarde poslovanja. Tako je potrebno predpisati enotno izvajanje plačilnega prometa prek medbančnih plačilnih sistemov v Sloveniji z namenom doseči in uveljaviti poslovanje »End-to-End ob popolnem avtomatskem procesiranju finančnih sporočil brez ročnega posega v katerih koli fazi transakcije, kar označujemo v nadaljevanju s kratico STP (ang. Straight Through Processing) (Banka Slovenije 2007,4).

Standardi v okolju plačilnega prometa se delijo na (Bjelica, 2008): • Podatkovni standardi: SWIFT, ZC, TKDIS, ZBSxml, SEPA; • Standardi komunikacije: Telefon, internet, POS mreža, bankomat mreža,...; • Standardi identifikacije: IBAN, BIC, davčna številka, matična številka,…; • Standardni plačilni instrumenti: BN02-plačilni nalog, PP02-posebna položnica.

4.2.2 Pristojnosti banke Slovenije na področju standardov v plačilnem prometu

V skladu z Zakonom o plačilnem prometu je Banki Slovenije določeno, da predpiše enotno izvajanje plačilnega prometa in standarde opravljanja medbančnega plačilnega prometa. Zakon predpisuje tudi, da lahko Banka Slovenije zaradi interesa zagotavljanja zakonitosti in pravilnosti opravljanja plačilnega prometa predpiše standarde opravljanja plačilnega prometa. Določeno je, da pri izvajanju plačilnega prometa velja načelo racionalne tehnologije opravljanja plačilnega prometa, ki temelji na sodobnih informacijskih tehnologijah in uporabi standardov pri plačilih. Pristojnost za oblikovanje in upravljanje plačilnih sistemov je prav tako v rokah Banke Slovenije, ki sprejme pravila delovanja plačilnih sistemov ter opredeli pogoje udeležbe v njem, način poravnave obveznosti med njegovimi člani. Na podlagi tega, je v pravih delovanja medbančnih plačilnih sistemov v državi določeno, da morajo biti vsi plačilni nalogi posredovani v elektronski obliki in izpolnjeni v skladu s standardi SWIFT11 in veljavnimi standardi v domačem plačilnem prometu. V Sloveniji je mogoče uporabljati za izvajanje plačilnega prometa naslednja sporočila SWIFT: MT103/MT103+ (plačilni nalog za komitenta) in MT202 (medbančni prenos), pri čemer se MT103+ in MT202 uporablja izključno v domačem medbančnem plačilne prometu, sporočilo SWIFT MT103 pa le izjemoma v povezavi z medbančnim prometom s tujino. Splošna zahteva za uporabo MT103 je, da nalogodajalec ali upravičenec oziroma oba morata biti nekreditni instituciji, če sta pa oba kreditni instituciji

11 SWIFT - ang. Society for Worldwide Interbank Financial Telecommunication. Organizacija, ki finančnim

posrednikom ponuja posebno omrežje, storitve in produkte za medsebojni prenos standardiziranih podatkov v zvezi s številnimi bančno-finančnimi storitvami, med katere štejejo tudi storitve opravljanja plačilnega prometa.

29

se MT103 ne sme uporabljati, temveč se v takšnih primerih uporablja sporočilo MT202, Prav tako se MT103 ne uporablja pri izvrševanju plačilnih navodil, ki vsebujejo za izvršitev plačila predhodno izpolnitev določenih pogojev.

Banka Slovenije določa tudi enolične identifikacije bank kot standard v okviru enotne strukture transakcijskega računa. Enotna struktura transakcijskega računa ima številne prednosti: iz številke računa je mogoče prepoznati banko in njeno organizacijsko enoto, pri kateri ima imetnik odprt račun; razvidna je država v kateri ima imetnik odprt račun, če je le-ta strukturiran kot mednarodna številka računa (IBAN12); omogoča lažje izvajanje elektronskega poslovanja ter vzpostavitve registra transakcijskih računov in njihovih imetnikov kot baze podatkov; olajša optično branje podatkov, zapis podatkov na magnetnih medijih in elektronski prenos podatkov. Prednosti, ki jih prinaša so povezane z informacijsko tehnologijo, saj le-ta omogoča avtomatično preknjižbo sredstev za komitenta banke, ki so prejeta na račun banke, brez ročnega vnosa podatkov. Postopki elektronske izmenjave podatkov brez ročne intervencije so definirani kot STP ter zagotavljajo pravilno in hitro usmeritev plačila od plačnika do prejemnika plačila.

Države Evropske unije ter Evropskega ekonomskega prostora in Švica si že od pričetkov procesa integracije prizadevajo poenotenje ter hkrati s tem pocenitev medsebojne komunikacije na vseh področjih gospodarstva ter na področju plačilnih sistemov, za kar je bil s strani Evropskega komiteja za bančne standarde pripravljen predlog za poenotenje strukture bančnega transakcijskega računa. Po posameznih državah imajo bančni računi »domačo« številko bančnega računa (BBAN13), ki so v Evropi različno strukturirani glede na nacionalne standarde, imajo različno število znakov, lahko so črkovni in numerični. BBAN-i imajo tudi nekatere skupne značilnosti v strukturi kot so identifikacija banke oziroma njene podružnice, identifikacija bančne stranke, kontrolna številka (Banka Slovenije 2007, 4-8).

4.2.3 Podatkovni standardi za elektronsko izmenjavo podatkov v plačilnem prometu

Izmenjava podatkov med nalogodajalci, prejemniki plačil, izvajalci plačilnega prometa, klirinškimi agenti, poravnalnimi agenti, procesorji in posredniki za potrebe domačega, čezmejnega in mednarodnega plačilnega prometa temelji na različnih podatkovnih standardih, ki so oblikovani tako v Sloveniji kot v svetu. Podatkovni standardi za elektronsko izmenjavo podatkov v plačilnem prometu omogočajo visoko stopnjo avtomatizacije, večjo kakovost in razpoložljivost podatkov, boljši pretok finančnih sredstev in nižje stroške poslovanja.

Obstoječi podatkovni standardi in njihova uporaba z razvojem projekta SEPA: • TKDIS: standard je razvila Agencija za plačilni promet med migracijo domačega

plačilnega prometa v banke. Njegova uporaba je s prevzemom evra omejena, v okolju SEPA ne zagotavlja celovitih podatkov in se ne uporablja za tuje valute. Po objavi

12 IBAN - ang. International Bank Account Number. Mednarodna številka bančnega računa, ki polega banke

in stranke identificira tudi državo, kjer se vodi, vsebuje pa tudi nadaljnje kontrole pravilnost zapisa številke računa. 13

BBAN – ang. Basic Bank Account Number.

30

Združenja bank Slovenije je za ta standard predvidena postopna ukinitev do marca 2011.

• SWIFT: mednarodni standard, ki je oblikovan zaradi potreb prilagajanja čezmejnemu in mednarodnemu plačilnemu prometu. V okolju SEPA ne zagotavlja celovitih podatkov, bančne različice standarda niso medbančno dogovorjene.

• Zbirni center: standard ustanovljen za potrebe novih plačilnih instrumentov (podrobneje opisano v podpoglavju 2.3.2.). Načrtovana je migracija novih plačilnih instrumentov v okolje SEPA, vendar bo njegova uporaba v naslednjih letih prenehala.

• UNIFI (ISO 20022) xml SEPA standard: Uporaben kot komplementarni standard za kreditna plačila, ki zagotavlja izključno plačila v okviru SEPA med IBAN računi. Njegova uporaba je predvidena za direktne obremenitve.

• ZBSxml standard: predvidena bodoča množična uporaba, saj zagotavlja vse vrste kreditnih plačil. Omogoča enoten elektronski XML izpisek za vsa stanja in promet po TRR.

Nenehen razvoj plačilnega prometa zahteva prilagajanja vseh udeležencev novim tako zakonskim kot tržnim zahtevam. Uvedba standardne številke IBAN, prevzem evro valute in prehod na SEPA, so spremembe, ki so na področju plačilnega prometa zahtevale spremembe podatkovnega standarda za izmenjavo podatkov. Omejenost in neustreznost formata standarda TKDIS so banke Združenja bank Slovenije prevzele pobudo za oblikovanje novega medbančno dogovorjenega standarda za elektronski plačilni promet ZBSxml med komitenti in bankami. Standard ZBSxml je medbančno dogovorjen, enoten in celovit standard za vse uporabnike v Sloveniji z dodano vrednostjo, saj se lahko uporablja za vse vrste kreditnih transakcij ne glede na državo, valuto ali plačilni sistem. Uporabniško nezahtevna dokumentacija omogoča možnost uporabe standarda v odvisnih in neodvisnih rešitvah (B2C in B2B), torej v povezavah med komitenti in izvajalci plačilnega prometa (Bjelica 2009).

4.2.3.1 Standard ZBSxml

Združenje bank Slovenije je sprejelo standard, ki je odprt in javno dostopen standard za elektronsko izmenjavo podatkov med komitentom in banko na področju plačilnega prometa. Standard definira strukturo in vrsto podatkov, ki se izmenjujejo med pravnimi subjekti, torej imetniki TRR in izvajalci plačilnega prometa – bankami.

Podatkovni standard za elektronski plačilni promet je sestavljen iz: • priročnika podatkovnega standarda ZBSxml 2.0., • xml shem, ki določajo sinkaso elektronskih dokumentov (sporočil), • xml primerov posameznih sporočil, • seznam SEPA držav – oznake držav, • navodila za oblikovanje in uporabo modelov za sklicevanje na številko obremenitve in

odobritve v plačilnem prometu, • foruma: podatkovni standard ZBSxml.

