Lastnosti tople in obrnjene ravne ekstenzivno ozelenjene strehe

I

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO

David Sobočan

LASTNOSTI TOPLE IN OBRNJENE RAVNE EKSTENZIVNO OZELENJENE STREHE

Diplomsko delo

Maribor, junij 2009

II

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO

SI - 2000 MARIBOR, Smetanova 17

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa gradbeništvo.

LASTNOSTI TOPLE IN OBRNJENE RAVNE EKSTENZIVNO OZELENJENE

STREHE

Študent: David Sobočan

Študijski program: Visokošolsko strokovni, gradbeništvo

Smer: Operativno - konstrukcijska

Mentor: doc. Uroš Lobnik, univ.dipl.inž.arh.

Somentor: /

Lektor(ica): Mateja Car

Maribor, junij 2009

III

IV

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju doc. Urošu Lobniku,

univ.dipl.inž.arh., za pomoč in vodenje pri

opravljanju diplomskega dela. Prav tako se

zahvaljujem g. Mihu Gorjancu s podjetja Aurig

d.o.o., za strokovno podporo pri zasnovi zelene

strehe.

Posebna zahvala velja staršem, ki so mi omogočili

študij ter Mateji in Ajdi, ki sta mi ves čas stali ob

strani in verjeli vame. Hvala tudi Diani in Žigu.

V

LASTNOSTI TOPLE IN OBRNJENE RAVNE EKSTENZIVNO

OZELENJENE STREHE

Ključne besede: Zelena streha, topla streha, obrnjena streha, ekstenzivna ozelenitev.

UDK: 692.435(043.2)

Povzetek

V diplomskem delu so obravnavane zelene strehe kot moderne strehe, ki sledijo smernicam

t.i. eko-gradnje. Splošno je opisan zgodovinski razvoj, vloga ter pojem zelenih streh, ki

dajejo bralcu širšo predstavo o zelenih strehah. Podan je pregled konstrukcijskih

elementov z opisanimi pripadajočimi materiali in njihovimi lastnostmi. Izdelana je zasnova

sestave konstrukcij in prikazani izvedbeni detajli za sistema tople in obrnjene ravne

ekstenzivno ozelenjene strehe.

VI

CHARACTERISTICS OF WARM AND INVERTED FLAT

EXTENSIVE GREEN ROOF

Key words: Green roof, warm roof, inverted roof, extensive greening.

UDK: 692.435(043.2)

Abstract

The present thesis deals with green roofs as modern roofs, which are folowing directions

of so-called ecobuild. Historical development, role and conception of green roofs are

described, which gives to reader a wide image on green roofs. Furthermore, the review of

constructional elements with discribed appropriate materials and their characteristics is

given. Structure of construction was made and typical details for warm and inverted flat

extensive green roof are presented.

Lastnosti tople in obrnjene ravne ekstenzivno ozelenjene strehe

VSEBINA

1 UVOD ................................................................................................................................. 1

1.1. Opredelitev problema ............................................................................................. 1

1.2. Namen in cilji diplomskega dela ............................................................................ 1

1.3. Predpostavke in omejitve ....................................................................................... 2

1.4. Metode raziskovanja ............................................................................................... 2

2 ZGODOVINSKI OPIS RAZVOJA ZELENE STREHE ................................................... 3

2.1. Obdobje pred modernimi strehami ......................................................................... 3

2.2. Obdobje modernih streh ......................................................................................... 4

3 VLOGA ZELENE STREHE .............................................................................................. 6

3.1. Mestotvorna vloga .................................................................................................. 6

3.2. Ekološka vloga ....................................................................................................... 7

3.3. Sociološka vloga ..................................................................................................... 8

3.4. Ekonomska vloga ................................................................................................... 8

4 POJEM ZELENE STREHE ............................................................................................. 10

4.1. Prednosti in slabosti zelene strehe ........................................................................ 10

4.2. Delitev zelene strehe glede na ozelenitev ............................................................. 11

4.3. Sistemi zelene strehe ............................................................................................ 12

4.4. Primerjava zelene in klasične strehe ..................................................................... 13

5 KONSTRUKCIJSKI ELEMENTI ZELENE STREHE ................................................... 15

5.1. Elementi nosilnega značaja .................................................................................. 15

5.2. Elementi gradbeno fizikalnega značaja ................................................................ 16

5.2.1. Hidroizolacija .......................................................................................... 16

5.2.2. Parna zapora ............................................................................................. 24

5.2.3. Toplotna izolacija .................................................................................... 25

5.3. Elementi funkcionalno oblikovnega značaja ........................................................ 35

5.3.1. Strešni naklon .......................................................................................... 35

5.3.2. Protikoreninska zaščita ............................................................................ 36

5.3.3. Drenažni sloj ............................................................................................ 36

5.3.4. Vodozadrževalni sloj ............................................................................... 36

5.3.5. Filtrski in ločilni sloj ................................................................................ 38

Lastnosti tople in obrnjene ravne ekstenzivno ozelenjene strehe

5.3.6. Substrat .................................................................................................... 40

5.3.7. Rastline .................................................................................................... 41

6 IZRAČUN TOPLOTNE PREHODNOSTI IN DIFUZIJE VODNE PARE ................... 44

7 ZASNOVA ZELENE STREHE ....................................................................................... 47

7.1. Sestava konstrukcije ............................................................................................. 47

7.1.1. Topla ravna ekstenzivno ozelenjena streha ............................................. 48

7.1.2. Obrnjena ravna ekstenzivno ozelenjena streha ........................................ 49

7.2. Karakteristični detajli ........................................................................................... 50

8 DISKUSIJA ...................................................................................................................... 51

9 VIRI, LITERATURA ....................................................................................................... 52

10 PRILOGE ......................................................................................................................... 54

10.1. Seznam slik ........................................................................................................... 54

10.2. Seznam tabel ......................................................................................................... 56

10.3. Izračun toplotne prehodnosti konstrukcije in difuzije vodne pare ....................... 57

10.4. Legenda materialov .............................................................................................. 60

10.5. Izvedbeni detajli – topla ravna ekstenzivno ozelenjena streha ............................. 62

10.6. Izvedbeni detajli – obrnjena ravna ekstenzivno ozelenjena streha ....................... 70

10.7. Slikovni prikaz izvedenih ravnih ekstenzivno ozelenjenih streh.......................... 78

1 Uvod 1

1 UVOD

1.1. Opredelitev problema

˝Če bi hiše tako iznenada vzniknile iz tal kot gobe, bi imele na strehah plast zemlje in

rastlinja˝1. Teza nas spodbudi k razmišljanju, na kašen način ljudje prekrivamo strehe in

kakšen vpliv ima kritina na ljudi in okolje?

Klasične strehe, ki se pogosto v praksi izvajajo, nimajo večjega pomena in vpliva. Druga

možnost so zelene strehe, ki imajo pomembno ekološko, mestotvorno in sociološko vlogo

v prostoru, a so kljub temu neizkoriščen potencial. Razlogi za to so lahko:

- premajhno poznavanje tematike

- nezaupanje do načrtovalcev in izvajalcev zelenih streh

- visoki investicijski stroški v primerjavi s klasičnimi strehami

1.2. Namen in cilji diplomskega dela

Osnovi namen diplomskega dela je predstavitev zelenih streh kot modernih streh, ki sledijo

zahtevam t.i. eko-gradnje, opisati njihovo vlogo in s predstavitvijo konstrukcijskih

elementov in izvedbenih detajlov argumentirati dvome o tehnološki dovršenosti izvedbe

zelenih streh.

V diplomskem delu bomo prikazali zgodovinski razvoj zelenih streh, opisali pojem zelenih

streh in kakšno vlogo imajo ter analizirali konstrukcijske elemente, ki so sestavni del

zelenih streh. V nadaljevanju bomo prikazali izračun toplotne prehodnosti in difuzije

vodne pare ter predstavili karakteristične izvedbene detajle.

1 V. Klinkenborg, Tam zgoraj na strehi, National Geographic, št. 5, maj 2009, str. 89

1 Uvod 2

1.3. Predpostavke in omejitve

V diplomskem delu se bomo omejili na analizo tople in obrnjene ravne ekstenzivno

ozelenjene strehe. To sta dva različna konstrukcijska sistema strehe z naklonom strešine do

5°. Konstrukcijski elementi zelene strehe so podrejeni tipu rastlin za ekstenzivno

ozelenjevanje.

1.4. Metode raziskovanja

Pri pripravi teoretičnega dela bomo uporabili deduktivno metodo na osnovi obstoječega

gradiva, primerjavo variantnih rešitev, opise, razlage. Pri preračunu toplotne prehodnosti in

difuzije vodne pare bomo uporabili računalniški program Gradbena fizika URSA , verzija

3.6-0.7, za prikaz načrtov izvedbenih detajlov pa računalniški program ArchiCad 12.

2 Zgodovinski opis razvoja zelene strehe 3

2 ZGODOVINSKI OPIS RAZVOJA ZELENE STREHE

Zgodovinski razvoj zelenih streh bomo razdelili na:

- obdobje pred modernimi strehami. Opisali bomo namen takratnih zelenih streh in se

osredotočili na tehnologijo gradnje.

- obdobje modernih streh. Poleg evropskih držav kot so Švica, Avstrija in druge tudi

Združene države Amerike vztrajno sledijo razvoju modernih zelenih streh. Nedvomno

pa je pobudnik in gonilna sila Nemčija, zato bomo opis obdobja posvetili razvoju

modernih streh v Nemčiji.

2.1. Obdobje pred modernimi strehami

Že pred več stoletij so bile travnate strehe grajene predvsem zaradi boljše izolativnosti

prostora. V severnih državah kot so Skandinavija, Kanada in Islandija so travnate strehe s

dobrimi lastnostmi izolativnosti varovale pred ekstremnim mrazom, podobno vlogo pa so

imele v vročih podnebnih razmerah Tanzanije, kjer so koče na ta način zaščitili pred

vročino.

- Tehnologija gradnje skandinavske strehe

Strehe so bile prekrite z lubjem breze in rušo. Lubje breze je bilo zelo primerno kot strešna

kritina, saj je bilo zelo trpežno, vodoodporno zaradi precejšne vsebnosti smol in odporno

na humus, da je vzdržalo do 30 let, kar je bila povprečna življenjska doba travnate strehe.

Lubje je bilo lažje olupiti z debla spomladi ali v začetku poletja. Do montaže ga je bilo

potrebno hraniti, obteženo na ravni podlagi, da bi se izognili zvijanju. Polaganje lubja se je

izvajalo direktno na opaž strehe brez pritrjevanja z žeblji. Obteženo je bilo s hlodi ter

humusom, da bi ga zaščitili pred vetrom in zvijanjem. Polagalo se je v smeri od kapi proti

slemenu s prekrivanjem, da se je voda lahko nemoteno iztekala. Dovolj je bilo šest plasti

lubja, do šestnajst pa jih je zabeleženih na strehah višje kakovosti. Streho so prekrivali z

2 Zgodovinski opis razvoja zelene strehe 4

rušo, ki so jo izrezali iz kvalitetnih področij. Zaželena je bila trava z globokim koreninskim

sistemom. Kosi so bili dimenzij 30×30cm, debeline 7,5cm. Prva plast je bila obrnjena s

travo navzdol, saj je ovenela trava ščitila lubje pred kislim humusom in je delovala kot

drenaža. Druga plast je bila obrnjena s travo navzgor. Ta je s koreninami zagotovila čvrsto

strukturo med obema slojema. Skupna debelina 15cm je bila zadostna za obstoj vegetacije

skozi suha poletja.

Slika 2.1: Prerez tradicionalne travnate strehe; vir: http://en.wikipedia.org/wiki/Sod_roof

2.2. Obdobje modernih streh

Raziskave so bazirale na ˝nepredvidenih˝ ozelenjenih strehah. To so bile strehe grajene

okoli leta 1900, prekrite s slojem peska in gramoza. V letih funkcionalnosti strehe se je

pojavila spontana vegetacija.