31

Standard ZBSxml je zasnovan na sodoben način, podatkovna sporočila so definirana v xml formatu. Primarni razlogi uporabe standarda ZBSxml so: • omejena uporabnost obstoječega TKDIS standarda in drugih različnih bančnih

standardov, • omogoča izmenjavo podatkov za domača, čezmejna in mednarodna plačila ne glede na

vrsto valute in državo (nalog, poizvedbe, stanja, promet), • zagotavlja enotnost domačega in čezmejnega plačilnega prometa, • upošteva EU standarde: IBAN, BIC, SHA…, • zagotavlja usmeritev v vse obstoječe plačilne poti TARGET2, STEP2, SEPA, Žiro

kliring…, • upošteva domače in EU regulative, • uporablja se lahko v okviru enotnega zakladnega računa (proračunski uporabniki), • skladnost s SEPA UNIFI (ISO 20022) xml zahtevami.

Uporaba obstoječega standarda TKDIS in različne izpeljanke standarda se bodo uporabljale paralelno z ZBSxml do 1.3.2011, po tem datumu pa banke ne bodo več sprejemale podatkov posredovanih v standardu TKDIS (ZBS 2008).

4.2.3.2 Standard UNIFI (ISO 20022) XML

Finančne institucije si prizadevajo poenostavitev komunikacijske infrastrukture in nižanje stroškov povezanih z zasledovanjem rešitev na podlagi tako imenovanega »skupnega jezika« za vse finančne komunikacije, ne glede na vrsto posla, vrsto komunikacijske mreže in vrsto subjekta na drugi strani. Različne skupnosti uporabnikov so prek sporočilnih standardov UNIFI, zasnovanih na shemah XML (eXtensible Mark-up Language) podprle stroškovno učinkovite finančne poslovne procese s poudarkom na poenostavitvi interoperabilnosti z obstoječimi komunikacijskimi protokoli (kot so TWIST, SWIFT, RosettaNet, ACORD, IFX, OAGi). UNIFI – UNIversal Financial Industry message scheme je mednarodni standard, ki definira platformo ISO za razvoj finančnega sporočilnega standarda. Osnovni namen standarda UNIFI (ISO 20022) XML je komunikacija med finančnimi institucijami in z njihovimi komitenti ob uporabi domače ali mednarodne infrastrukture za procesiranje finančnih transakcij.

Standard UNIFI (ISO 20022) XML posega na naslednja področja:  sporočila za plačila,  sporočila za vrednostne papirje,  sporočila za dokumentarne posle,  sporočila za devizne posle.

Standard UNIFI se v okolju SEPA uporablja na področju kreditnih plačil in direktnih obremenitev. Način uporabe pa je skladen z ostalimi dokumenti, ki predpisujejo delovanje SEPA. Obvezna je uporaba tega standarda za izmenjavo kreditnih plačil na medbančni ravni, medtem ko je izvajanje kreditnih plačil po shemi SEPA prostovoljno in tudi načini prihoda bank v klirinške hiše SEPA se lahko različni.

Kreditna plačila End to End STP bodo dosegla učinke, ko na relaciji prenosa plačila med plačnikom in prejemnikom ne bo ročnih posegov. Ta stopnja razvoja plačilnih sistemov je

32

v določenih nacionalnih plačilnih sistemih dosežena, predvsem tam, kjer je atribut IBAN obvezen oziroma je migracija IBAN zaključena. Uporaba standarda UNIFI v plačilnih okoljih med banko in komitentom bo zaživela s transparentno dodano vrednostjo za komitenta. Standardi UNIFI so namenjeni 25 mio pravnim subjektom v EU, ki z banko izmenjujejo podatke o plačilnem prometu. Na ravni bank se pričakuje celovita migracija kreditnih plačil v okolje SEPA do konca leta 2010, medtem ko komunikacije med banko in komitentom v tem obdobju še ne moremo predvidevati. Vendar pa ne glede na stopnjo uveljavitve standardov UNIFI med komitentom in banko, bodo banke s konverzijo obstoječih standardov ter s prilagoditvijo elektronskih in klasičnih kanalov poskušale zagotoviti čim večji obseg kreditnih plačil SEPA (Bjelica 2007, 40-41).

Tabela 1: Primerjava standardov: TKDIS – UNIFI (ISO20022) XML SEPA – ZBSxml 2.0 Z.št. Funkcionalnost TKDIS UNIFI (ISO

20022) XML SEPA

ZBSxml 2.0

1. Domači plačilni nalog X X X 2. Čezmejni plačilni nalog X X 3. Plačilni nalog v tuji valuti X 4. Zbirni plačilni nalog X X 5. Preklic plačilnega naloga X 6. Nalog za menjavo valute X 7. Obvestilo o odlivu X 8. Obvestilo o prilivu X 9. Izpisek stanja za domačo

valuto X X X

10. Izpisek stanja za vse valute X 11. Izpisek prometa za domačo

valuto X X X

12. Izpisek prometa za vse valute

X

13. Plačilni nalogi za druge plačilne sisteme (STEP2, Target, ZC, korespondenčno plačilo)

X

14. Poizvedba o stanju na računu

X

15. Poizvedba o prometu X 16. Poizvedba o nalogu X 17. Celovita informacija o

namenu X X

18. Celoviti podatki o nalogodajalcu/prejemniku po ZPPDFT

X X

19. Določanje prioritete plačilnim nalogom

X

20. Izvršitev nalogov z bodočim datumom

X

Vir: Bjelica 2008.

33

Tabela nam prikazuje primerjavo med standardi glede na njihovo funkcionalnost. Za standard TKDIS je razvidno, da je uporaben zgolj za domačo valuto, kar pa pomeni, da z uvedbo enotne valute postaja vse manj v uporabi in zato je v prihodnjih letih predvidena njegova ukinitev. Večjo funkcionalnost nudi standard UNIFI (ISO 20022) XML SEPA, saj se uporablja v okolju SEPA na področju kreditnih plačil in direktnih obremenitev. Standard ZBSxml 2.0 pa med navedeni standardi podpira največ funkcij in je zato uporaben na širšem področju.

4.3 Varnost plačilnih sistemov

Bančno okolje za svoje učinkovito delovanje potrebuje zaupanje subjektov v delovanje različnih mehanizmov plačevanja, ki se oblikujejo na trgu. V sled temu Banka Slovenije spremlja dogajanje in razvoj na tem področju in preučuje kako varno, zanesljivo in stroškovno učinkovito je plačilno okolje. Varnost in učinkovitost plačilnega sistema kot temeljni cilj pregleda nad delovanjem plačilnih sistemov, ki ga izvaja centralna banka, je torej pogojena z učinkovitostjo, varnostjo in zanesljivostjo plačilnih instrumentov. Zakon o Banki Slovenije določa tej instituciji urejanje plačilnih sistemov, hkrati pa tudi Zakon o plačilnem prometu podrobneje ureja vlogo BS na področju plačilnih sistemov in določa pristojnosti, odgovornost in urejanje delovanja plačilnih sistemov.

Varnostna politika in njeni cilji morajo biti v plačilnem sistemu opredeljeni in dokumentirani, kar pa ni dovolj, saj jih je potrebno spoštovati tako s strani upravljavca sistema kot udeležencev. Varnostna politika mora spoštovati standarde zaupanja, avtentikacije, celovitosti in nezavračanja sporočil ter glede razpoložljivosti in preglednosti delovanja sistema. Prav tako so pomembna določila o kontroli in omejitvi fizičnega in elektronskega dostopa do sistema. Naslednji korak, ki pripomore k varnemu delovanju plačilnih sistemov je operativna zanesljivost, ki mora biti določena in ustrezno dokumentirana. S strani upravljavca plačilnega sistema se morajo uporabljati dokumentirani operativni in tehnični postopki, vse večje spremembe in dopolnitve pa je potrebno natančno dokumentirati, preučiti, kontrolirati in testirati ter s tem zagotoviti nemoteno poslovanje med njihovim uvajanjem. Prav zagotavljanje nemotenega poslovanja je ena izmed pomembnih nalog upravljavca sistema, ki mora po potrebi v sodelovanju z udeleženci sistema pripraviti načrte ravnanja v izrednih razmerah (npr. izpad katere od komponent sistema) (Banka Slovenije 2009d).

Z razvojem informacijske tehnologije se je pojavilo vse obsežnejše elektronsko poslovanje. Znotraj elektronskega bančništva se tako pojavlja osrednji problem zagotavljanja zaščite, torej varnosti na strani vseh vpletenih v izvajanje bančnih transakcij preko javnih komunikacijskih medijev. Varnost opravljenih bančnih transakcij zahteva zagotovitev celovite zaščite. Problem rešujemo s šifriranjem podatkov, s čimer jih naredimo berljive zgolj tistemu komur so namenjeni, poleg tega pa moramo zagotoviti možnost za ugotavljanje verodostojnosti in avtentičnosti izvora podatkov. Na ta način ugotovimo ali je pošiljatelj res tisti, za katerega se izdaja ter ali ima vsa potrebna pooblastila za izvajanje določene transakcije. S preverjanje avtentičnosti podatkov je pošiljatelju odvzeta možnost, da bi se transakciji odrekel ali pa jo zatajil.

34

Elektronski bančni sistemi imajo različne načine avtentikacije uporabnika. Običajni način preverjanja je sistem gesel, s katerim je uporabniku dovoljen vstop v bančno aplikacijo. V preteklosti je uporabnik s strani banke prejel enkratno uporabno geslo, kasneje so pa to nadomestile čip kartice, ki generirajo gesla v časovno omejeno veljavo. Za visoko tvegane bančne aplikacije pa tudi to ne zadostuje več, saj je zahtevana verodostojnost in avtentičnost podatkov. Ker časovno sprejemljiva gesla niso zagotavljala stalne preverljive verodostojnosti, so jih zamenjali digitalni certifikati, ki so neke vrst osebne izkaznice v elektronski obliki. Digitalne certifikate izdajajo pooblaščene agencije, ki s svojim podpisom na certifikatu jamčijo, da javni ključ, ki je v njem shranjen res pripada uporabniku na katerega se certifikat glasi. Dodatno zaščito ob uporabi digitalnega certifikata predstavlja še zasebni ključ (osebno geslo), ki je ključen pri identifikaciji uporabnika, saj programska oprema na računalniku uporabnika najprej prebere digitalni certifikat ter ga pošlje na strežnik na katerega uporabnik vstopa, nato pa s pomočjo zasebnega ključa izvede še nekaj kriptografskih operacij, ki strežniku dokažejo, da uporabnik res poseduje pravi zasebni ključ. Po izvedem preverjanju vsega omenjenega se uporabniku dovoli opravljanje storitev.

V primeru, da bi se katera izmed bank odločila zaradi nižanja stroškov uvedbe bančništva na daljavo zavestno (in neozaveščeno) nižati zahtevano stopnjo zaščite sistemov, bi ji to prineslo nižje cene storitev plačilnega prometa in s tem v svoj načrt privabljalo marsikatero podjetje. Glede na to, da ta nevarnost obstaja, bi posledice teh odločitev ne prizadele, le-te banke, ki bi znižala stopnjo varnosti, temveč bi trpel ugled bančništva na daljavo na vseh bankah. Da do tega ne pride, lahko najbolj vpliva na izvajanje plačilnega prometa Banka Slovenije, ki v okviru lastnega nadzora nad varnostjo informacijskih sistemov poslovnih bank, z izdajo osnovnih kriterijev in drugimi mehanizmi določa ukrepe proti zgoraj navedeni nevarnosti. Prav tako lahko poslovne banke same pripomorejo k ozaveščanju poslovnih subjektov z dogovori v okviru bančnega interesnega združenja ali z Gospodarsko zbornico Slovenije. Največ pa lahko za svoje varno elektronsko bančno poslovanje storijo gospodarski subjekti ali posamezniki sami, tako da se odgovorno odločijo s katero banko bodo finančno poslovali glede na dovolj varno ponujeno rešitev (Marinšek 2001, 6-7).

35

5 INFORMACIJSKA INTEGERACIJA

5.1 Pomen informacijske integracije na finančnem področju

Proces integracije se odvija na širšem ekonomskem področju, kar vsekakor močno zadeva tudi banke. Zaradi razvoja novih tehnologij doživljajo uspešne banke v današnjem času precejšnje spreminjanje poslovanja, saj se poslovni procesi hitro spreminjajo in prilagajajo zahtevam trga, torej strank. Pridobivanje konkurenčne prednosti, ki vodi v uspeh banke, zahteva izredno kratek čas za vpeljavo in obvladovanje novega produkta oziroma storitve ter zahteva izjemno prilagodljiv in sodoben informacijski sistem določene banke.

Prilagodljivi informacijski procesi v banki nudijo ključ tako do poslovne kot tudi tehnološke uspešnosti banke, kar pa zahteva spremembe v poslovanju in delovanju teh institucij.

Tabela 2: Vpliv globalnih sprememb na banke: Tehnološke

inovacije Pričakovanja uporabnikov

Regulatorne zahteve

Organizacijske zahteve

• Papir >epoti • Email, PC

>blackberry • Mobilnik, sms >

gprs • Info varnost in

integriteta

• Odzivnost, mobilnost

• Priročnost, enostavnost

• Vidnost, nadzor • Vrednost (več za

manj)

• Skupen jezik • Transparentnost • Nadzor • Varnost,

robustnost

• Delovna učinkovitost

• Globalizacija poslovanja

• Tehnološka infrastruktura

• Regulatorna ustreznost

Vir: Lavrič 2008, 18.

Tabela nam prikazuje kakšne spremembe je proces globalizacije prinesel na področje bančništva. Ugotavljamo, da se odvijajo precejšnji napredki na področju tehnologije, kar zahteva posledično spremembe poslovanja v odnosu do strank, ki zahtevajo predvsem mobilnost opravljanja storitev in nizko ceno, kar pa je pogojeno z zagotavljanjem ustreznih organizacijskih zahtev. Tehnološka infrastruktura, globalizacija poslovanja in delovna učinkovitost, so dejavniki, ki vplivajo na področje poslovanja in omogočajo zadovoljevanje pričakovanj strank. Celotno poslovanje mora zadovoljevati ustrezne standarde in regulatorne zahteve, ki opredeljujejo varnost, nadzor in transparentnost poslovanja. Vsi vplivi, ki jih globalizacija prinaša se odražajo na poslovanju bank, ki so na ta način prisiljene v spremembe poslovanja in posodabljanje tehnoloških in informacijskih sistemov.

Zahteve o pridobivanju novih strank in ohranjanju starih strank, predstavlja za banko izziv, ki ga lahko obrne v svoj uspeh s strukturiranjem storitev, navzkrižno prodajo ter morda z nagrajevanjem za zvestobo. Bankam to predstavlja nujno implementacijo poslovnih modelov in prilagoditev bančnih procesov, kar v poslovanju banke omogoča dostavo in distribucijo produktov in storitev prek različnih prodajnih poti. Zaradi pojava globalizacije, mora tehnologija banki omogočiti tudi možnost prodaje bančnih storitev preko drugih

36

partnerjev in obratno, banke pa se posledično morajo vključevati v te globalne procese znotraj svojega delovanja (primer SEPA).

Izvajanje poslovnih procesov v bankah temelji na sodobni in razširljivi rešitvi, ki je zasnovana na konceptu storitveno usmerjene arhitekture (SOA, ang. Service Oriented Architecture) in večkanalnosti (MC ang. Multichanneling). Glavni pomnilniški sistemi oziroma zaledni core sistemi morajo biti med seboj povezani, da omogočajo banki izvajanje zahtevnih poslovnih procesov. Z ustrezno arhitekturo zunanjega poslovanja (front officea) je banki dana možnost, da postane neodvisna od ponudnika poslovnih storitev. Odločanje katera funkcionalnost bi morala biti ponujena preko določenega kanala in katera funkcionalnost je potrebna za doseganje čim večjega učinka navzkrižne in povečane prodaje je v rokah banke kot lastnice kanala in strank. Predstavitvene rešitve v bankah kot so aplikacije v poslovalnici, e-banka, mobilne rešitve, samopostrežne rešitve in kontaktni centri so povezane na nivoju, ki omogoča večkanalno integracijo in vključuje servise (npr. transformacija sporočil, upravljanje kontaktov, odločanje na podlagi poslovnih pravil, obveščanje) (Lavrič 2008, 18-20).

5.1.1 CRM-sistem za poglobljeno analizo strank

Sodobna arhitektura informacijskih sistemov v bankah vsebuje sistem za poglobljeno analizo strank – CRM, kar daje možnost personifikacije sporočil in informacij ter servisiranje prek vseh možnih kanalov. Sistem CRM informacijsko podpira poslovno strategijo, ki temelji na upravljanju odnosov s stranko. Nudi podporo vsem procesom v banki, ki morejo biti prilagojeni oziroma usmerjeni proti stranki. Po funkcionalnih sklopih so to naslednje aplikacije: celovit pogled na stranko, izvajanje in upravljanje marketinških kampanj, upravljanje kontaktov, upravljanje s sledmi in priložnostmi ter upravljanje pritožb in reklamacij. Rešitev CRM je sestavljena iz dveh delov. Prvi del je operativni, ki podpira izvajanje CRM-ju skladnih procesov v predprodaji, prodaji in poprodaji ter vsebuje že izdelano funkcionalnost za upravljanje kontaktov, upravljanje tržnih akcij, organizacijo delovnega časa uporabnika, skupine itd. Operativni CRM je avtomatizacija horizontalno integriranih poslovnih procesov, ki vključujejo neposredni pristop k stranki, navzkrižno prodajo, trženje in podporo strankam po večplastnih komunikacijskih kanalih. Drugi del CRM rešitve je analitični CMR, ki omogoča delo s segmenti, ocenjevanje strank, razne analize in optimizacijo procesov, omogoča temeljit vpogled v želje in potrebe strank ter analizo dobičkonosnosti in druge analize vezane na stranke in njihove produkte (Lavrič 2008, 19-20).

5.1.2 Storitveno usmerjena arhitektura – SOA

Storitveno usmerjena arhitektura je s tehničnega vidika množica splošno sprejetih smernic in postopkov za načrtovanje in implementacijo informacijskih storitev. SOA postaja pomemben koncept za izboljšanje poslovanja podjetji in njihovega konkurenčnega položaja. SOA je na poslovnem področju neke vrste sinonim za storitveno usmerjeno informacijsko tehnologijo, storitveno usmerjeno računalništvo, storitveno usmerjeno ekonomijo, kar potrjuje, da je informatika in informacijski sistemi sestavni del poslovanja vsake organizacije. Postaja torej vedno pomembnejša za razvoj sodobnih informacijskih

37

sistemov, danes nosi podobno pomembnost kot pred leti arhitektura odjemalec/strežnik. Skozi učinkovito podporo poslovnih procesov omogoča organizacijam izboljšati poslovanje in odzivnost v smislu izboljšanja konkurenčne sposobnosti.