Reinhard Bornkamm, botanik iz Götingena je opazil pojav iz delovnega mesta, kjer je pisal

disertacijo in se odločil, da bo to tema njegove naslednje študije. Leta 1957 je objavil

članek, ki je vseboval botanične analize sedemintridesetih zaraščenih streh v ožjem

območju. To so bile raziskave, ki so se kasneje izkazale temelj študije ozelenitve modernih

streh.

- Ustanovitev FLL-a

Leta 1975 je bila ustanovljena FLL – Forschungsgesellshaft Landschaftsentwicklung

Landschaftsbau, vplivna raziskovalna družba za krajinski razvoj in konstrukcijo. Tri leta

kasneje je bil ustanovljen podkomite ˝Tehnologija vegetacije ozelenjenih površin

2 Zgodovinski opis razvoja zelene strehe 5

stanovanjskih območij˝, katerega namen je bil raziskava vegetacije na strehah. Skupina je

bila sestavljena iz 20-30 strokovnjakov iz področja hortikulture, krajinske arhitekture,

izvajalcev in raziskovalcev. Sprva so kot tema diskusije prevladovali strešni vrtovi, kasneje

pa se je skupina osredotočila na koncept ozelenitve Bornkammovih raziskav in primerov iz

Švice. FLL ni obravnaval ekstenzivne ozelenitve samo iz estetskega vidika, prepoznavali

so tudi ekološke prednosti. Leta 1982 je FLL izdal prvi priročnik za ozelenitev streh. V

dokumentu so navedeni osnovni urbanistični, ekološki in ekonomski argumenti zelenih

streh, ki so v uporabi še danes.

- Zelena revolucija

Začetki načrtovanja zelene strehe so izvirali iz raziskav strokovnjakov s področja

hortikulture in krajinske arhitekture. Ampak raziskovalno delo teh skupin ni razlog za

enormni uspeh in širjenje zelenih streh po nemško govorečih deželah Evrope. Ugotovitve

strokovnjakov je naprej pognala veliko večja družbena sila – vzpon okoljevarstvenikov.

Leta 1984 je skozi Nemčijo potovala vplivna ekshibicija imenovana ˝Grün kaputt˝ (Zeleno

uničeno). Varuhi ekshibicije so grajali estetsko degradacijo zgrajenega okolja z jasnimi

podobami, ki so prikazovale izgubo dreves, popačenje tradicionalne arhitekture in

neinteligentno uporabo materialov kot so PVC, aluminij in beton. Kritika se je nanašala

bolj na estetke vidike kot na ekološke. Beton je postal simbol slabega. Beton in zelenje sta

postala jing in jang, v katerem je beton bil zlo, ki ga je bilo potrebno zamenjati z zelenjem.

Nasprotovanje se je nadaljevalo v ekološkem smislu. Eko-gibanje je v osemdesetih letih

preraslo v obširno in vplivno silo. Slogan gibanja je bil ˝Back to nature˝ (Nazaj v naravo).

Zelena stranka Nemčije si je priborila prostor v parlamentu in pustila velik vpliv na javno

politiko. Dosegli so zakonsko podporo za graditev zelenih streh ter zagotovili subvencije

pri gradnji in zmanjšali pristojbine.

Okoljsko gibanje je močno povečalo splošen ekološki in estetski odnos do grajenega

okolja.

3 Vloga zelene strehe 6

3 VLOGA ZELENE STREHE

Razlog za hiter razvoj in obetajočo prihodnost zelenih streh je njihova vloga pri

načrtovanju prostora. Poleg ekološke, ki je najpomembnejša imajo zelene strehe tudi

veliko mestotvorno, sociološko ter ekonomsko vlogo, ki neposredno vpliva na ljudi in

okolje.

3.1. Mestotvorna vloga

Mestotvorno imajo zelene strehe pomembno vlogo pri doživljanju prostora in mestnega

okolja, na berljivost prostora in indetifikacijo z njim. Med strešnimi ureditvami so lahko

zasebne ali javne parkovne ureditve. Vse pogosteje postajajo strehe podzemnih objektov

tudi javni zeleni prostor, plaža ali tržna ureditev. Specifične razmere in omejitveni pogoji

nedvomno vplivajo na načrtovanje krajinskih ureditev na strehah objektov. Največji

omejitveni dejavnih je nosilnost konstrukcije ter s tem povezana količina substrata in vrsta

uporabljene vegetacije. Drugi omejitveni dejavnik je stopnja vzdrževanja, ki je zelo

odvisna od načina ozelenitve strehe ter tretji predvidena raba prostora.

Slika 3.1: Mestna hiša v Chicagu; vir: http://ngm.nationalgeographic.com/2009/05/green-

roofs/cook-photography

3 Vloga zelene strehe 7

3.2. Ekološka vloga

Zelena streha je ekološka na področju učinkovite rabe energije, redistribucije padavinske

vode, temperaturne regulacije okolja, kvalitete zraka in ustvarjanja novega življenjskega

prostora.

- učinkovita raba energije. Zelene strehe doprinašajo k učinkoviti rabi energije, saj s

sestavo različnih plasti zagotavljajo dobro izolativnost, ki posledično vpliva na

intenzivnost hlajenja prostorov poleti in segrevanja pozimi. Z delno razbremenitvijo

segrevanja in ohlajanja prostorov se zmanjša poraba energije ter škodljive emisije, ki jih

tovarne ustvarijo s proizvajanjem energije. Prihranek energije je odvisen od velikosti

stavbe, lokacije, debeline rastnega substrata in izbora rastlinskega gradiva.

- redistribucija padavinske vode. Vegetacija zelenih streh sodeluje pri uravnavanju in

razporejanju padavinske vode. Odvisno od intenzitete padavin in debeline substrata

lahko ozelenjena streha zadrži od 15 do 90% padavinske vode. Voda se zadrži in porabi

na mestu samem. Zmanjša se količina padavinske vode v kanalizacijskem omrežju,

hkrati pa se izboljša nadzor nad transportom sedimentov v padavinski vodi.

- temperaturna regulacija prostora. Segrevanje objektov, streh, cest in tlakovanih površin

v mestnih jedrih ustvarja toplotna jedra oz. bolj znan UHI (ang, urban heat island) efekt.

Od vseh površin se najbolj segrevajo strehe. Klasične ravne strehe dosegajo temperature

do 70°C in največ prispevajo k učinku toplotnega jedra. Posledica je neugodna

bivanjska klima. Z dodatno vzpostavitvijo vegetacije v mestih pripomoremo k

naravnemu hlajenju preko procesa fotosinteze, ki je pomemben dejavnih pri zmanjšanju

ambientalne temperature v zgoščenem urbanem okolju. Temperaturna sprememba med

nižjimi temperaturami nad vegetacijskim pokrovom ozelenjene strehe in višjimi

temperaturami nad tlakovanimi površinami povzroča vertikalno cirkulacijo zračnih mas

v mestu, kar zmanjšuje učinek toplotnega jedra. Bilanca sončnega sevanja je zato na

ozelenjeni strehi ugodnejša za mikroklimo kot na klasični ravni strehi. Na ozelenjeni

strehi se odbije 27% celotnega sončnega sevanja, 60% ga absorbirajo rastline in 13%

tla. Pri neozelenjenih, klasičnih ravnih strehah prispe na površino strehe do 100%

sončnega sevanja.

- kvaliteta zraka. Kvaliteto zraka z zeleno streho izboljšamo, saj vegetacija strešnega vrta

zadrži aerosol in absorbira toksine v zraku. Rastline zadržijo atmosferski prah, ki se ob

padavinah spere v tla, kjer se velik del veže na talne delce in tako ne pride v podtalnico.

3 Vloga zelene strehe 8

- nov življenjski prostor. Ozelenjena streha je biotop, v katerega se vključuje veliko

življenjskih vrst. Je nadomestek za izgubljene zelene površine zaradi urbanizacije.

3.3. Sociološka vloga

Sociološko gledano zelene strehe dobro vplivajo na ljudi, saj ustvarijo družabno in aktivno

okolje, ugodno vplivajo na fizično in mentalno rehabilitacijo, zagotavljajo dobro zvočno

izolativnost, ne povzročajo bleščanja in kreirajo delovna mesta.

- družabno in aktivno okolje. Z ustvarjanjem dodatnega družabnega in aktivnega okolja

povečamo socialno interaktivnost ter združljivost določenih skupnosti.

- ugodno delujejo na fizično in mentalno rehabilitacijo. Nekatere zelene površine so

zasnovane v namen rekreacije, ležernih aktivnosti kot so relaksacija v zelenem vrtu ob

vodnem motivu ali kot igrišča.

- dobra zvočna izolativnost. Zelene strehe zagotavljajo dobro zvočno izolativnost,

posebej za nizkofrekvenčne zvoke. Sestava zelene strehe z ekstenzivno ozelenitvijo

lahko zniža jakost zvoka do 40dB, z ekstenzivno ozelenitvijo pa do 50dB.

- ne povzročajo bleščanja.

- kreirajo delovna mesta. Nenazadnje ambicije po razvijanju zelenih streh kreirajo

delovna mesta, ki vključujejo profesionalno delovno silo kot so arhitekti, krajinski

arhitekti, gradbeni inženirji.

3.4. Ekonomska vloga

Veliko socioloških in ekoloških dobrin je tudi ekonomskega pomena. Ekonomika strehe se

opravičuje na podlagi sledečih argumentov:

- dobra zaščita hidroizolacije vpliva na njeno življenjsko dobo, posledično pa na stroške

vzdrževanja in stroške zamenjave hidroizolacijske plasti.

- dobra izolativnost celotne sestave strešne konstrukcije prispeva k energijski varčnosti

objektov, zato so stroški hlajenja poleti in ogrevanja pozimi nižji, znižajo se stroški pri

dobavi opreme za hlajenje in ogrevanje prostorov, reduciramo lahko debelino toplotne

izolacije.

- ker rastline porabijo velik delež padavinske vode lahko reduciramo sistem za

odvodnjavanje padavinske vode.

- vrednost zemljišča z zeleno ureditvijo se poveča.

3 Vloga zelene strehe 9

Ocenjeno je, da so začetni stroški ozelenjene strehe tri do šest krat večji od klasične ravne

strehe, vendar pa se z upoštevanjem stroškov investicije in vzdrževanja skozi celotno

življenjsko dobo strehe pokaže, da je zaradi zgoraj navedenih razlogov investicija

upravičena.

4 Pojem zelene strehe 10

4 POJEM ZELENE STREHE

Pojem zelena streha se nanaša na ekstenzivno, polintenzivno ter intenzivno ozelenjevanje

streh. Termin ˝zelena streha˝ je svetovno uveljavljen, v strokovnih krogih pa je zelena

streha dobila številne sopomenke; imenuje se tudi eko streha, bio streha, živa streha ali

rjava streha.

4.1. Prednosti in slabosti zelene strehe

Prednosti zelene strehe:

- zaščita izolacijskih slojev pred mehanskimi in atmosferskimi obremenitvami, ki vpliva

na daljšo življenjsko dobo materialov

- učinkovita raba energije, saj konstrukcijska sestava zelene strehe zagotavlja dobro

toplotno izolativnost, ki posledično vpliva na intenzivnost hlajenja prostorov poleti in

segrevanja pozimi

- razporeditev padavinske vode, ki zmanjša kriterij za dimenzioniranje strešnega

odtočnega sistema in posledično razbremeni kanalizacijsko omrežje

- temperaturna regulacija prostora v mestnih jedrih

- boljša kvaliteta zraka

- nov življenjski prostor za različne živalske vrste

- izboljšana zvočna zaščita, saj konstrukcija zvok absorbira in ne reflektira

- plasti zelene strehe so dodatna požarna zaščita

Slabosti zelene strehe:

- višja investicijska cena v primerjavi s klasično ravno streho

- stopnja vzdrževanja glede na vrsto ozelenitve strehe

- visoka obremenitev statičnega sistema (v primerjavi s klasično ravno streho) z dodatno

obtežbo plasti zelene strehe (drenažni sloj, substrat, vegetacija) ter obtežbo meteorne

vode

4 Pojem zelene strehe 11

4.2. Delitev zelene strehe glede na ozelenitev

Zelene strehe delimo glede na vrsto ozelenitve v tri sklope:

- ekstenzivna ozelenitev

- pol-intenzivna ozelenitev

- intenzivna ozelenitev

Med seboj se razlikujejo predvsem v dostopnosti na streho, velikosti obtežbe na primarno

konstrukcijo, višini substrata, raznolikosti izbora rastlin za ozelenitev, višini investicijskih

in vzdrževalnih stroškov in pogostosti vzdrževanja.