Značilnost storitveno usmerjene arhitekture je informatizacija poslovnih procesov na osnovi sestavljanja elementarnih storitev. Centralni element logične sheme storitvene arhitekture je storitveno vodilo, ki je povezovalni člen med storitvami, ki omogoča transformacijo sporočil, usmerjanje na osnovi vsebine sporočil, beleženje dogodkov in sledenje.

Postopek uporabe storitveno usmerjene arhitekture za doseganje večje fleksibilnosti poslovanja, hitrejše odzivanje na spremembe, kar organizaciji omogoča hitrejše prilagajanje in reagiranje na zahteve tržišča je sledeč: najprej je potrebno izpostaviti funkcionalnost obstoječih aplikacij v obliki storitev, sledi integracija storitev z uporabo storitvenega vodila ter še kompozicija storitev v poslovne procese. Po realizaciji zadnjega koraka se šele pokaže prava vrednost SOA-e, ki eksplicitno definira povezave in sodelovanje storitev v poslovnih procesih in poslovnih protokolih. Vpeljava SOA, razvoj storitev in njihova kompozicija v procesnem smislu prinese bolj učinkovito in prilagodljivo informacijsko infrastrukturo ter s tem prispeva k lažji in hitrejši realizaciji zastavljenih ciljev poslovanja (Jurič 2007, 14-18).

V prihodnosti bodo morale banke za zagotovitev svoje uspešnosti slediti naslednjim trendom (Lavrič 2008, 20): • Za stranke: stranke postajajo vse bolj pametne, informirane in vešče uporabnice

bančnih storitev, zato jih bo zanimala samo tista banka, ki bo ustregla njenim individualnim željam.

• Specializacija: povezovanje trga bo tudi v bodoče omogočalo velikim bankam, da bodo postajale še večje. Njihova konkurenca bodo ozko specializirane banke, s katerimi bodo prisiljene sklepati poslovna partnerstva.

• Način delovanja: zaradi zahtev po večji produktivnosti in učinkovitosti bo nastal nov način dela zaposlenih. Izjemno se bo povečalo povpraševanje po najboljših kadrih, njihovo zadrževanje pa bo zelo oteženo.

• Transparentnost: globalni procesi bodo bankam vsiljevali nove standarde in regulatorje zahteve.

• Prilagodljiva tehnologija: spremembe v prihodnosti bo moč podpreti zgolj s prilagodljivo in učinkovito tehnologijo. Tehnologija bo morala najti pravi odgovor na vsako specifično potrebo določene stranke.

5.2 Opredelitev finančne integracije

Definicija finančne integracije pravi, da je to trg, na katerem se uporablja serija finančnih orodij in/ali storitev in je popolnoma integriran takrat, kadar imajo vsi potencialni udeleženci na trgu ob ustreznih značilnostih naslednje možnosti (Baele et al., 2004, str.6- 10): • sprejemajo ista pravila za poslovanje s finančnimi orodji in/ali storitvami, • imajo enake možnosti dostopa do zgoraj omenjenih finančnih orodij in/ali storitev, • so enakovredni, ko se pojavijo na trgu.

38

Podana definicija vsebuje najpomembnejše značilnosti finančne integracije. Finančna integracija je popolnoma neodvisna od finančnih struktur znotraj posameznih regij. Finančne strukture zajemajo vse finančne posrednike in njihovo medsebojno povezovanje v primerih pretoka kapitala od enega k drugim, vendar je običajno, da pred integracijo oblikujejo posamezne regije različne finančne strukture, ki pa jih ohranjajo tudi po integraciji. Ne moremo torej trditi, da finančna integracija zbližuje finančne strukture14. Po zaključenem procesu finančne integracije lahko še vedno obstajajo nasprotja med postopkom posredovanja, dostopa in investiranja kapitala, saj ni namen finančne integracije odstraniti vsa nasprotja, ki ovirajo optimalno razporeditev kapitala. Območja se lahko kljub nasprotjem finančno integrirajo, če je njihov vpliv sorazmeren. Glede možnosti investiranja definicija finančne integracije ločuje dva sestavna elementa finančnega trga, ponudbo in povpraševanje. Popolna integracija omogoča investitorjem in podjetjem enakovreden dostop do bank in trgovanja, do sistemov kliringa in poravnave poslov, ne glede na to od kod prihajajo. To pomeni tudi, da ko je dostop enkrat omogočen, ne sme priti do diskriminacije primerljivih udeležencev, glede na območje s katerega prihajajo. Če določena struktura zaradi nacionalnih zakonskih omejitev sistematično omejuje možnosti tujih investicij potem to območje ni finančno integrirano. Lahko imamo območja, ki so delno finančno integrirana. To se pojavlja takrat, ko neko območje daje prednosti domačim investitorjem pred tujimi, vendar omejuje prodajo delnic tujih podjetij na domači borzi.

Številne študije definirajo finančno integracijo podobno kot zakon ene cene, ki določa, da naj bi bila sredstva pri katerih so tveganja in zaslužki enaki, imela enako ceno ne glede na to, kje se z njimi trguje. Kljub vsemu pa zakon ene cene ne upošteva pomembnega vidika finančne integracije in sicer nima nadzora nad tem ali je ponudba možnosti diskriminatorna ali ne. Zakon ene cene ostaja merilo za razvijanje kvantitativnih meril za ocenjevanje finančne integracije (Kotnik 2006, 6-12).

Finančna integracija prinaša v gospodarski prostor prednosti kot so več možnosti za delitev in razpršitev tveganja, boljša razporeditev kapitala med različnimi investicijskimi možnostmi in možnost višje rasti. Ker je finančna integracija zelo kompleksen proces, ki preoblikuje finančne sisteme vseh regij, je potrebno njen vpliv natančno spremljati in ugotavljati ali prinaša pozitivno razvijanje gospodarstva. Obstajajo dvomi glede njenih prednosti, saj ni povsem jasno kakšne učinke prinaša na blaginjo. Vsekakor vsak poseg v gospodarstvo prinaša za nekatere udeležence prednosti, za druge pa slabosti. Vendar vemo, da bo boljša razporeditev denarja koristila večini, nekaterim pa morda škodovala. Tudi možnost več delitve tveganja bo prinašala koristi in to zagotavlja pozitiven vpliv finančne integracije. S spreminjanjem prevladujoče finančne strukture lahko finančna integracija škodi nekaterim finančnim ustanovam zaradi konsolidacije ali izgube tržnega deleža. Končni rezultat med prednostmi in slabosti finančne integracije je v prevladi prednosti, ki jih dobro nadzorovana finančna integracija prinaša.

Evropski finančni sistem postaja notranje vse bolj povezan zaradi enotnega trga in enotne valute. V preteklosti so bili finančni sistemi na evroobmočju organizirani na nacionalni ravni in vsak za svojo valuto. Sedaj, ko so postale državne meje vse manj pomembne in so države vključene v Evropsko unijo ter imamo enotno valuto, so postali finančni trgi,

14 Po navedbah nekaterih raziskav, je bilo ugotovljeno, da pomembnost depozitov v različnih valutah in

posojil na različnih evroobmočjih postaja precej raznolika, tudi po uvedbi evra.

39

njihova finančna infrastruktura in finančne institucije vse bolj povezane, kar se kaže na primer s povezovanjem bank, ki se združujejo preko meja ali ustanavljajo podružnice v drugih državah. Finančna integracija povečuje sposobnost gospodarstva za višjo rast, kar pomeni, da bolj kot je finančni sistem evroobmočja povezan, višji je njegov bruto domači proizvod. Večji in bolj povezan finančni sistem omogoča posameznim gospodarskim subjektom tudi boljše izkoriščanje ekonomije obsega15. Zaradi navedenega pa lahko sektor gospodinjstev uživa prednosti dostopa do večje raznolikosti finančnih produktov (npr. hipotekarna posojila za nakup hiše po relativno nizkih stroških).

Pomembnost finančne integracije za naloge ECB se kaže skozi naslednje: • Finančni sistem se uporablja za izvajanje denarne politike v evroobmočju, kar je po

Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti (Pogodba ES) osnovna naloga Eurosistema. Dobro povezan finančni sistem povečuje nemoteno in učinkovito transmisijo ukrepov denarne politike v celotnem evroobmočju.

• Finančna integracija ima svojo vlogo pri varovanju finančne stabilnosti v evroobmočju in EU, k čemur prispeva Eurosistem, kot to določa Pogodba ES. Prizadevanja za finančno integracijo lahko na primer zelo pozitivno vplivajo na finančno stabilnost, saj lahko bolj povezani finančni trgi omogočijo potrebne pogoje za učinkovito blažitev finančnih šokov.

• Finančna integracija je ključna tudi za nalogo Eurosistema, da podpira nemoteno delovanje plačilnih sistemov, kar po drugi strani pomembno prispeva k varnemu in učinkovitemu delovanju sistemov kliringa in poravnave poslov z vrednostnimi papirji.

Evropska centralna banka k finančni integraciji prispeva na štiri načine: 1. svetuje na področju zakonodajnega in regulativnega okvira za finančni sistem in na

področju neposrednega oblikovanja pravil; 2. pospešuje dejavnosti zasebnega sektorja s tem, da omogoča skupno delovanje; 3. povečuje znanje, krepi ozaveščenost in spremlja stanje na področju evropske finančne

integracije; 4. zagotavlja centralnobančne storitve, ki prav tako spodbujajo evropsko finančno

integracijo.