Naslednja tabela prikazuje razlike.

Tabela 4.1: Delitev zelenih streh glede na ozelenitev

Lastnost Ekstenzivna

ozelenitev

Pol-intenzivna

ozelenitev

Intenzivna

ozelenitev

Dostopnost Pogosto nedostopna Lahko je delno

dostopna

Dostopna

Obtežba 50-170 kg/m2 170-245 kg/m2 245-1465 kg/m2

Višina substrata 5 do 15 cm 11 do 19 cm 15 do 120 cm

Raznolikost rastlin Majhna Večja Zelo velika

Strošek Majhen Variira Velik

Vzdrževanje Minimalno Variira Veliko

Slika 4.1: Sistem ekstenzivne

ozelenitve; vir: http://www.citywindsor.ca

Slika 4.2: Sistem pol

intenzivne ozelenitve; vir: http://www.beyondaesthetics.co.nz

Slika 4.3: Sistem intenzivne

ozelenitve; vir: http://www.ensc.tcu.edu

4 Pojem zelene strehe 12

4.3. Sistemi zelene strehe

V izvedbi se uporabljajo različni sistemi zelenih streh, ki so si različni v razporeditvi

konstrukcijskih elementov. Najpogosteje uporabljena sistema sta topla in obrnjena zelena

streha, občasno pa sta v uporabi tudi sistema plus in duo streha.

- topla streha. Je najstarejša ravna streha in zato najbolj preizkušena. Pri topli strehi je v

sestavi konstrukcije hidroizolacijski sloj nameščen nad toplotno izolacijo. Prednost je,

da v tem primeru toplotna izolacija ostane suha, kar ji ohrani vrednost toplotne

prehodnosti. Slabost je, da je hidroizolacija bolj izpostavljena mehanskim poškodbam in

atmosferskim vplivom.

Slika 4.4: Prerez ravne ekstenzivno ozelenjene strehe – sistem tople strehe

- obrnjena streha. Je po uporabi mlajša od tople strehe. Sistem so razvili v skladu z

zahtevnejšimi vremenskimi razmerami in so zelo uporabne kjer je temperatura na strehi

zelo velika. Z razliko od tople strehe ima obrnjena streha toplotno izolacijo položeno

nad hidroizolacijo. Velika prednost sistema je zaščita hidroizolacije pred mehanskimi in

atmosferskimi vplivi in posledično daljša življenjska doba kot pri topli strehi. Slabost je,

da je zaradi izpostavljenosti vlagi potrebno izbrati toplotnoizolacijski material, ki ne

vpija vlage. Ti materiali so dražji od uporabljenih pri topli strehi.

Slika 4.5: Prerez ravne ekstenzivno ozelenjene strehe – sistem obrnjene strehe

4 Pojem zelene strehe 13

- plus streha. Je nadgradnja klasične ravne strehe. Preveri se kakovost obstoječe

hidroizolacije in se po potrebi opravi sanacija. Nadaljujemo s toplotno izolacijo po

postopku obrnjene strehe. Pogosto se sistem uporablja pri sanacijah streh.

Slika 4.6: Prerez ravne ekstenzivno ozelenjene strehe – sistem plus strehe

- duo streha. Je kombinacija tople in obrnjene strehe. Uporablja se v primeru, ko so

zahteve po toplotni prehodnosti konstrukcije večje, kot bi jih lahko zagotovili z enim

slojem toplotne izolacije. Seveda je takšna streha zelo kvalitetna, saj vsebuje lastnosti

tople in obrnjene strehe, a zato tudi zelo draga za izvedbo.

Slika 4.7: Prerez ravne ekstenzivno ozelenjene strehe – sistem duo strehe

4.4. Primerjava zelene in klasične strehe

Zelena streha (zaključni sloj rastline) je nadgradnja klasične strehe (zaključni sloj

hidroizolacija, prodec ipd.) in ima zaradi dodatnih slojev veliko prednosti, ki so prikazane

v naslednji tabeli.

4 Pojem zelene strehe 14

Tabela 4.2: Primerjalna tabela prednosti zelene pred klasično streho

Zelena streha Klasična streha

Manjša izpostavljenost vgrajenih elementov

atmosferskim in mehanskim vplivom

Velika izpostavljenost vgrajenih elementov

atmosferskim in mehanskim vplivom

10-85% obremenitev kanalizacijskega

omrežja z meteorno vodo

100% obremenitev kanalizacijskega

omrežja z meteorno vodo

Z hladnejšo površino zaradi rastlinja

reducirajo vpliv učinka toplotnega jedra.

Z vročo površino zaradi bitumenskega

zaključnega sloja zelo vplivajo na učinek

toplotnega jedra.

Dobro vpliva na kvaliteto zraka /

Ustvarja nov življenski prostor za različne

življenske vrste

/

Dodatna zvočna zaščita /

Dodatna požarna zaščita /

Uporabna površina Neuporabna površina

Visoka investicijska cena Nižja investicijska cena

Visoka stopnja vzdrževanja Brez vzdrževanja

Visoka obtežba statičnega sistema Nižja obtežba statičnega sistema

Tabela 4.3: Primerjava konstrukcijskih elementov zelene in klasične strehe

SESTAVA TOPLE RAVNE KLASIČNE STREHE:

-HIDROIZOLACIJA

-TOPLOTNA IZOLACIJA

-PARNA ZAPORA

-BITUMENSKI PREDNAMAZ

-NAKLONSKI BETON

-NOSILNA KONSTRUKCIJA

SESTAVA TOPLE RAVNE ZELENE STREHE:

-RASTLINE

-SUBSTRAT

-FILTRSKI SLOJ

-DRENAŽNI SLOJ

-LOČILNI SLOJ

-SESTAVA KLASIČNE TOPLE RAVNE STREHE

5 Konstrukcijski elementi zelene strehe 15

5 KONSTRUKCIJSKI ELEMENTI ZELENE STREHE

Sistem zelenih streh ter njihovo pravilno delovanje je odvisno od pravilnega razporeda in

izbora konstrukcijskih elementov, ki jih delimo v tri sklope:

- elementi nosilnega značaja

- elementi gradbeno fizikalnega značaja

- elementi funkcionalno oblikovnega značaja

5.1. Elementi nosilnega značaja

Kot elementi nosilnega značaja so mišljeni nosilni elementi strešne konstrukcije, njihov

racionalni izbor glede na tip zgradbe in specifiko projektne naloge. Nosilno strešno

konstrukcijo delimo na tri segmente:

- masivna betonska konstrukcija

- kovinska konstrukcija

- lesena konstrukcija

Obtežba, ki jo mora strešna konstrukcija prenašati, je odvisna od tipa ozelenitve strehe in

znaša za ekstenzivno ozelenjeno streho 50-170kg/m2.

Slika 5.1: Masivna

betonska strešna

konstrukcija

Slika 5.2: Kovinska strešna

konstrukcija Slika 5.3: Lesena strešna

konstrukcija

5 Konstrukcijski elementi zelene strehe 16

5.2. Elementi gradbeno fizikalnega značaja

Glede na sestavo zelene strehe med elemente gradbeno fizikalnega značaja prištevamo,

hidroizolacijo, parno zaporo in toplotno izolacijo.

5.2.1. Hidroizolacija

- Splošno o hidroizolaciji

V skladu s tehničnimi zahtevami za zaščito stavb pred vlago mora biti ovoj stavbe

projektiran, izveden in vzdrževan tako, da stavbo ščiti pred:

- prodorom vlage v notranjost stavbe

- navlaževanjem materialov ali gradbenih konstrukcij, ki bi jih vlaga lahko poškodovala,

povzročila razvoj plesni in gliv ali poslabšala njihove lastnosti do te mere, da bi bila

ogrožena zanesljivost stavbe.

Ravna streha mora biti ob upoštevanju lokalnih podnebnih razmer (npr.: količina in vrsta

padavin, smer in jakost vetra) grajena tako, da stavbo ščiti pred atmosferskimi padavinami

in zagotavlja odvajanje meteorne vode. Zaščito pred vlago je pri ravni strehi potrebno

zagotoviti z vodotesnimi kritinami oziroma sloji, ki odvajajo vodo. Za vodotesno kritino se

šteje material, ki je nepropusten za vodo in izveden brez stikov ali z vodotesnimi stiki.

Hidroizolacijo praviloma pojmujemo kot membrano določene debeline in določene

slojnosti, ki se na ravno streho vgrajuje po različnih postopkih.

Naloge hidroizolacije so:

- ne smejo prepuščati in vpijati vode

- obstojne so v kontaktu z vodo in kompatibilne z materiali preko katerih se vgrajujejo

- dobro so sprijemljive (adhezija) z materiali preko katerih se vgrajujejo

- imeti morajo zadovoljivo obstojnost na visoke in nizke temperature

- dobro morajo prenašati nagle temperaturne spremembe

- dobro morajo prenašati pomike podlage in zagotavljati sposobnost premoščanja razpok

v podlagi

- morajo biti odporne na mehanske in atmosferske vplive (staranje)

5 Konstrukcijski elementi zelene strehe 17

Glede na material hidroizolacije delimo na:

- hidroizolacije iz ogljikovodikovih materialov,

- hidroizolacije iz sintetičnih materialov (umetne mase),

- kovinske trakove (folije)

- vodonepropustne malte.

Za zaščito ravne ozelenjene strehe pred meteorno vodo najpogosteje uporabljamo

hidroizolacije iz ogljikovodikovih in sintetičnih materialov.

- Hidroizolacija iz ogljikovodikovih materialov

Med osnovna ogljikovodikova veziva spadajo bitumni in katrani. V odvisnosti od uporabe

jih lahko štejemo med gradbene materiale in surovine za industrijske proizvode, ki imajo v

gradbeništvu zelo široko uporabo, med drugim tudi za hidroizolacije.

Bitumen je material, ki je lahko v plinastem, tekočem in poltrdem stanju. Tehnični bitumni

se delijo na naravne in umetne. Naravne bitumne najdemo v naravi v skoraj čisti obliki ali

kot sestavine raznih kamnin (kreda, peščenjak). Je pa pridobivanje naravnega bitumna zelo

drag proces, zato se v gradbeništvu večinoma uporablja umetni oziroma naftni bitumen.

Naftni bitumni so proizvodi predelave nafte, so v bistvu ostanki, ko se iz nafte izloči

bencin, kerozin in en del oljnih komponent. Tako pridobljeni derivati nafte se lahko takoj

koristijo ali pa jih vključimo v nadaljnjo predelavo. Postopki za predelavo so najpogosteje

pihanje in deparafinacija.

Bitumenski trakovi

Ločimo trakove za sekundarne kritine, trakove za hidroizolacijo temeljev, trakove za

hidroizolacijo ravnih streh in trakove za izvedbo parne zapore. Za hidroizolacijske trakove

se uporabljajo industrijski bitumni pridobljeni s postopkom pihanja. Ti bitumni imajo

visoko točko zmehčišča, malo penetracijo ter nizko točko loma, kar ima za posledico večjo

plastičnost. Z mešanjem organskih snovi (polimerov, elastomerov), se lastnosti bitumna

bistveno spremenijo. Zmanjšuje se penetracija, izboljšuje se temperaturna občutljivost,

poveča točka zmehčišča, poveča viskoznost itd. Z dodajanjem mineralnih polnil se

bitumnu poveča odpornost na temperaturne spremembe. Mehanske lastnosti bitumna

5 Konstrukcijski elementi zelene strehe 18

(pretržna sila, raztegljivost pri pretrgu, vodoodpornost…) se izboljšujejo z dodajanjem

raznih vrst armature oziroma nosilcev. Bitumenski trakovi so praviloma sestavljeni iz:

- nosilca bitumenskega traku

- bitumenske nanosne mase

- površinske zaščite

Nosilci bitumenskega traku so:

- lepenka

- steklena tkanina (natezna trdnost 800 – 1000N/5cm, raztezek >2%, majhna stabilnost,

obstojnost proti vodi in mikroorganizmom)

- stekleni voal (natezna trdnost 200 – 400N/5cm, raztezek >2%, nizka teža, obstojnost

proti vodi in mikroorganizmom)

- poliestrski filc (natezna trdnost 400 – 800N/5cm, raztezek 35-45%, pri visokih

temperaturah ni dimenzijsko stabilen)

- kovinske folje (predvsem ALU – folja; natezna trdnost 150 – 300N/5cm, raztezek 2-

3%, uporablja se za parno zaporo)

- različne kombinacije

Nosilci so praviloma obojestransko obdani z bitumensko nanosno maso. Nosilec je v

osnovi dokaj tog material, kar zmanjšuje stopnjo elastičnosti bitumenskega traku, vendar je

zaradi tehnologije izdelave traku potreben. Nosilce se kvalificira glede na njihovo

gramaturo [g/m2], razteznost v prečni in vzdolžni smeri ter glede na prečno in vzdolžno

pretržno silo traku.

V zadnjih letih se je razvil nov polimerni (elastomerni) bitumenski trak, ki je izdelan brez

nosilca in ima zato zelo dobre fizikalno kemijske lastnosti, saj se lahko primerja s

hidroizolacijami iz sintetičnih materialov in se vgrajuje enoslojno (manjši stroški). Takšne

vrste trak je popolnoma homogen, njegov raztezek pa lahko znaša celo do 1200%, kar je

velika prednost pred klasičnimi bitumenskimi trakovi, ki dosežejo maksimalno 55%

raztezka.

5 Konstrukcijski elementi zelene strehe 19

Bitumenska nanosna masa je pri varilnih trakovih običajno sestavljena iz destiliranega

bitumna, modificiranega z dodatki polimerov, ki povečajo odpornost na ekstremne

temperature (temperaturna obstojnost od -30 do +150°C), gibkost in elastičnost. Poznamo

dve vrsti polimerov:

- plastomeri (APP). Bitumenske nanosne mase modificirane s plastomeri so primerne za

vroče in zmerno podnebje z visokimi temperaturami in se jih lahko s pomočjo

zaščitnega sloja izpostavi delovanju sončnih žarkov. Neprimerne so za mrzlo podnebje,

ker pri nizkih temperaturah niso dovolj fleksibilne.

- elastomeri (SBS). Bitumenske nanosne mase modificirane z elastomeri so primerne za

mrzlo podnebje z nizkimi temperaturami, ker so fleksibilne tudi pri nizkih temperaturah,

niso pa primerne za uporabo pri visokih temperaturah in ne smejo biti direktno

izpostavljene delovanju sončnih žarkov.

Za zaščito bitumenskih trakov se uporabljajo:

- posip z mivko

- posip s smukcem

- posip s škriljavim lomljencen

- polietilenska folija

Od načina uporabe je odvisno ali so bitumenski trakovi posipani z grobozrnatim posipom

(hidroizolacije) ali obloženi s kovinskimi foljami – alu folje (parne zapore).

Bitumenski trakovi so proizvodi, ki sestavljajo hidroizolacijo v najmanj dveh slojih, razen

v primeru elastomernega bitumenskega traku, ki ga nanašamo enoslojno. Vgrajujejo se s

tehniko varjenja. Praviloma se prvi sloj vgrajuje s točkovnim lepljenjem ali varjenjem (s

tem se omogoči izenačevanje parnih tlakov), drugi sloj pa z varjenjem po celotni površini

traku. Pred vgradnjo prvega sloja hidroizolacije je potrebno izvesti predhodni bitumenski

premaz, ki služi za boljšo oprijemljivost bitumenske mase. Zaradi svoje viskoznosti ima

predhodni premaz sposobnost prodora v pore in vezave finih prašnih delcev, česar

bitumenska masa varilnega traku ni sposobna, ker se v dotiku s hladno nosilno

konstrukcijo hitro ohladi in strdi.

5 Konstrukcijski elementi zelene strehe 20

- Hidroizolacija iz sintetičnih materialov

Proizvode za izvedbo hidroizolacij iz sintetičnih materialov predstavljajo t.i. sintetične

folje. Vgrajujejo se izključno enoslojno. Posamezne trakove medsebojno spajamo s

postopkom varjenja (termo varjenje, varjenje z vročim zrakom) ali pa z lepljenjem,

odvisno od vrste oziroma kemične sestave traku. Hladno varjenje pomeni, da se spoj dveh

trakov zlepi s pomočjo topila za konkretni material.

Materiali uporabljeni za hidroizolacije so:

- PVC (polivinil klorid)

- EPDM (etilen propilen dien monomer)

- ECB (etilen kopolimer bitumen)

- PIB (poliizobutilen)

- TPO (termoplastični poliolefin)

- CPE (klorirani polietilen)

- CSPE (klor sulfatni polietilen)

- EVA (etilen vinil acetat).

PVC hidroizolacije

V Sloveniji se iz skupine hidroizolacij iz sintetičnih materialov najpogosteje uporablja

PVC hidroizolacija (60% vseh izvedenih hidroizolacij iz sintetičnih materialov). Sodi med

materiale, ki se uporabljajo kot nadomestilo bitumenskim hidroizolacijam. S tem tipom

hidroizolacij rešujemo mnoge tehnične probleme pri gradnji, vendar pomenita klor in

dodani plastifikatorji, ki jih material vsebuje veliko obremenitev za okolje.

PVC po postopku polimerizacije delimo na:

- PVC-E (emulzijska polimerizacija), finozrnat polimer,

- PVC-S (suspenzijska polimerizacija), grobozrnat polimer,

- PVC-M (polimerizacija v masi), zelo čist polimer

PVC po primerjavi trdote pa delimo na:

- PVC-V (trdi PVC)

- PVC-P (mehki PVC; z dodatkom mehčal)

5 Konstrukcijski elementi zelene strehe 21

Karakteristične lastnosti PVC hidroizolacij so:

- toplotna obstojnost (od 60ºC do -10 oziroma -50º),

- niso kompatibilne z bitumnom, polistireni, poliuretani,

- so paroprepustne,

- imajo dobre varilne sposobnosti pri spajanju,

- zaradi dodanih mehčal so gorljive in pri lepljenju z lepili lahko mehčalo migrira v

lepilo.

- možnost recikliranja obstaja,

TPO hidroizolacije

Zaradi problemov pri vgradnji, eksploataciji in odstranjevanju materialov iz PVC, so

proizvajalci hidroizlacij iskali rešitev v poliolefinskih folijah. Sestava TPO hidroizolacij

omogoča doseganje zelo dobrih mehanskih parametrov, odlično odpornost na UV žarke in

fleksibilnost pri nizkih temperaturah.

Karakteristične lastnosti TPO hidroizolacij so:

- toplotna obstojnost (od 130ºC do -60º),

- so kompatibilne z bitumnom,

- so paroprepustne,

- obstaja možnost lepljenja,

- material je gorljiv (gori s svetlim plamenom),

- ima voskast oprijem in parafinski značaj.

- material je možno popolnoma reciklirati,

Sintetične hidroizolacije imajo pred klasičnimi bitumenskimi hidroizolacijami naslednje

prednosti:

- imajo večji koeficient paropropustnosti in se ne mehurijo

- odporne so na delovanje UV žarkov

- varjenje poteka z vročim zrakom in ne z odprtim ognjem

- polagajo se prosto na površino

5 Konstrukcijski elementi zelene strehe 22

Tabela 5.1: Tehnične lastnosti bitumenske hidroizolacije[1]

Lastnost Vrednost Enota

Debelina 4 mm

Vodotesnost ≥60 kPa Vodotesnost po umetnem staranju ≥60 kPa Upogljivost pri nizki temperaturi ≤-10 °C

Odpornost proti tečenju na povišani temperaturi ≥120 °C Odpornost na trganje na žeblju-vzdolžno 300 N

Odpornost na trganje na žeblju-prečno 200 N

Strižna trdnost spoja-vzdolžno/prečno 1000 N/50mm

Paropropustnost 20000 -

Reakcija na ogenj F -

Odpornost na kemikalije odporen -

Odpornost na statično obremenitev ≥5 kg Odpornost na udarec (h=300mm) ≤10 mm

Odpornost na udarec (h=600mm) ≤20 mm

Natezna trdnost-vzdolžno/prečno 1000 N/50mm

Raztezek pri pretrgu-vzdolžno/prečno ≥2,0 %/50mm Cena[2] 4,57 €/m2

Opomba:

-[1] Tehnične lastnosti plastomerni bitumenski varilni trakovi za ravne strehe, Fragmat, tip IZOTEKT T4 plus

-[2] Fragmat, tip IZOTEKT T4 plus, Hidroizolacije 2008/3, velja od 01. septembra 2008, cena brez DDV

Slika 5.4: Bitumenska hidroizolacija; vir: http://www.fragmat.si/slo/index.htm

5 Konstrukcijski elementi zelene strehe 23

Tabela 5.2: Tehnične lastnosti PVC hidroizolacije[1]

Lastnost Vrednost Enota

Celotna debelina (d) 1,4 mm

Natezna trdnost-vzdolžno / prečno >11 N/mm2

Pretržni raztezek-vzdolžno / prečno >250 %

Sila paranja ≥90 N Odpornost na preboj tesno pri višini 800 mm

Sprememba mase (termično staranje) <0,1 %

Odpornost na pregib pri nizkih temperaturah -35 °C

Difuzijska upornost prehodu vodne pare (µ) 20000 -

Koreninska odpornost ustreza

Cena[2] 12,05 €/m2

Opomba:

-[1] Tehnične lastnosti folija iz mehčanega polivinil-klorida (PVC-P-NB-E-GV) z vložkom iz steklenega

voala, SIKA, tip Trocal SgmA

-[2] SIKA, tip Trocal SgmA, CENIK SIKAPLAN 2008, veljavnost cenika s 1.4.2008, cena brez DDV

Slika 5.5: PVC hidroizolacija; vir: http://www.sika.si

5 Konstrukcijski elementi zelene strehe 24

5.2.2. Parna zapora

Parna zapora je element ravne strehe, ki opravlja funkcijo preprečevanja pojava

prekomerne kondenzacije vodne pare v sloju toplotne izolacije. Praviloma se vgrajuje na

toplo stran toplotne izolacije.

Vodna para se lahko tako kot ostali plini širi skozi materiale. Pri tem gre dejansko za

potovanje molekul vodne pare od področja z večjo koncentracijo k področjem z manjšo

koncentracijo vodne pare. V zimskem času potuje vodna para iz notranjosti ogrevanega

prostora navzven. Ker temperatura skozi konstrukcijo navzven pada, lahko v določeni

ravnini preseka pride do kondenzacije vodne pare. Kondenzacija vodne pare se pojavi v

ravnini preseka, v kateri pride do relativne vlage, ki je enaka 100%. Če v tej ravnini

temperatura pade, se vodna para izloči v obliki kondenzirane vlage. Da do kondenzacije

vodne pare v gradbeni konstrukciji ne pride, moramo vgraditi parno zaporo pred ravnino

kondenzacije. S tem preprečimo vodni pari, da bi prišla do ravnine prereza, v kateri bi

lahko kondenzirala.

Dimenzioniranje parne zapore sloni na dejstvu, da ima vsak material sposobnost, da do

določene mere ovira difuzijo vodne pare, kar pomeni vrednost upora materiala proti

prehodu vodne pare. Upoštevati je še potrebno debelino materiala. Torej, fizikalna

karakteristika parne zapore je določena s produktom debeline parne zapore in koeficientom

difuzijske upornosti vodni pari, ki je odvisen od vrste materiala in njegove gostote.

Izbira parne zapore je pogojena s klimatskimi razmerami na notranji in zunanji strani

strešne konstrukcije, vrsto primarne strešne konstrukcije (beton, les, kovina) ter z ostalimi

sloji ravne strehe. V primeru betonske strešne konstrukcije, ki je slabo paropropustna,

lahko v primeru blagih klimatskih pogojev parno zaporo izpustimo.