Evropska centralna banka v okviru spremljanja vsako leto objavi poročilo o finančni integraciji v Evropi. Eden od primerov centralnobančnih storitev, ki spodbujajo finančno integracijo je sistem TARGET2 – vseevropski plačilni sistem. Tudi projekt SEPA, je del aktivnosti, ki jih izvaja ECB v okviru pospeševanja finančne integracije na bančnem področju, kjer ECB pomaga bankam pri vzpostavitvi enotnega območja plačil v evrih (ECB 2009a).

5.2.1 Integracija finančnih trgov

Tradicionalno bančno posredovanje vse bolj zgublja na pomenu, razvija se upravljanje s prihranki v okviru finančnih institucij, torej kapitalski trg pridobiva na pomenu. Integracija finančnih trgov je nastala zaradi povezovanja nadnacionalnih trgov zaradi procesa

15 Ekonomija obsega pomeni razporeditev fiksnih stroškov na večjo količino produktov v procesu naraščanja

proizvodnje oziroma gre za zniževanje povprečnih fiksnih stroškov ob povečanju količine produktov.

40

globalizacije in spremljajočega tehnološkega napredka. Na finančnem področju je težko preveriti veljavnost zakona ene cene, ki velja za finančno integracijo, saj nam običajno primanjkuje podatkov in obstajajo razlike v storitvah. Za razvite finančne trge je značilno, da so prišli do prehoda finančnega sistema, saj prehajajo iz stanja v katerem prevladujejo netržna bančna posojila v stanje z vse večjo uporabo tržnih vrednostnih papirjev. S tem pa vloga bank v Evropski uniji ne zmanjšuje, temveč postajajo banke vse pomembnejši finančni posrednik pri opravljanju in trženju vzajemnih skladov, v povezovanju z izvajalci pokojninskih načrtov in z zavarovalnicami (Jenko 2006, 9).

Za popolno integracijo evropskega finančnega prostora je potrebno odstraniti vse ovire, ki se pojavljajo oziroma preprečujejo integracijo. Uspeh temelji na politični volji in v premagovanju naravnih ovir, zato je ključnega pomena prepoznati in uspešno vplivati na te dejavnike, da bo proces integracije lažje stekel.

Tabela 3: Ovire za popolno integracijo evropskega trga finančnih storitev NARAVNE OVIRE POLITIČNE OVIRE

N a

st

ra n

i p o

v pr

a še

v a

n ja

• Razlike v jezikih, kulturi; • Zaupanje v domače uveljavljene

ponudnike • Razdalja; • Potreba po osebnem stiku

• Diskriminatorno obnašanje do tujih finančnih ponudnikov

• Obstoj nekaterih nacionalnih valut (Danska, Švedska, VB)

• Nepoznavanje prekomejnih poravnalnih procesov

N a

st

ra n

i p o

n u

db e

• stroški pridobivanja informacij zaradi naravnih faktorjev

• preferiranje domačih ponudnikov s strani posrednikov

• nekatera manjša gospodarstva niso komercialno zanimiva

• stroški pridobivanja informacij zaradi političnih faktorjev

• ovire pri pridobivanju podatkov o kupcih v drugih državah (registri)

• konkurenčne prednosti domačih ponudnikov (npr. zaradi zakonodaje)

• specifični stroški povezani s prenosom financ preko državnih meja

Vir: Heineman, Jopp, 2002, 46.

Nekatere ovire integracije finančnih storitev so politične narave in sicer so to tiste, ki sodijo v obravnavo političnih teles EU in se bi jih dalo odstraniti z nekaj politične volje. Primer tega so nadaljnji obstoji nacionalne valute nekaterih držav ter diskriminatrono obnašanje ene države do druge v smislu davčne politike. Na drugi strani so pa to naravne ovire, na katere zakonodajna telesa nimajo vpliva. To so predvsem posledice nacionalnih preferenc, različnih tehnologij in ostalih značilnosti nacionalnih trgov. V določenem časovnem obdobju je mogoče te ovire premagati oziroma zaobiti, saj razvoj novih

41

tehnologij kot je elektronsko poslovanje vpliva na potrošniške preference. Kot eno izmed glavnih ovir predstavljajo na obeh straneh vsekakor stroški informacij.

5.2.2 Integracija finančnih institucij

Posamezna finančna institucija lahko opravlja le tiste vrste finančne storitve, ki so ji dovoljene in omejen glede na kategorijo kamor spada, če upoštevamo sistem stroge specializacije. Kadar pa lahko ena finančna institucija kot en pravni subjekt opravlja več različnih vrst finančnih storitev govorimo o univerzalizaciji. Enak učinek velja v primeru konglomeratizacije, le da se v tem primeru različne vrste finančnih poslov opravljajo v okviru skupine kapitalsko povezanih družb in ne v okviru enega pravnega subjekta. To obliko povezovanja imenujemo tudi finančni konglomerat. Za integracijo finančnih institucij je značilna tako univerzalizacija kot finančni konglomerat, saj na ta način lahko svojim strankam dejansko omogočijo celovito ponudbo na enem mestu.

Integracija finančnih institucij je preko povečane konkurence s seboj prinesla tudi konsolidacijo, kar pomeni koncentracijo finančnih ponudnikov. Prav slednje pa povečuje integracijo in zmanjšuje stroške preko ekonomije obsega in ekonomije povezanosti16. Konsolidacijo pa lahko opredelimo tudi kot združitve in prevzeme, ki omogočajo povečanje tržnega deleža in prisotnosti na trgu, hkrati pa vplivajo na zmanjšanje števila delujočih finančnih institucij. Nekatere finančne institucije pa se namesto prevzemov in združitev povezujejo s strateškim partnerstvi.

16 Ekonomija povezanosti se nanaša na uporabo določenih znanj in spretnosti oziroma na izrabo opreme, ki jo

trenutno uporabljajo pri proizvodnji določenega produkta ali storitve, za proizvodnjo sorodnih proizvodov ali storitev.

42

Tabela 4: Motivi povezovanja različnih finančnih institucij na domačem in mednarodnem trgu NA DOMAČEM TRGU NA MEDNARODNEM TRU

BA N

Č N

I S EK

TO R

1. Povezovanje domačih bank • izraba ekonomije obsega (glavni

motiv), • racionalizacija administrativne in

distributivne funkcije, • racionalizacija izrabe in naložb v

informacijsko tehnologijo.

2. Mednarodno povezovanje bank • izraba ekonomije obsega (glavni

motiv), • usklajevanje velikosti komitentov

in komitentov, ki jih banka še lahko oskrbi,

• racionalizacija administrativne funkcije.

M ED

SE K

TO R

SK O

3. Nastajanje domačih konglomeratov • izraba ekonomije širine, • razpršitev tveganj in naložb, • optimalna izraba komplementarnih

distribucijskih mrež, • racionalizacija administrativnih

funkcij, ki vodi do izrabe ekonomije obsega in zmanjšanja stroškov na tem področju.

4. Nastajanje mednarodnih konglomeratov

• izraba možnosti ekonomije širine, • razpršitev tveganj in naložb, • različne možnosti racionalizacije

poslovanja, • različnost zakonodajnih predpisov

povezovanja in združevanja različnih finančnih segmentov.

Vir: Povzeto po Jenko 2006, 11.

5.2.3 Integracija finančnih instrumentov

Pri integraciji finančnih instrumentov gre za spreminjanje njihovih oblik in lastnosti tako, da postajajo vse boljši medsebojni substituti. Popolnejši kot so substituti, večja je njihova stopnja integracije. Ta postopek spreminjanja lastnosti finančnih instrumentov imenujemo finančna inovacija.

Z vidika finančne integracije velja, da je trg finančnih instrumentov popolnoma integriran, če za vse potencialne tržne udeležence z enakimi relevantnimi značilnostmi veljajo: • enaka pravila poslovanja s finančnimi instrumenti oziroma storitvami, • enakopraven dostop do finančnih instrumentov oziroma storitev, • enaka obravnava na trgu.

Z vsako izpolnjeno značilnostjo se povečuje konkurenčnost finančnega sektorja. V praksi je mogoče ugotoviti nekakšno ravnotežje med finančno inovacijo in finančno integracijo. Zaradi konkurenčnih pritiskov se zvišana stopnje inovacije, na kar regulatorji trga sprostijo strukturni nadzor in dovolijo integracijo institucij kar posledično zmanjša stopnjo inovacije.

43

5.3 Vpliv integracije na plačilne sisteme

Integracija evropskih finančnih trgov zahteva izpolnitev treh pogojev: enotnost trga, enakopraven dostop udeležencev do trga ter enako obravnavo udeležencev na trgu, kar vse skupaj omogoča spodbujanje razvoja in modernizacijo finančnega sistema. Del procesa integracije je projekt SEPA, ki bo s harmonizacijo postopkov, praks in standardov odpravil razdrobljenost trga plačilnih storitev. SEPA naj bi prinesla občutne gospodarske koristi, vendar pa zahteva harmonizacija različnih postopkov, praks in standardov spremembo navad ekonomskih subjektov v državah evroobmočja.