Material parne zapore je pri neprezračevanih strehah v večini primerov polimerni

bitumenski trak z nosilcem iz Alu folje. Trakove vgrajujemo s točkovnim varjenjem ali

lepljenjem na podlago.

5 Konstrukcijski elementi zelene strehe 25

5.2.3. Toplotna izolacija

- Splošno o toplotni izolaciji

Tehnične smernice projektiranja in gradnje objektov narekujejo, da je potrebno ovoj stavbe

toplotno izolirati, saj primarni oziroma nosilni konstruktivni elementi prevajajo več toplote

kot je sprejemljivo. Izboljšana toplotna zaščita ovoja zgradbe ima neposreden vpliv na

človekovo počutje v bivalnem prostoru, saj so tako notranje površine sten toplejše, kar

prispeva k toplotnemu ugodju v stavbi. Toplotno ugodje določa termično ravnotežje med

človekovim telesom in njegovim okoljem. Določimo ga kot stanje v prostoru, ko za večino

uporabnikov ni prehladno in ne prevroče.

Naloge toplotne izolacije so:

- zmanjšanje toplotnih izgub stavbe

- zaščita konstrukcije pred vremenskimi vplivi (sončno sevanje, dež, temperaturne

spremembe)

- preprečitev zamakanja konstrukcije

- preprečitev zmrzovanja v notranjosti nosilnih konstrukcij

- pregrevanje nosilne konstrukcije

Toplotnoizolacijske materiale lahko razdelimo glede na kemijsko sestavo in strukturo na:

- anorganske materiale (kamena ter steklena volna, ekspandirano steklo, vermikulit,

perlit)

- organske materiale (kokosova vlakna, lesena volna, ovčja volna, celulozni kosmiči,

celulozna vlakna, pluta, lan, bombaž, trstika, konoplja, polistireni, poliuretani)

Glede na fizikalno-kemijske lastnosti lahko razdelimo toplotnoizolacijske materiale na:

- vlaknate materiale (snovi iz mineralnih vlaken, rastlinskih in živalskih vlaken)

- porozne materiale (anorganske snovi, naravne organske in sintetične organske snovi)

Z uporabniškega vidika je pomembna razdelitev na:

- klasične toplotnoizolacijske materiale (mineralna volna, ekspandirani polistiren,

ekstrudirani polistiren, poliuretanske pene)

5 Konstrukcijski elementi zelene strehe 26

- ekološke oz. alternativne toplotnoizolacijske materiale (celulozni kosmiči, pluta, ovčja

volna, bombaž, trstika, lesena vlakna, perlit, vermikulit in ekspandirana glina ter

penjeno steklo)

Z oznako ekološki toplotnoizolacijski material označujemo material oziroma izdelek, ki se

odlikuje po tem, da v celotnem življenjskem krogu, od proizvodnje preko uporabe do

odstranitve, kar najmanj obremenjuje okolje. Energija potrebna za proizvodnjo se pri

toplotnoizolacijskih materialih zelo razlikuje. Kot merilo za vgrajeno energijo uporabimo

potrebno energijo na doseženo enoto toplotne upornosti toplotnoizolacijske plasti. Tudi po

odstranitvi morajo toplotnoizolacijski materiali čim manj obremenjevati okolje, ugodno je,

če jih lahko odlagamo na deponije brez nevarnosti oddajanja škodljivih snovi za

podtalnico. Možnost delne ali celovite reciklaže predstavlja dodatno prednost.

Tehnične lastnosti toplotnoizolacijskih materialov:

- gostota in mehanska trdnost

Gostota vpliva na vrednost toplotne prevodnosti in trdnost materiala. Pri tem velja, da

toplotna prevodnost z večjo gostoto pada, vendar le do neke vrednosti, potem pa začne

znova rasti. Toplotna prevodnost λ [W/mK] je snovna lastnost materiala, določena pri

srednji delovni temperaturi in vlažnosti materiala. Čim manjša je toplotna prevodnost,

toliko boljši je toplotnoizolacijski material. Na doseženo toplotno zaščito stavbe vpliva

debelina in toplotna prevodnost toplotnoizolacijskega materiala. Merilo za toplotne izgube

skozi element ovoja zgradbe je toplotna prehodnost U [W/m2K], ki mora biti čim manjša,

če želimo dobro toplotno izoliran ovoj stavbe. Toplotna prehodnost U (W/m2K) je

specifični toplotni tok skozi gradbeni element zaradi razlike temperatur na obeh straneh.

Za trdnost pa velja, da je večja pri večji gostoti materiala. Vendar je treba poudariti, da je

navedeno pomembnejše pri mineralni volni in polistirenih, ki so običajno oblikovani v

plošče in bale, manj pa pri izolacijskih materialih v razsutem stanju, kot so celulozni in

lesni kosmiči ali ovčja volna.

- zvočna izolativnost

Je sposobnost materiala, da preprečuje širjenje zvočne energije in zvoka. Za dobro zvočno

izolativnost sta pomembna zaprta poroznost in visoka masa oziroma gostota materiala.

Večina toplotnoizolacijskih materialov je tudi dober zvočni izolator; izjemi sta

ekspandirani in ekstrudirani polistiren, ki zaradi trdne strukture ne moreta ali pa zelo slabo

5 Konstrukcijski elementi zelene strehe 27

absorbirata zvok, tudi udarnega zvoka po tleh ne. Zaščito pred udarnim zvokom lahko

zagotovimo le, če uporabimo elastificirani ekspandirani polistiren, ki so mu razbili togo

celično strukturo. Za zvočno zaščito so zato primernejše vlaknaste oziroma mehke vrste

izolacije, ki lahko absorbirajo zvok. Njihova učinkovitost pa je običajno, tako kot pri

toplotni izolativnosti, odvisna od gostote materiala. Tudi tu velja, da z gostoto do določene

točke raste, potem pa začne padati.

- difuzijska prepustnost

Difuzijska prepustnost materiala za vodno paro δ [kg/m2hPa] je količina vodne pare (kg), ki v enoti časa (H) preide enoto debeline materiala (1m) pri tlačni razliki (1Pa). Difuzijska

upornost materiala vodni pari µ [-] je obratno sorazmerna difuzijski prepustnosti materiala. Difuzijska prepustnost omogoča prehod vodne pare skozi material. Pomembna je zato, ker

tako kot toplota prehaja skozi zunanji obod stavbe, prehaja tudi vodna para (»hiša diha«).

Pozimi, ko je koncentracija vodne pare v ogrevanih prostorih višja kot v zunanjem zraku,

prehaja iz notranjosti ven. Temu procesu pravimo difuzija vodne pare; tem večja je razlika

v koncentraciji na obeh straneh, močnejši je prehod le-te. Če je pari zaradi slabe

prepustnosti to onemogočeno, se nabira v obliki kondenzata. Posledica je navlaženje

materiala, zaradi katerega se lahko razvijejo plesni in alge. Mineralna volna, lesni in

celulozni kosmiči ter vlaknenke in pluta so bolj paroprepustni kot na primer izolacijske

plošče iz polistirenov. Materiali na notranji strani zunanjega zidu morajo imeti načelno

manjšo paroprepustnost, ki lahko paro do določene mere vsrkajo in jo pozneje oddajo nazaj

v prostor.

- vodoodbojnost

Pojem vodoprepustnost je lastnost, da gradivo, na katerega pritiska voda, to tudi prepušča.

Odvisna je od poroznosti in njene vrste ( odprta, zaprta ). Torej, manj kot je material

porozen, bolj je vodoodbojen. Za prostore, kjer je koncentracija vlage konstantno visoka

ali pa so celo izpostavljeni vodi, je treba izbrati vodoodbojne materiale. Med njih sodijo

polistireni, ki so hkrati toplotni izolatorji. Izolacije iz poliuretanov in izolacije narejene na

osnovi bitumna, pa so namenjene hidroizolaciji in ne ponujajo toplotne zaščite. Tudi druge

vrste toplotne izolacije so načelno odporne na vlago, saj jim med procesom obdelave za to

primešajo različne dodatke, vendar to velja le za njihova vlakna. Voda pa zlahka prodre v

zračne prostore med vlakni, zato material izgubi svoje toplotnoizolativne lastnosti.

5 Konstrukcijski elementi zelene strehe 28

- ognjevarnost

Ognjevarnost je lastnost, ki je pomembna predvsem pri izolaciji stavb in prostorov, kjer je

zahtevana visoka stopnja požarne varnosti. Zahteve za stanovanjske zgradbe izpolnjujejo

vsi izolacijski materiali, ki se najpogosteje uporabljajo. Nekateri so celo negorljivi, drugim

pa v končni izdelek dodajajo različna sredstva proti gorljivosti. Pri opredelitvi zahtev,

povezanih s požarno odpornostjo stavbe oziroma posameznega dela stavbe, je treba

uporabiti naslednja merila, in sicer za nenosilne dele stavbe EI - najkrajši čas, v katerem

morata biti izpolnjeni merili celovitosti in izolativnosti in E - najkrajši čas, v katerem mora

biti izpolnjeno merilo celovitosti.

- modul elastičnosti

- obstojnost na temperaturne spremembe

Temperaturna obstojnost je povezana z homogenostjo materiala in koeficientom toplotne

razteznosti. Bolj kot je material homogen in manj kot se razteza, toliko bolj je

temperaturno stabilen.

- ekološka sprejemljivost

Gradiva imajo življenjski krogotok: pridobivanje surovin – proizvodnja polizdelkov –

prodaja – vgradnja – uporaba – odstranitev. V tem obdobju se poraba energije deli v tri

sklope. Primarna energija za pridobivanje surovin in polproduktov, sekundarna energija za

transport, vgradnjo in vzdrževanje ter terciarna energija za odstranitev in recikliranje

materiala.

- cena

Ravne ozelenjene strehe so izpostavljene atmosferskim vplivom in mehanskim

obremenitvam. Pomembno je, da jih načrtujemo in izvedemo v skladu s pravili stroke. Vse

toplotno izolacijske materiale moramo v konstrukciji zaščititi pred navlaževanjem. Izjema

je ekstrudirani polisteren, ki ne vpija vode. S parnimi zaporami in parnimi ovirami

preprečujemo navlaževanje toplotno izolacijskih in drugih materialov z difuzijsko vlago.

Pri dimenzioniranju toplotne izolacije moramo upoštevati najnovejše predpise t.j. Pravilnik

o učinkoviti rabi energije v stavbah, Uradni list RS, št. 93/2008, ki navaja največje

dovoljene vrednosti toplotne prehodnosti za posamezne gradbene konstrukcije v zgradbah.

Predvsem za ravno streho je pravilno, da izbiramo nižje vrednosti za toplotno prehodnost,

5 Konstrukcijski elementi zelene strehe 29

ker s tem v prostorih pod temi konstrukcijami ustvarimo boljše bivalne pogoje tudi v

poletnem obdobju. Podobno kot za druge gradbene konstrukcije uporabljamo tudi pri

obravnavanih konstrukcijah visoko izolativne materiale z vrednostmi toplotne prevodnosti

med 0,03 in 0,04 W/mK, ki so samougasljivi ali negorljivi.

V nadaljevanju bodo podrobneje predstavljene in opisane toplotne izolacije uporabljene za

izvedbo tople in obrnjene ravne strehe. Glavna razlika med toplo in obrnjeno ravno streho

je v zaporedju vgradnje konstrukcijskih elementov, predvsem hidroizolacije in toplotne

izolacije. Pri topli strehi je hidroizolacija položena nad toplotno izolacijo pri obrnjeni strehi

pa ravno obratno, najprej hidroizolacija, nato pa toplotna izolacija. Zaradi tega se

toplotnoizolacijski materiali bistveno razlikujejo. Za izvedbo je na voljo velika paleta

materialov. Za toplo ravno streho se najpogosteje uporabljata kamena volna in

ekspandirani polistiren (EPS), za obrnjeno pa ekstrudirani polistiren (XPS) in

poliizocianuratna pena (PIR).

- Kamena volna

Kamena volna je izolacija iz mineralnih vlaken. Osnovna surovina za izdelavo kamene

volne so kamnine vulkanskega izvora kot so diabaz, bazalt, dolomit in podobne kamnine.

Proizvodni cikel se začne s taljenjem kamnine pri 1500°C. Tako dobimo talino (lava), ki jo

razvlaknimo s pomočjo rotacijskih koles in vpihovanja močnega curka zraka. Nastala

vlakna se usedajo na tekoči trak in pri tem se dodaja vezivo. Tako oblikovana vlakna se

preko traku vodi v komprimacijsko komoro in potem v trdilno peč, kjer se na približno

250°C vezivo strdi in volna dobi svojo končno obliko in trdnost. Mineralna volna ima

značilno sivozeleno barvo. Proizvajajo jo v obliki plošč, v zvitkih, jo kaširajo na različne

nosilce (stekleni voal, lepenka, aluminijska folija). Težavo predstavlja hitro naraščanje

toplotne prevodnosti pri navlaževanju, zato je potrebno posebno pozornost posvetiti

skladiščenju, kakovostni izvedbi parnih ovir in zapor ter preprečiti vstop vode v

konstrukcijo ovoja stavbe. Gostota volne, usmerjenost vlaken in delež veziva skupaj

definirajo mehanske lastnosti končnega izdelka in hkrati s tem področje njegove uporabe.

Kamena volna ima gostoto od 50 do 200 kg/m3. Toplotna prevodnost mineralne volne je

dobra, v območju med 0.03 in 0.045 W/mK. Z ekološkega vidika predstavlja slabost

sorazmerno veliko energije potrebne pri proizvodnji, okoli 460 kWh/m3, vendar lahko raba

5 Konstrukcijski elementi zelene strehe 30

primarne energije tudi precej odstopa. Razgradljivost materiala je slaba, zato si stroka že

prizadeva za uvajanje postopkov recikliranja. Mineralna volna je lahko zaradi drobnih

vlaken, ki jo sestavljajo, kancerogena. Indeks kancerogenosti KI se v Nemčiji uveljavlja

kot merilo za kancerogenost vlaknastega materiala. Njegova vrednost je odvisna od

kemijske sestave vlaken. Manj škodljivi materiali imajo KI 40 in več. Kljub temu velja, da

je pri delu z mineralno volno potrebno upoštevati zaščitne ukrepe. Mineralna volna je

široko uporaben in cenovno ugoden material. Tip vgrajene kamene volne je odvisen tudi

od izbire hidroizolacije. Kadar je predvideno, da se na kameno volno direktno polagajo

hidroizolacijski bitumenski trakovi, je potrebno plošče kaširati z bitumenskimi

izolacijskimi trakovi.

- Ekspandirani polistiren – EPS

Osnovna surovina za proizvodnjo končnih izdelkov EPS je polistiren. V proizvodnji EPS

morajo biti kroglice polnjene s plinom pentan, ki jih pod vplivom vodne pare penijo.

Zaradi plina se napihnejo na od 30- do 50 kratno prvotno prostornino in se pozneje med

varjenjem sprimejo. Končni izdelek je sestavljen iz številnih sprijetih kroglic, ki jih obdaja

membrana, v notranjosti pa je ujet zrak, ki materialu daje dobre toplotnoizolativne

lastnosti.

EPS ima gostoto od 15 do 30 kg/m3 in nizko toplotno prehodnost med 0.035 in 0.04

W/mK. Je najlažja pena, saj 98 % prostornine predstavlja ujeti zrak. Tlačna, natezna in

upogibna trdnost je visoka (višja kot je gostota, višja je trdnost), majhna je vodovpojnost,

razen v primerih, ko je izpostavljen dolgotrajnemu delovanju vodne pare pri spreminjanju

temperature in tlaka. Je brez vonja in okusa, na njem ne nastajajo plesni in je kemično

nevtralen. Ima širok temperaturni razpon in sicer od –180 do +75°C. Dodatki mu

zmanjšujejo gorljivost, tako da se plamen po njem ne širi. Gori le v prisotnosti plamena; ko

plamen odstranimo, ugasne. Z ekološkega vidika je potrebno upoštevati, da je surovina

naftni derivat. Novejši proizvodni postopki ekspandiranja ne temeljijo več na okolju

škodljivih plinih (CFC, HCFC), pač pa na pentanu, zato je prijazen okolju in ni nevaren

zdravju. Za proizvodnjo kubičnega metra materiala je potrebno od 400 do 1000 kWh

energije. Možnost popolnega recikliranja - in sicer že v ekspandirani obliki ali pri predelavi

nazaj v osnovni polimer brez ekološke škode. Tip vgrajenega ekspandiranega polistirena je

odvisen tudi od izbire hidroizolacije. Kadar je predvideno, da se na stiropor plošče direktno

5 Konstrukcijski elementi zelene strehe 31

polagajo hidroizolacijski bitumenski trakovi, je potrebno plošče kaširati z bitumenskimi

izolacijskimi trakovi z vložkom iz steklenega voala.

- Ekstrudiran polistiren – XPS

Osnovna surovina za proizvodnjo končnih izdelkov XPS je polistiren. Proizvodnja XPS pa

je povsem drugačna od EPS. V osnovi vse surovine in dodatke, med katerimi so ogljikov

dioksid, etanol, različna penila (smukci) in dodatki proti gorenju, zmešajo ter jih v posebni

preši pri visoki temperaturi in tlaku raztalijo. Dodajo še penilo, nato pa penasto maso

ohladijo in razrežejo v različne dolžine ter oblikujejo robove in površine.

Gostota XPS je do 300 kg/m3, največ pa se uporablja material z gostoto od 25 do 45

kg/m3. Vrednost toplotne prehodnosti je zelo nizka, med 0.03 in 0.035 W/mK. Tlačna,

natezna in upogibna trdnost je visoka (višja kot je gostota, višja je trdnost). XPS ima zaradi

drugačnega proizvodnega postopka zaprte celice in praktično ne vpija vode, zato je kljub

nekajkrat višji ceni v primerjavi z ekspandiranim polistirenom skoraj nepogrešljiv na

mestih, kjer je toplotna izolacija v neposrednem stiku z vodo (toplotna zaščita kletnih sten,

obrnjena ravna streha). Proizvodni postopek je okolju manj prijazen kot pri ekspandiranem

polistirenu. Za proizvodnjo se uporabljajo ozonski plasti škodljivi CFC plini in potrebno je

še nekoliko več energije za proizvodnjo. Ekstrudiran polistiren je za razliko od navadno

belega ekspandiranega polistirena obarvan (svetlo modro, svetlo zeleno, roza) v značilni

barvi posameznega proizvajalca.

- Poliizocianuratna pena – PIR

Poliizocianuratna pena je izboljšava poliuretanske pene. Poliuretanske pene imajo še

nekoliko boljše toplotnoizolacijske lastnosti od ostalih toplotnoizolacijskih materialov,

med 0.02 in 0.035 W/m2K. Surovina za proizvodnjo izhaja iz naftno predelovalne

industrije, pri čemer kot stranski produkt nastajajo strupeni plini (fosgen, isooktan). Pri

proizvodnji trdnih pen so do nedavnega uporabljali potisne pline, ki so škodljivi za ozonski

plašč. V novejših postopkih uporabljajo za proizvodnjo trdih pen potisni plin pentan in

izopentan ter CO2, ki se kot potisni plin uporablja v glavnem za proizvodnjo mehkih pen.

Izhajanje škodljivih kemijskih snovi po vgradnji je zanemarljivo, a je proizvodnja surovin

vezana na različna okoljska tveganja. Slabost predstavlja razvijanje strupenih plinov pri

gorenju. Primarna energija za proizvodnjo je med 750 in 1030 kWh/m3. Cenovno se

5 Konstrukcijski elementi zelene strehe 32

poliuratanska pena uvršča med dražje materiale, v skupino ekstrudiranega polistirena ali

penjenega stekla. Odporna je na temperaturne spremembe (do 100 - 150°C) in vlago ter

plesen, na pa tudi na UV sevanje.

V nadaljevanju bomo prikazali primerjalni tabeli tehničnih lastnosti toplotnoizolacijskih

materialov iz kamene volne in ekspandiranega polistirena ter iz ekstrudiranega polistirena

in poliizocianuratne pene.

5 Konstrukcijski elementi zelene strehe 33

Tabela 5.3: Primerjava tehničnih lastnosti toplotnoizolacijskih materialov; kamene volne

in ekspandiranega polistirena (EPS)

Lastnost Vrednost Enota Simbol

Kamena

volna[1]

EPS[2]

Toplotna prevodnost 0,040 0,036 W/mK λ D

Razred gorljivosti A1 Evrorazred E - -

Specifična gostota 220/140 (zg/sp) 25 kg/m3 ρ

Toplotna obstojnost 1000 (tališče) 100/75

(trenutna/trajna)

°C -

Koeficient

paropropustnosti

1.4 30-70 - µ

Tlačna trdnost pri 10%

deformaciji

≥50 ≥150 kPa σ 10

Cena[3] 8,5 11,40 m2 € Opomba:

-[1] Tehnične lastnosti kamene volne, Rockwool, tip Durock-C

-[2] Tehnične lastnosti ekspandiranega polistirena, Novolit, tip EPS 150

-[3] EPS 150, Toplotna in zvočna izolacija, Cenik izdelkov, veljaven od 02.03.2009, cena brez DDV za

material deb. 100mm.

-[3] Durock-C, Rockwool, Izolacije iz kamene volne, Cenik proizvodov, velja od 01. maja 2008, cena brez

DDV za material deb. 100mm.

Slika 5.6: Toplotna izolacija; kamena

volna; vir: http:// www.lorencic.si

Slika 5.7: Toplotna izolacija;ekspandirani

polistiren; vir: http://www.novolit.si

5 Konstrukcijski elementi zelene strehe 34

Tabela 5.4: Primerjava tehničnih lastnosti toplotnoizolacijskih materialov; ekstrudiranega

polistirena (XPS) in poliizocianuratne pene (PIR)

Lastnost Vrednost Enota Simbol

XPS[1] PIR[2]

Toplotna prevodnost 0,030 0,024 W/mK λ D

Razred gorljivosti B1 A1 - -

Specifična gostota - - kg/m3 ρ

Toplotna obstojnost 75 70 °C -

Koeficient

paropropustnosti

80-200 50 - µ

Tlačna trdnost pri 10%

deformaciji

300 150 kPa σ 10

Cena[3] 16,50 16,30 €/m2 - Opomba:

-[1] Tehnične lastnosti ekstrudiranega polistirena, Styrofoam, tip Roofmate SL

-[2] Tehnične lastnosti poliizocianuratne pene, Powerdeck flat roof insulation

-[3] Roofmate SL, Styrofoam, Toplotnoizolacijske rešitve, Cenik proizvodov, veljaven od 01.04.2008, cena

brez DDV za material deb. 100mm.

-[3] Powerdeck, Powerdeck flat roof insulation, Cenik, velja od 01. 01. 2009, cena brez DDV za material deb.

100mm.

Slika 5.8: Toplotna izolacija; ekstrudirani

polistiren: http://building.dow.com

Slika 5.9: Toplotna izolacija;

poliizocianuratna pena; vir:

http://www.recticelinsulation.com

5 Konstrukcijski elementi zelene strehe 35

5.3. Elementi funkcionalno oblikovnega značaja

Elementi funkcionalno oblikovnega značaja so strešni naklon, protikoreninska zaščita,

drenažni sloj, vodozadrževalni sloj, filtrski in ločilni sloj, substrat in rastline.