Bančni sektor kot ponudnik plačilnih storitev bo moral v zagotovitev skladnosti z zahtevami SEPA vložiti precejšnja sredstva. Glede na opravljene raziskave o oceni ekonomskih učinkov SEPA na različne deležnike bi lahko povzela skupno ugotovitev, da pomeni SEPA priložnost za modernizacijo in zagotavlja standarde potrebne za resnično vseevropsko povezano območje plačil. Za ponudnike plačil bo SEPA ustvarila nove poslovne priložnosti z možnostjo širitve poslovanja, nov geografski doseg ter dodaten posel iz naslova storitev z dodano vrednostjo (npr. elektronsko izdajanje in prejemanje računov). Skupna ocena učinkov projekta je, da bodo ti dodatni prihodki na splošno le težko izničili učinke povečanja konkurence, koristi bodo seveda deležni le uporabniki. Študije projekta SEPA ugotavljajo, da bodo za prilagoditev sistemov procesiranja in informacijske arhitekture za standarde SEPA potrebne obsežne investicije. Ne glede na to, da bodo morala tudi podjetja prilagoditi načine plačevanja, bodo večino stroškov nosile prav banke. Banke pa ne bo prizadela le začetna investicija vzpostavitve delovanja projekta, temveč bodo izpostavljene upadu prihodkov iz naslova storitev plačilnega prometa, ki v Evropi k celotnim prihodkom bank prispeva običajno vsaj 33 odstotkov. Povečana konkurenca bo vodila k konvergenci provizij za plačilne storitve na raven najnižjih. Po nekaterih napovedih za leto 2010 bi to pomenilo znižanje prihodkov iz naslova provizij in skrajšanja časov obdelav in poravnav plačil za kar 38 do 62 odstotkov (18 do 29 mrd evrov) letno manj, kot če ne bi bilo uvedbe SEPA. Ti podatki kažejo na vse pomembnejše zniževanje stroškov vzdolž transakcijske verige z zmanjševanjem obsega delovno intenzivnih postopkov. Današnja praksa oblikovanja cen plačilnih storitev uporabnikom ne daje zadostne spodbude za uporabo stroškovno učinkovitih načinov plačevanja. Potrebna je čim večja zamenjava gotovinskih plačil z negotovinskimi plačilnimi instrumenti, kar praviloma znižuje stroške. Projekt SEPA bo torej v osnovi znižal prihodke bank iz naslova plačilnih storitev, na skupni učinek projekta pa bodo odločilno vplivali stroški, ki jih je mogoče najbolj znižati z dematerializacijo plačilnih instrumentov in avtomatizacijo postopkov.

Razširjen pogled na projekt SEPA vključuje ne le stroške in koristi na strani ponudbe, ampak tudi učinke, ki jih prinaša na strani povpraševanja, kar pomeni učinke za uporabnike plačilnih storitev. Uveljavitev SEPA daje dve možnosti ravnanja na obeh straneh. Strategija na strani ponudnikov plačilnih storitev SEPA je lahko pasivna (se le odzivajo) ali pa proaktivna, medtem ko se na strani povpraševanja lahko pojavi odpor do produktov SEPA ali pa jih uporabniki od ponudnikov zahtevajo. Scenarij na strani ponudnikov je v vsakem primeru negativen, zaradi zniževanja prihodkov bank iz naslova plačilnih storitev. Na strani uporabnikov je pa negativen scenarij en sam, in sicer, v primeru, da so produkti SEPA na voljo, vendar niti ponudniki niti uporabniki niso prepričani, da se bo potrebna investicija izplačala, zato se ponudniki le odzivajo in niso

44

proaktivni, uporabniki pa imajo do SEPA odklonilen odnos. Ponudnikom plačilnih storitev se ponuja priložnost po dodatnih koristih v elektronskem izdajanju in prejemanju računov. Prav standardizacija in harmonizacija plačilnih procesov na območju SEPA lahko bistveno zmanjša kompleksnost uveljavitve elektronskih računov ter integracije v zaledne postopke izdajateljev in prejemnikov računov ter aplikacije elektronskega bančništva.

Končne ugotovitve projekta SEPA prinašajo standardizacijo plačilnih storitev, kar bo pomenilo, da bo žarišče konkurence na cenah ter dodatnih storitvah in podpori poslovanju strank. Kot sem že navedla se bodo po pričakovanjih precej znižali prihodki bank, kot pa v primeru da SEPA ne bi bilo, vendar absolutno gledano zaradi obsega rasti plačil ne bodo upadli. Posledično temu je povsem jasno, da bančni sektor ne bo imel motiva za spodbujanje prehoda na uporabo plačilnih storitev SEPA, kajti banke niti niso pričele projekta oblikovanja enotnega območja plačil v evrih, ampak jih je v to prisilil administrativni ukrep regulatorja, ki je zahteval, da se poenotijo tarife za čezmejna elektronska plačila v evrih do vrednosti 50.000 evrov za istovrstna plačila znotraj države. Kljub vsemu se moramo zavedati, da se predstavljene ocene o ekonomskih učinkih projekta nanašajo na celotno območje SEPA in bo vpliv na bančne sektorje posameznih držav različen. Zaradi konkurence se pojavlja dejstvo, da bodo največ izgubile danes drage države, drugje pa bodo spremembe bistveno manjše, morda jih pa sploh ne bo. Banke se bodo morale sprijazniti z močnejšo konkurenco, ki jim bo znižala prihodke iz naslova osnovnih plačilnih storitev, hkrati pa bodo morale znatno znižati stroške svoje plačilne infrastrukture ter prepoznati in uveljaviti nove plačilne storitve, ki bodo zagotovile dodaten obseg transakcij in dodatne prihodke. Za banke z lastno vizijo lahko pomeni vpeljava novih in inovativnih produktov nove trge in nove poslovne priložnosti za nov vir prihodkov. Za slovenski bančni sektor velja enako, čeprav zaradi razdrobljenosti potrebuje relativno velike investicije v zagotovitev skladnosti s SEPA. Raven plačilnih storitev, ki so jih danes pripravljene ponuditi banke slovenskim uporabnikom se bo morala bistveno zvišati, da bodo lahko prodrle na 150-krat večji trg ter vzpostavile nove poslovne odnose in pridobile nove obsege plačil (Anko 2008, 14-18).

Integracijo plačilnih sistemov omogoča Evropska centralna banka, ki je preko definicije finančne integracije poiskala način ugotavljanja stanja finančne integracije evrskega območja. Omogoča jo pa tudi možnost, da Evropska centralna banka in Evrosistem spodbujata aktivnosti za nadaljevanje procesa integracije v smislu svetovanja za formalnopravno ureditev finančnega sistema in s tem izboljšujeta znanje in zagotavljata centralnobančne storitve, ki spodbujajo evropsko finančno integracijo. Na področju plačilnih sistemov finančni integracijski indikatorji kažejo, da je integracija plačilnih infrastruktur majhnih vrednosti neprimerno manj uspešna od integracije infrastruktur velikih vrednosti. Bančni segment je prav s tem namenom oblikoval SEPA, ki pa ne bo zgolj zboljšal storitev plačil med članicami monetarne unije, ampak bo preoblikoval trg plačevanja na drobno v evrskem območju v enoten trg v pogledu uveljavljanja večje konkurenčnosti, novih tehnologij in bolj učinkovitih instrumentov (Centrih 2007, 1).

45

5.4 Kaj informacijska integracija prinaša na področje plačilni sistemov

Razvoj tehnologije in proces integracije evropskega gospodarstva prinaša novosti in spremembe na širše ekonomsko področje. Znotraj bančništva pomeni to razvoj novih storitev in produktov, ki potrebujejo ustrezno informacijsko podporo. Zagotavljanje učinkovitega delovanja plačilnih sistemov predstavlja na bančnem področju izziv informacijski tehnologiji, ki ponuja in razvija informacijske sisteme v smeri čim boljših in stroškovno učinkovitih informacijskih rešitev.

Glede na to, da so vsi večji informacijski sistemi heterogeni17, kar pomeni, da so to računalniški sistemi, ki so sestavljeni od različnih proizvajalcev in uporabljajo različne informacijske sisteme ter so povezani v računalniško mrežo. Podobno je tudi stanje računalniških sistemov v bančništvu. Prav ti zahtevajo visoko stopnjo povezanosti med seboj, da lahko uspešno opravljajo svoje naloge. Področje plačilnih sistemov je zahtevno glede informacijske podpore, saj plačilni promet zahteva ustrezno varnost, učinkovitost in delovanje v skladu s standardi, ki veljajo na tem področju.

S strani Banke Slovenije je bila vzpostavljena infrastruktura za procesiranje kreditnih plačil SCP (SEPA Credit Transfer), vendar sprva le začasno. Po spodbudi je bančna skupnost vzpostavila lastno infrastrukturo za procesiranje, ki je za domači plačilni promet primerljiva s sistemom Žiro kliring. Cilj integracije plačilnih sistemov je poenotiti tehnično infrastrukturo in standarde za izmenjavo, olajšati in poceniti medsebojno varno povezovanje med bankami, procesorji in podjetji. Znotraj tega je to standard ZBSxml 2.0, ki se lahko najsplošnejše uporablja za paketno izmenjavo sporočil, s katerimi se izmenjujejo podatki med imetnikom računa TRR in izvajalcem prometa (to je npr. med informacijskim sistemom podjetja in elektronsko banko). Projekt SEPA si prizadeva tudi poenostaviti poslovanje z gotovino, kjer želi poenotenje in standardizacijo aktivnosti, ki jih izvajajo banke in centralne banke z namenom, da se uporabnikom zagotovi varnejše poslovanje s pristno in primerno gotovino ter da se zmanjšajo nekateri stroški bančne industrije. Področje kartičnega poslovanja je po ugotavljanjih že skladno z zahtevami SEPA, ki predpisuje migracijo na varnejše kartice s čipom in rabo številke PIN. Instrument kreditnih plačil je nov in je zahteval posebne tehnične, pravne in organizacijske pogoje, vključno z zagotovitvijo primerne projektne podpore. V okviru priprav na migracijo so bili sprejeti različni dogovori in priporočila, vendar je najpomembnejši rezultat tega, da so se banke in hranilnice imele možnost s prvim dnem vseevropskega delovanja SCT vključiti v ta veliki sistem. Na podlagi vsega navedenega lahko ugotovimo, da so banke in hranilnice v Sloveniji spoznale priložnosti, ki jih SEPA prinaša in se kljub medsebojnemu konkurenčnemu boju na istem trgu povezale ter se kooperativno dogovorile za nekatere skupne korake, ki jim bodo omogočili razvoj novih storitev ali le delitev skupnih stroškov pocenitev neizogibne investicije vsake od sodelujočih bank (Košir 2008, 10-12).