5.3.1. Strešni naklon

Strešnih površin zelene strehe ne projektiramo brez naklonov. Minimalni naklon ne sme

biti manjši od 1%, čeprav je bolje in običajno, da se v praksi izvajajo minimalni nakloni, ki

niso manjši od 2%. Funkcija naklona strešine je nemoteno odvodnjavanje padavinske vode

proti odtočnim kotličkom. Če naklon ni pravilno izveden lahko zaradi zadrževanja vode

pride do zamakanja konstrukcije, neprimerno odvodnjavanje pa bi lahko povzročilo

dolgotrajno vlažnost substrata in posledično neuspešno rast rastlin oziroma gnitje. Naklone

strešin pri ravnih ozelenjenih strehah najpogosteje dosegamo na naslednje načine:

- z naklonom primarne nosilne konstrukcije

- z naklonskim betonom, ki je najbolj pogost način izvedbe strešnega naklona. Naklonski

beton izvedemo z betonom manjše marke in težkim agregatom. Slabost takšnega načina

je dodatna obremenitev nosilne konstrukcije. Obremenitev nosilne konstrukcije bi lahko

zmanjšali z izvedbo naklonskega betona z lahkim betonom (uporaba lahkega agregata),

a rešitev ni najbolj primerna, saj zaradi svoje poroznosti vpija veliko vode in ga je

potrebno pred nadaljevanjem del dobro posušiti ali celo izvesti dodatna dela za njihovo

prezračevanje (daljši čas, dražji postopek).

- s posebej oblikovanimi naklonskimi termoizolacijskimi ploščami. V tem primeru se

izognemo izdelavi naklonskega betona in dodatni statični obremenitvi nosilne

konstrukcije, hkrati pa zagotavljamo toplotno, zvočno in požarno zaščito strehe. Slabost

je, da je uporaba možna le pri sistemu tople strehe, saj je potrebno preko naklonskih

termoizolacijskih plošč izvesti sloj hidroizolacije, da zagotovimo dobro odtekanje

padavinske vode s konstrukcije.

Slika 5.10: Naklonska termoizolacijska plošča; vir: http://www.knaufinsulation.si

5 Konstrukcijski elementi zelene strehe 36

5.3.2. Protikoreninska zaščita

Zaščita preprečuje prodor korenin skozi hidroizolacijski sloj in posledično zamakanje

konstrukcije. V veliki meri je zaščita odvisna od vrste rastlin, s katerimi je pogojena moč

preboja korenin. Najpogosteje se za protikoreninsko zaščito uporabljajo elastomerni

bitumenski varilni trakovi. V primeru, da je v hidroizolacijski sloj integrirana

protikoreninska zaščita, posebnega sloja protikoreninske zaščite ne izvajamo (materiali so

podrobneje opisani v poglavju Hidroizolacije).

5.3.3. Drenažni sloj

Drenažni sloj je odvisen od izbire oziroma vrste substrata in podnebnih razmerij. Kot ločen

sloj ga izvajamo v primeru, ko je nad njim organski substrat. V primeru izvedbe

anorganskega substrata, ločenega sloja ne izvajamo, saj mešanica substrata vsebuje

materiale drenažnega sloja in organskih snovi.

Funkcija drenažnega sloja je zbiranje in odvajanje odvečne meteorne vode, ki je rastline ne

vpijejo, hkrati pa mora razmerje poroznosti biti primerno, da zadrži dovolj vode za rast

rastlin tudi v sušnih obdobjih. Drenažni sloji so lahko izdelani iz različnih materialov, in

sicer iz:

- peskov in drobljencev,

- recikliranega drobirja iz opeke in drugih mineralnih odpadkov,

- recikliranih organskih odpadkov,

- drenažne tkanine – rogoznice,

- plošč iz penjenih plastov (iz kroglic, trdnih pen, avtomat plošč).

5.3.4. Vodozadrževalni sloj

V primeru daljših sušnih obdobjih, ko substrat in drenažni sloj ne zadržita dovolj vode za

normalno rast rastlin, se uporabi vodozadrževalni sloj. To so plošče s posebno

oblikovanimi čašicami, ki zajamejo in zadržijo vodo. Ob pravilni vgradnji lahko plošče

zadržijo 1.4 do 20.4 l/m2 vode. Rastline vodo po potrebi reabsorbirajo. Najpogosteje

uporabljena materiala za izdelavo plošč sta ekspandirani polistirena in visoko stisnjeni

polietilen (ang. High-density polyethylene - HDPE).

Pri izbiri vodozadrževalnega sloja moramo biti pozorni predvsem na naslednje kriterije:

5 Konstrukcijski elementi zelene strehe 37

- kapaciteta zadrževanja vode

- teža

- tlačna nosilnost

Ekološko in ekonomsko gledano ne bi potrebovali vodozadrževalnega sloja, saj vsak

umetni poseg v življenjski ciklus rasti rastlin ni priporočljiv. To še posebej velja za

ekstenzivno ozelenitev, saj izbor rastlin ne zahteva posebne nege. Vegetacija je prepuščena

samostojnemu razvoju, zato je praviloma ne namakamo. Zaradi materialov iz katerih so

izdelane plošče je potrebno pomisliti tudi na ekološko sprejemljivost plošč, zaradi količine

porabljene energije v življenjskem ciklusu materiala.

Tabela 5.5: Primerjava tehničnih lastnosti vodozadrževalnih plošč iz ekspandiranega

polistirena in polietilena

Lastnost Vrednost Enota

EPS[1] Polietilen[2]

Kapaciteta zadrževanja

vode

10,1 5,5 l/m2

Teža 0,6 1,0 kg/m2

Tlačna nosilnost

25,0 cca. 150,0 kN/m2

Opomba:

-[1] Tehnične lastnosti ekspandiranega polistirena, Bauder, tip Bauder drainage and reservoir panel N 20

-[2] Tehnične lastnosti polietilena, Bauder, tip Bauder water reservoir WSP 50

Slika 5.11: Vodozadrževalne plošče;

ekspandirani polistiren; vir:

http://www.bauder.de

Slika 5.12: Vodozadrževalne plošče;

polietilen; vir: http://www.bauder.de

5 Konstrukcijski elementi zelene strehe 38

5.3.5. Filtrski in ločilni sloj

- Splošno o geotekstiljah

Kot filtrirni in ločilni sloj uporabljamo geotekstilje, ki so podvrsta geosintetikov.

Geosintetiki (GSY) so planarni, polimerni (sintetični ali naravni) materiali, ki se

uporabljajo v stiku z zemljinami, kamninami ali drugimi geotehničnimi materiali za

različne namene v gradbeništvu.

Geotekstilje so sestavljene iz tekstilnih materialov na osnovi polimerov kot so:

- PE (polyethylene) – polietilen

- PP (polypropylene) polipropilen

- PES (polyester) – poliester

- PET (polietilen terephthalate)

- PVC (polyvinil chloride) polivinil hlorid

- PA (polyammide) poliamid

- EPDM (etylen propylene diene monomer)

Geotekstilje razvrščamo v dve skupini, netkane in tkane. Netkane se proizvajajo iz

sintetičnih vlaken, ki se obdelujejo in vežejo mehansko ali termično. Tkane geotekstilje se

proizvajajo s tkanjem dveh ali več sintetičnih vlaken na dva načina. Glede na prečni presek

in tip tkanja tkane geotekstilje delimo na:

- monofilament tkane geotekstilje

- tape tkane geotekstilje (ang. flattened ribbones)

- DOS geotekstilje (ang. directionaly oriented structures)

Slika 5.13: Monofilament

tkane geotekstilje; vir: http://www.gradjevinarstvo.rs

Slika 5.14: Tape tkane

geotekstilje; vir: http://www.gradjevinarstvo.rs

Slika 5.15: DOS

geotekstilje; vir: http://www.gradjevinarstvo.rs

Bistvene lastnosti, ki jih geotekstilje opravljajo so:

- separacija. Razdvojijo dva sloja zemljine z različno granulacijo.

- filtracija. Preprečujejo migracijo drobnih delcev v drenažni sloj.

- erozija. Preprečujejo erozijo tal, ki je lahko posledica padavin in površinskih voda.

- zaščita. Ščitijo spodnje sloje pred možnimi mehanskimi poškodbami.

5 Konstrukcijski elementi zelene strehe 39

- Značilnosti filtrskega in ločilnega sloja

Poglavitna razlika filtrskega in ločilnega sloja je v masi geotekstilje, ki je odvisna od

funkcije sloja. Pri ločilnem sloju izberemo geotekstiljo z večjo maso kot pri filtrskem sloju.

Filtrski sloj vgradimo med substrat in drenažni sloj. Čeprav je zelo tanek (običajno

geotekstilja deb. 1mm) je njegova vloga zelo pomembna, saj preprečuje izpiranje substrata

v drenažni sloj oziroma vodozadrževalni sloj. Tako strukturna drenažna plast ohrani svojo

celovitost za daljši čas kot sicer. Brez filca bi se drenažni sloj ob večjih padavinah zamašil,

odtekanje vode bi bilo moteno ali celo onemogočeno. Posledica bi bila prevelika vlaga

substrata, kar pa je neugodno za uspevanje rastlin. Možne so tudi sledeče variante vgradnje

filtrskega sloja:

- med substrat in vodozadrževalni sloj (v primeru kadar substrat prevzame vlogo

drenažnega sloja- mešanica organskega in anorganskega substrata).

- ga ne vgradimo (v primeru kadar substrat prevzame vlogo drenažnega sloja- mešanica

organskega in anorganskega substrata in ne vgradimo vodozadrževalnega sloja).

Ločilni sloj vgradimo med drenažni sloj oziroma vodozadrževalni sloj, če je predviden in

hidroizolacijo (v primeru sistema tople strehe) ali toplotno izolacijo (v primeru sistema

obrnjene strehe). V obeh primerih ima funkcijo mehanske zaščite slojev pod njim.

Tabela 5.6: Primerjava tehničnih lastnosti filtrskega in ločilnega sloja

Lastnost Vrednost Enota

Filtrski sloj[1] Ločilni sloj[2]

Teža 105,0 300,0 g/m2

Debelina 1,0 3,0 mm

Razred obstojnosti 2,0 - -

Kapaciteta zadrževanja

vode

- 2,0 l/m2

Opomba:

-[1] Tehnične lastnosti filtrskega sloja, Bauder, tip Bauder Filter Fleece FV 105

-[2] Tehnične lastnosti ločilnega sloja, Bauder, tip Bauder Protection Fleece SV 300

5 Konstrukcijski elementi zelene strehe 40

5.3.6. Substrat

Substrat je lahko organski ali anorganski. Je pomemben sloj ozelenjene strehe, saj se nanj

nanaša izbor rastlin. Višina substrata, v katerem se bodo ukoreninile rastline, je odvisna od

rastlinskih vrst, ki jih bomo sadili in variira od 5 do 15cm.

Običajno je za substrat bila izbrana dobro vodopropustna peščena glina. Slabost peščene

gline je bila velika obtežba na nosilno konstrukcijo, zato je razvoj težil k lažjim

substratom. Tako so lažji substrati dosegli težo, ki znaša 2/3 do 1/2 teže standardnih

substratov. Posledično to zelo vpliva na strošek izvedbe nosilne strešne konstrukcije.

Substrat z visokim odstotkom organskih snovi lahko negativno vpliva na ozelenjevanje

streh. Skozi čas se organske komponente razgradijo in višina substrata upade, kar je

naravni proces. Lahko pride do zamašitve filtrirnega in drenažnega sloja. Rastline lahko

hitro vsrkajo hranljive dele organskega materiala, nato pa trpijo, ker se hranljivost ne

obnovi. Nekateri organski materiali niso kompatibilni z ostalimi sestavinami substrata, kar

privede do neenakomerne drenaže in zamašitve slojev zelene strehe. Organski substrat je

zaradi hranljivosti zelo ugoden za rast plevela, a takšne nepredvidene oziroma nezaželjene

vrste zvišajo zahtevnost vzdrževanja strehe. V nekaterih primerih organski substrat vsebuje

visoko stopnjo vlažnosti, ki pa jo rastline ekstenzivno ozelenjene strehe ne potrebujejo.