17 Posamezna vozlišče teh sistemov pa so lahko eno procesorski ali več procesorski računalniški sistemi. Za

razvoj teh aplikacij je potrebna uporaba programskih jezikov in heterogena programska okolja, ki omogočajo uporabnikom večjo stopnjo interaktivnosti in vsebujejo programsko podporo za pisanje aplikacij, ki se izvajajo na takšnih sistemih.

46

5.4.1 Prednosti in pomanjkljivosti informacijske integracije

Informacijska integracija plačilnih sistemov prinaša tako prednosti kot tudi določene pomanjkljivosti, vendar je njen vpliv na različne udeležence v plačilnem prometu različen.

Gospodarski subjekti in posamezniki s finančno integracijo pridobivajo, kajti opravljanje plačilnih storitev postaja cenejše, lažje dostopno in enostavnejše za uporabo. Tako kot so uporabniki plačilnih storitev pričeli uporabljati nove plačilne instrumente, tako se je pričela uporaba tudi novih oziroma nadgrajenih plačilnih sistemov, ki so nastali zaradi integracije celotnega evropskega gospodarstva. Tudi posamezniki kot udeleženci v plačilnem prometu danes zahtevajo opravljanje storitev plačilnega prometa na čim bolj enostaven, varen in hiter način. Uporaba novih tehnologij in predvsem elektronskega bančništva postaja nujna storitev, ki jo banke morajo nuditi svojim strankam. Današnje in prihodnje generacije pa bodo pričakovale vedno bolj izpopolnjene storitve, kar bo vsekakor integracija v prihodnjih letih prinesla na področje bančništva. Navedeno predstavlja prednosti informacijske integracije na področju plačilnih sistemov. Na ravni podjetij je informacijska tehnologija nujna za sodobno poslovanje. Tudi posamezniki imajo danes v osebni uporabi nove tehnologije, tako da ni ovir za njihovo vključevanje v plačilni promet oziroma opravljanje storitev po tej poti. Vendar pa kljub temu še ostaja določen del populacije, ki morda te možnosti nima (starejše osebe, osebe z nizko izobrazbo, osebe, ki nimajo dostopne tehnologije, …) in za njih se kažejo določene pomanjkljivosti, ki slabo vplivajo na njihovo vključevanje v opravljanje storitev s strani bank. Te osebe so primorane plačati višjo provizijo, kar jim ekonomsko gledano daje negativne učinke, vendar pa so kljub temu prihranili pri nakupu tehnologije, ki podpira opravljanje storitev po sodobnih poteh. Vsekakor informacijska integracija prinaša gospodarskim subjektom in posameznikom pozitivne učinke in prednosti v primerjavi s storitvami, ki so jih nudile banke v preteklosti.

Na strani bančnega sektorja bo sprva zaradi stroškov investicije v novo infrastrukturo pomenila informacijska integracija plačilnih sistemov negativen vpliv glede ekonomskih učinkov. Prav tako se bodo znižali prihodki iz naslova opravljenih storitev plačilnega prometa. To bo padec prihodkov, vendar bo olajšalo poslovanje, saj standardi in pravila delovanja prinašajo pozitivne učinke, vendar ne bodo vsi takoj tako merljivi kot je prihodek iz naslova opravljanja storitev plačilnega prometa.

Migracija plačilnih sistemov SEPA bo bankam prinesla vzpostavitev paralelne infrastrukture obstoječih sistemov za domača in čezmejna plačila. Prehodno obdobje bo za banke finančno neugodno, saj se bodo povečali stroški upravljanja s plačilnimi storitvami zaradi vzdrževanja dvojnih zmogljivosti. Nekatere banke so se temu že izognile in so na presečni datum prešle na domači kliring SEPA, vendar je bilo to mogoče le v nacionalnih okoljih, kjer se izvaja enoten kliring za mala plačila. Hkrati pa se bo bančna skupnost morala opredeliti kako bo procesirala gotovinska kreditna plačila, ki jih SEPA ne pokriva (Bjelica 2007, 41).

Po besedah evropskega komisarja za notranji trg in storitve Charlie McCreevy in tedanjega slovenskega ministra za finance dr. Andreja Bajuka, bodo prednosti projekta SEPA za državljane in podjetja ogromne. Ocenjujeta, da bodo koristi v šestih letih po uveljavitvi SEPA znašale približno 130 milijard evrov. Elektronsko izdajanje računov pa lahko v povezavi s SEPA prinese še dodatnih 120 milijard evrov (Košir 2008, 12).

47

6 SKLEP

Proces integracije evropskega gospodarskega trga je prinesel številne spremembe za bančni sektor. Najprej je globalizacija sprožila določene spremembe na ravni gospodarstva, z njo pa je prišla integracija, ki zahteva poenotenje vseh standardov in pravil delovanja na področju plačilnih sistemov znotraj Evrope.

Informacijsko integracijo si lahko interpretiramo kot priložnost, ki se je pojavila, da pravnim in fizičnim osebam zniža stroške storitev plačilnega prometa, zagotovi določene standarde in pravila delovanja in upošteva visoko raven varnosti pri poslovanju. Predvsem pa daje možnost hitro in enostavno opravljene storitve, kar v današnjem času uporabnik vedno bolj zahteva.

Projekt SEPA je primer uvedbe plačilnega sistema, ki zahteva visoko razvito informacijsko podporo za svoje nemoteno in varno delovanje. Prav ta projekt je danes pomemben del bančnega sektorja, ki bankam ponuja možnost konkurenčnega nastopanja na širšem evropskem trgu. Da je slovenskim bankam omogočeno nudenje storitev na tako velikem trgu kot je evropski, je bilo potrebno bankam znotraj Slovenije najprej skupaj vpeljati tehnologijo in procese, da so lahko hkrati z ostalimi evropskimi bankami stopile v ta obsežen projekt. Informacijska integracija je na tem področju tista, ki povezuje banke med seboj in banke s komitenti, tako da je delovanje plačilnih sistemov neovirano.

Kot sem sprva v uvodu diplomskega dela postavila trditev, da informacijska integracija ugodno vpliva na plačilne sisteme in da daje finančnim institucijam pozitivne ekonomske učinke, bi sedaj, ko sem skozi nastajanje dela prišla do različnih ugotovitev, to trditev popravila oziroma obrazložila. Vsekakor menim, da informacijska integracija ugodno vpliva na področje plačilnih sistemov. To, da daje finančnim institucijam pozitivne ekonomske učinke pa ne drži povsem oziroma bo čas pokazatelj tega. Sedaj v začetni fazi so stroški investicije v nove plačilne sisteme in njihovo infrastrukturo negativen finančni tok znotraj finančnih institucij. Prav tako se znižujejo prihodki iz naslova storitev plačilnega prometa. Vendar je to trenutno oziroma so to analize na kratki rok, kar za vpeljavo tako obsežnega projekta kot je SEPA ni mišljeno oziroma je to projekt daljšega časovnega obdobja. Zato so ekonomski učinki v zdajšnjem času negativni, vendar pa se bodo na dolgi rok zagotovo spreobrnili v pozitivne učinke. Bankam bo nova tehnologija, ki so jo in jo še vpeljujejo v poslovanje omogočala, da bodo razvile nove storitve, ki bodo prinašale zopet nove prihodke iz opravljenih storitev. Poudariti pa velja, da informacijska integracija na področju plačilnih sistemov prinaša tudi olajšano poslovanje in še kakšno z denarnimi enotami težko merljivo prednost, ki jo ne smemo zanemariti, pa čeprav je govora o bankah kot institucijah, ki ustvarjajo prihodke z nudenjem različnih storitev za katere zaračunavajo provizijo.

Glede na trenutne trende razvoja tehnologije se bo proces informacijske integracije nadaljeval oziroma bo vse močneje zaznamoval poslovanje tako bank kot podjetij, hkrati pa bo uporabnikom nudil vedno bolj izpopolnjene storitve.

48

7 POVZETEK

Področje plačilnih sistemov v osnovi temelji na ustrezni informacijski podpori, ki zagotavlja opravljanje storitev plačilnega prometa ter izpolnjuje zahteve glede varnosti in standardov pri delovanju plačilnih sistemov. Plačilni sistemi so v razvitih gospodarstvih pomemben del finančne infrastrukture, saj omogočajo poravnavo denarnih obveznosti, ki nastanejo pri poslovanju ekonomskih subjektov in s tem vplivajo na splošno stabilnost in učinkovitost gospodarstev. Informacijske integracija na področju plačilnih sistemov zahteva visoko razvito informacijsko tehnologijo, ki podpira standarde, upošteva pravila delovanja in varnosti pri poslovanju.

Razvoj informacijske tehnologije in proces globalizacije evropskega gospodarstva sta dejavnika, ki v bančni sektor prinašata novosti in razvoj novih oziroma izpopolnjenih storitev plačilnega prometa. Pomemben projekt v okviru informacijske integracije plačilnih sistemov je vzpostavitev delovanja plačilnega sistema SEPA, ki nudi storitev opravljanja plačilnega prometa v evrih vsem uporabnikom znotraj Evrope pod enakimi pogoji za vse transakcije tako znotraj državnih meja kot za čezmejna plačila. Začetek delovanja sistema SEPA je bil januarja 2008, ko so banke strankam ponudile prve SEPA plačilne instrumente – SEPA plačilne kartice, sicer je popolna uvedba projekta SEPA predvidena do konca leta 2010. Poudariti velja, da projekt SEPA prinaša pomembne prednosti za poslovanje podjetjih in posameznikov. SEPA prinaša večjo konkurenco, kar omogoča cenejše in dostopnejše opravljanje storitev plačilnega prometa, prinaša tehnične inovacije in vseevropsko standardizacijo. Z vidika banke je sicer začetni ekonomski vpliv negativen, kajti zmanjšujejo se prihodki iz naslova opravljenih storitev plačilnega prometa in tudi stroški prehoda na novo infrastrukturo so visoki. Kljub vsemu projekt SEPA velja za dolgoročno investicijo, ki bo prinašala pozitivne ekonomske učinke. Storitve bank bodo izpopolnjene in s časoma bodo banke nudile tudi nove storitve, kar bo vsekakor na ravni celotnega evropskega gospodarstva prinašalo pozitiven vpliv.

Ključne besede: plačilni sistemi, plačilni instrumenti, SEPA, standardi na področju plačilnih sistemov, informacijska integracija, finančna integracija.

49

ABSTRACT

Payment systems are based on adequate information support which enables money transfer and complies with the requirements considering the security and standards for the work of the payment systems. Payment systems are an important part of the financial infrastructure in developed economies, as they enable settling debts, which result from the business operations of economic subjects and influence the general stability and efficiency of economies. Information integration in the field of payment systems requires a highly developed information technology which supports standards and follows the rules of engagement and security.

The development of information technology and globalization of European economy are two factors which bring novelties and development of new or improved service of money transfer into banking. An important project in information integration in the field of payment systems is the introduction of payment system SEPA, which enables money transfer to all European users under the same conditions for all transactions inside the country and abroad. The system began operating in January 2008, when the banks offered the first SEPA pay instruments - SEPA pay cards; the full SEPA project is planned to be introduced until the end of 2010. It should be emphasized that the SEPA project brings important advantages for business operations of companies as well as individuals. SEPA brings greater competition, which makes the service of money transfer cheaper and more accessible; it also brings technical innovations and all-European standardization. From the bank’s point of view the initial economic influence is negative, because the incomes of the money transfer service are decreasing and the costs of switching to a new infrastructure are high. Nevertheless, the SEPA project is a long-term investment that will have positive economic effects. Bank service will be improved and in the course of time the banks will offer new service, which will have a positive influence on the European economy.

Key words: payment systems, pay instruments, SEPA, standards considering the payment systems, information integration, financial integration.

50

8 SEZNAM LITERATURE IN VIROV

Literatura:

1. Anko, Simon. 2008. Ocena ekonomskih učinkov SEPA. Bančni vestnik 3: str. 14-18.

2. Anko, Simon. 2009. Pregled nad delovanjem plačilnih sistemov. [online]. Dostopno na: http://www.bsi.si/library/includes/datoteka.asp?DatotekaId=1376 [06.01.2009].

3. Baele, Lieven. 2004. Oxford Review of Economic policy. Oxford 4. str. 6-10.

4. Banka Slovenije. 2007. Standardi v medbančnem plačilnem prometu v državi. Interno gradivo.

5. Bjelica. Boris. 2007. Implementacija SEPA sporočilnih standardov. Bančni vestnik 7- 8: str. 39-41.

6. Bjelica. Boris. 2008. SEPA in domači standardi. [online]. Dostopno na: http://www.banka-koper.si/BIN/media/bin?bin.id=E19126A6-D6B2-A466-F948- 0BDD56E11E20. [29.05.2009].

7. Bjelica. Boris. 2009. Podatkovni standardi za elektronsko izmejavo podatkov v plačilnem prometu. [online]. Dostopno na: http://www.zbs- giz.si/system/file.asp?FileId=1474. [25.02.2009].

8. Centrih, Peter. 2007. Še zelo daleč od integracije plačilnih sistemov EU. Bančni vestnik 3: str.1.

9. Erban, Dušan, in Peter, Centrih. 1997. Novosti pri plačevanju. Ljubljana. Združenje bank Slovenije.

10. Heinemann, Friderich; Jopp Mathias. 2002. The benefits of working European retail Market for financial services. Centre for European Economic Research. [online]. Dostopno na: ftp://ftp.zew.de/pub/zew-docs/div/erffinal.pdf [30.05.2009].

11. Horvat, Igor. 2007. Dodatne storitve v sistemu SEPA. Bančni vestnik 7-8: str. 35-41.

12. Jenko, Gorazd. 2006. Integracija, regulacija in nadzor finančnega sistema. Magistrsko delo. Ljubljana. Ekonomska fakulteta.

13. Jurič. B. Matjaž. 2007. Storitveno usmerjena arhitektura. InfoSRC. Št.49. str. 14-18.

14. Kotnik, Mojca. 2006. Integracija finančnih trgov v Evropi. Diplomsko delo. Ljubljana. Ekonomska fakulteta.

15. Košir. Aleš. 2008. Rezultati projekta SEPA. Bančni vestnik 4: str. 10-12.

51

16. Lavrič. Matej. 2008. Prilagodljivost procesov je ključ do poslovne in tehnološke uspešnosti banke. InfoSRC. Št.54. str. 18-20.

17. Logar, Romana. 1998. Plačilni sistemi: Kaj je dobro vedeti o njih. Ljubljana. Slovenski inštitut za revizijo.

18. Marinšek.Primož. 2001. Reforma plačilnih sistemov v Republiki Sloveniji. [online]. Dostopno na: www.drustvo-informatika.si/fileadmin/dsi2001/sekcija_i/marinsek.doc. [29.05.2009].

19. Stipič, Simona. 2007. Novi plačilni instrumenti. Davčno finančno svetovanje 7: str. 28- 30.

20. Združenje bank Slovenije. 2008. Nacionalni program SEPA v Sloveniji. Ljubljana.

21. Združenje bank Slovenije. 2007. SEPA v Sloveniji. Informativno gradivo. Ljubljana.

Viri:

1. Banka Slovenije. 2009a. Plačilni in poravnalni sistemi. [online]. Dostopno na: http://www.bsi.si/placilni-sistemi.asp?MapaId=152. [30.01.2009].

2. Banka Slovenije. 2009b. Plačilni instrumenti. [online]. Dostopno na: http://www.bsi.si/placilni-sistemi.asp?MapaId=790. [25.02.2009].

3. Banka Slovenije. 2009c. Sistem TARGET2. [online]. Dostopno na: http://www.bsi.si/placilni-sistemi.asp?MapaId=1124. [30.01.2009].

4. Banka Slovenije. 2009č. Sistem TARGET2-Slovenija. [online]. Dostopno na: http://www.bsi.si/placilni-sistemi.asp?MapaId=1243. [30.01.2009].

5. Banka Slovenije. 2009d. Standardi za plačilne sisteme. [online]. Dostopno na: http://www.bsi.si/placilni-sistemi.asp?MapaId=1136. [30.01.2009].

6. Banka Slovenije. 2009e. Euro1, Step1, Step2. [online]. Dostopno na: http://www.bsi.si/placilni-sistemi.asp?MapaId=1128. [30.01.2009].

7. Banka Slovenije. 2009f. Sistem Žiro kliring. [online]. Dostopno na: http://www.bsi.si/placilni-sistemi.asp?MapaId=1129. [30.01.2009].

8. Banka Slovenije. 2009h. Poravnava plačil malih vrednosti. [online]. Dostopno na: http://www.bsi.si/placilni-sistemi.asp?MapaId=1130. [10.04.2009].

9. Banka Slovenije. 2009i. Pregled nad delovanjem plačilnih sistemov. [online]. Dostopno na: http://www.bsi.si/placilni-sistemi.asp?MapaId=1131. [10.04.2009].

52

10. Banka Slovenije. 2009j. Sepa. [online]. Dostopno na: http://www.bsi.si/placilni- sistemi.asp?MapaId=1177. [16.04.2009].

11. Bankart.2009. [online]. Dostopno na: http://www.bankart.si/si/ponudba/zbirni_center/. [30.05.2009].

12. ECB – Evropska centralna banka. 2009a. [online]. Dostopno na: http://www.ecb.int/ecb/educational/facts/euint/html/ei_009.sl.html [25.02.2009].

13. Nova Kreditna banka Maribor. 2009. Novi plačilni instrumenti. [online]. Dostopno na: http://www.nkbm.si/product.aspx?docid=2566. [28.03.2009].

14. Zveza bank Celovec. 2009. Bančni izrazi. [online]. Dostopno na: http://www.zvezabank.com/_links/slo/glosar_k.html#Korespondencna%20banka. [13.04.2009].

Seznam tabel:

TABELA 1: Primerjava standardov: TKDIS – UNIFI (ISO20022) XML SEPA – ZBSxml 2.0 ........................................................................................................................................ 32

TABELA 2: Vpliv globalnih sprememb na banke: ............................................................. 35

TABELA 3: Ovire za popolno integracijo evropskega trga finančnih storitev ................... 40

TABELA 4: Motivi povezovanja različnih finančnih institucij na domačem in mednarodnem trgu ............................................................................................................... 42