Vsi ti razlogi narekujejo, da je za ozelenitev strehe boljša izbira anorganski substrat z

dodatki. Materiali primarne sestavine anorganskih substratov so:

- ekspandirani skrilavec

- plovec

- terakota

- apnena glina

- opeka

Sestavinam je potrebno dodati 3 do 10% organskega materiala, ki zagotavlja potrebno

hranljivost. Vse mešanice morajo biti testirane ob upoštevanju sledečih lastnosti:

- pH vrednost

- teža

- odstotek vsebnosti organskih materialov

- vrsta neorganskih primarnih materialov

- razmerje odtekanja vode oz. razmerje vodopropustnosti

- specifična teža…

5 Konstrukcijski elementi zelene strehe 41

Zelo pomemben faktor je zrnavost substrata, od finega do grobega, in z njim povezana

možnost zadrževanja vode, ki vpliva na rast rastlin. Idealen substrat je dovolj porozen za

dobro odtekanje vode, obenem pa zadržuje dovolj vlažnosti za rastline. To pomeni, da

lahko ob padavinah koreninski sistem rastlin hitro absorbira potrebno količino vode, višek

pa odteče po nižjih slojih do odtočnega sistema.

5.3.7. Rastline

Obravnavana ekstenzivna metoda ozelenjevanja streh pomeni metodo, ki ne zahteva

posebne nege. Vegetacija je prepuščena samostojnemu razvoju, zato je praviloma ne

gnojimo in ne namakamo. Potrebno je zalivanje v času vzpostavitve vegetacije, ki traja

približno eno leto in občasno ob sušnih obdobjih. Vsa voda, ki jo dobijo rastline pride s

padavinami. Tako je preskrba z vodo v rastni dobi neenakomerna. Spomladi in jeseni so

daljša padavinska obdobja, poleti pa rastline trpijo zaradi suše.

- Značilnosti rastlin

Rastline, ki jih uporabimo za ekstenzivno ozelenjevanje naj bi prenašale visoke

temperature, saj so izpostavljene neposrednemu sončnemu obsevanju, občasno močo po

daljšem deževju, izpostavljenosti vetru in daljša obdobja suše. Te vrste, prilagojene za

strešne razmere, večinoma izhajajo iz suhih prostorov, ki so revni z organsko snovjo.

Rastline, ki uspevajo na takšnih mestih, so tem razmeram še posebej prilagojene (debela

kutikula, tkiva za shranjevanje rezervne vode, dlačice na listih in steblu,…). Pomembno je,

da so sposobne regeneracije. Smer rasti rastlin je bolj horizontalna kot vertikalna, saj je

namen ekstenzivne ozelenitve pokriti celotno površino strehe z upoštevanjem minimalne

obremenitve strehe. Dobro je, da pri izboru rastlin upoštevamo rast korenin na stran in ne

vertikalno, saj na ta način zmanjšamo možnost preboja korenin skozi protikoreninsko

zaščito. Izognimo se pomanjkljivostim kot so neavtohtone vrste in sorte v prodaji,

čezmerno gnojenje v vrtnarijah, pojav sive plesni, poškodbe zaradi predolgega skladiščenja

in transporta, neutrjenost na naravne pogoje…

Cilj, ki ga pri ozelenitvi strehe želimo doseči je gosta poraščenost in dobra

prekoreninjenost, ki preprečujeta erozijo. Najbolj primerne za takšno okolje in zahteve so

sedumi, sukulenti in podobne vrste.

5 Konstrukcijski elementi zelene strehe 42

- Načini ekstenzivne ozelenitve streh

Strehe lahko ozelenjujemo na štiri načine:

- s sajenjem

- s prekrivanjem z vegetacijsko preprogo

- s setvijo

- z razsajanjem poganjkov sukulentov

Posamezne kose ruše za ozelenitev strehe lahko odvzamemo tudi v naravi. Pri tem pazimo,

da jih kar najhitreje posadimo, da se rastline ne izsušijo. Če je mogoče izberemo rušo, ki

vsebuje več rastlinskih vrst. Pri takšni izbiri rastlin moramo paziti, da so rastne razmere v

naravi podobne rastnim razmeram na strehi (polsuhi travniki).

- Najpogostejše rastline za ekstenzivno ozelenjevanje streh

Rastline za uporabo na velikih površinah:

- agrostis capillaris

- bromus erectus

- bromus tectorium

- festuca ovina

- festuca nigrescens spp. Commutata

- festuca rubra eurubra

- festuca scoparia

Preizkušeni sukulenti:

- sedum acre

- sedum album

- sedum cauticolum

- sedum floriferum

- sedum reflexum

- sedum sexangulare

- sempervivum tectorum

Vrste za dopolnilno sajenje:

- allium flavum

- allium schoenoprasum

- alyssum argenteum

5 Konstrukcijski elementi zelene strehe 43

- anthemis tinctoria

- arenaria serpyllifolia

- cartex digitata

- dianthus carthusianorum

Slika 5.16: Rastlina; bromus tectorium;

vir: http:// www3.unileon.es

Slika 5.17: Rastlina; arenaria serpyllifolia;

vir: http://www.schneckeninfo.de

Slika 5.18: Rastlina; sedum acre; vir:

http://www.floracyberia.net

Slika 5.19: Rastlina; sedum album; vir:

http://siskiyourareplantnursery.com

6 Izračun toplotne prehodnosti in difuzije vodne pare 44

6 IZRAČUN TOPLOTNE PREHODNOSTI IN DIFUZIJE VODNE

PARE

- Splošno

Pravilnik o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah določa tehnične zahteve, ki

morajo biti izpolnjene glede toplotne zaščite in učinkovite rabe energije za ogrevanje

stavb, namenjenih za bivanje in delo ljudi.

10. člen pravi, da je potrebno toplotno prehodnost posameznih konstrukcij določiti po

standardih SIST EN ISO 6946 in SIST EN ISO 10211-1, vrednost pa ne sme biti večja od

vrednosti, navedenih v tabeli 1 priloge 1 tega pravilnika oziroma za ravne strehe mora biti

vrednost Umax ≤ 0,25.

Objekti morajo biti projektirani in zgrajeni tako, da se pri namenski uporabi vodna para, ki

zaradi difuzije prodira v gradbeno konstrukcijo, ne kondenzira ali da celotna količina

vodne pare, ki se je kondenzirala v gradbeni konstrukciji, niti na koncu računskega

obdobja difuzijskega navlaževanja in izsuševanja niti med njim ne more povzročiti

gradbene škode. Difuzija vodne pare skozi gradbene konstrukcije, količina kondenzata in

sušenje gradbene konstrukcije se računajo po standardu SIST 1025:2002, Toplotna tehnika

v gradbeništvu – Metoda izračuna difuzije vodne pare v gradbeništvu.

- Osnovni pojmi

- notranja temperatura je aritmetična sredina temperature zraka in povprečne sevalne

temperature v središču prostora (notranja suha rezultantna temperatura).

- zunanja temperatura je temperatura zunanjega zraka.

- toplotna prevodnost (W/mK), je snovna lastnost materiala, določena pri srednji delovni

temperaturi in vlažnosti materiala. Pove, kolikšen toplotni tok preteče pri stacionarnih

pogojih skozi material z debelino 1m in površino 1m2 pri temperaturni razliki 1K v

smeri pravokotno na mejni ploskvi.

6 Izračun toplotne prehodnosti in difuzije vodne pare 45

- toplotna prehodnost (W/m2K), je celotna toplotna prehodnost, ki upošteva prehod

toplote skozi element ovoja stavbe in vključuje prevajanje, konvekcijo in sevanje. Pove,

kolikšen toplotni tok preteče pri stacionarnih pogojih skozi plast debeline d in površine

1m2 pri temperaturni razliki 1k na obeh straneh zidu.

- difuzija vodne pare je pojav, ko v gradbeni konstrukciji vodna para prehaja iz plasti z

večjo nasičenostjo k plastem z manjšo nasičenostjo z vodno paro. Difuzijski tok

spremlja toplotni tok. Ob tem v konstrukciji pride do padca temperature in možnosti

nastanka kondenza.

- Izračun toplotne prehodnosti konstrukcije in difuzije vodne pare

Robni pogoji:

Notranja računska temperatura: 20 °C.

Zunanja računska temperatura: -5 °C.

Notranja računska vlažnost zraka: 65 %.

Zunanja računska vlažnost zraka: 90 %.

Izračun je izdelan s računalniškim programom GRADBENA FIZIKA URSA 3, različica

3.6. – 0.7. ter v skladu z zahtevami Pravilnika o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v

stavbah Uradni list RS št. 42/2002 z dne 15.5.2002.

V nadaljevanju bomo prikazali primerjalno tabelo vrednosti toplotne prehodnosti

konstrukcije za toplo in obrnjeno ravno ekstenzivno ozelenjeno streho.

6 Izračun toplotne prehodnosti in difuzije vodne pare 46

Tabela 6.1: Primerjava vrednosti toplotne prehodnosti konstrukcije

Topla ravna ekstenzivno ozelenjena streha Obrnjena ravna ekstenzivno ozelenjena

streha

-RASTLINE

-SUBSTRAT

-FILTRSKI SLOJ

-DRENAŽNI SLOJ

-LOČILNI SLOJ

-DVOSLOJNA BITUMENSKA HIDROIZOLACIJA

-TOPLOTNA IZOLACIJA

-PARNA ZAPORA

-NAKLONSKI BETON

-NOSILNA KONSTRUKCIJA

-RASTLINE

-SUBSTRAT

-FILTRSKI SLOJ

-DRENAŽNI SLOJ

-TOPLOTNA IZOLACIJA

-HIDROIZOLACIJA; ENOSLOJNA PVC FOLJA

-NAKLONSKI BETON

-NOSILNA KONSTRUKCIJA

U= 0,218W/m2K U= 0,235W/m2K

Za določeno konstrukcijo (v skladu s

poglavjem 5 Načrtovanje) znaša toplotna

prehodnost 0,218 W/m2K in je manjša od

največje dovoljene toplotne prehodnosti, ki

znaša 0,250 W/m2K. Konstrukcija

USTREZA zahtevam pravilnika za toplotno

prehodnost in zahtevam pravilnika za

difuzijo vodne pare.

Za določeno konstrukcijo (v skladu s

poglavjem 5 Načrtovanje) znaša toplotna

prehodnost 0,234 W/m2K in je manjša od

največje dovoljene toplotne prehodnosti, ki

znaša 0,250 W/m2K. Konstrukcija

USTREZA zahtevam pravilnika za toplotno

prehodnost in zahtevam pravilnika za

difuzijo vodne pare.

Podrobni izračun toplotnih in difuzijskih karakteristik je prikazan v poglavju 10

PRILOGE.

7 Zasnova zelene strehe 47

7 ZASNOVA ZELENE STREHE

Pri zasnovi zelenih streh je potrebno določiti optimalno sestavo konstrukcije glede na

sistem ter prikazati izvedbene detajle.

7.1. Sestava konstrukcije

Sestava konstrukcije določa sisteme zelenih streh; tople, obrnjene, plus ali duo strehe. Na

podlagi analize konstrukcijskih elementov smo izdelali sestavo konstrukcije za

najpogosteje uporabljena sistema, to sta:

- sistem tople strehe

- sistem obrnjene strehe

Oba sistema sta tehnično dovršena, odločitev za sistem pa bazira predvsem na podnebnih

pogojih v katerih se streha izvaja in ključnih lastnostih, ki so prikazani v naslednji tabeli.

Tabela 7.1: Ključne lastnosti sistema tople in obrnjene strehe

Topla streha Obrnjena streha

Posledica zaporedja konstrukcijskih

elementov je:

-manjša zaščita hidroizolacijskega sloja

pred atmosferskimi in mehanskimi vplivi

-preprečena možnost navlaževanja

hidroizolacijskega sloja

Posledica zaporedja konstrukcijskih

elementov je:

-večja zaščita hidroizolacijskega sloja pred

atmosferskimi in mehanskimi vplivi

-hidroizolacijski sloj je izpostavljen vlagi

Posledica večjega števila konstrukcijskih

elementov je:

-zahtevnejši izvedbeni detajli

-daljši čas izvedbe

Posledica večjega števila konstrukcijskih

elementov je:

-manj zahtevni izvedbeni detajli

-krajši čas izvedbe

Projektantska cena za izvedbo tople strehe

nad 100m2 znaša 75€/m2 + DDV

Projektantska cena za izvedbo tople strehe

nad 100m2 znaša 78€/m2 + DDV

7 Zasnova zelene strehe 48

7.1.1. Topla ravna ekstenzivno ozelenjena streha

1. Ekstenzivna ozelenitev. Streho ozelenimo s sedumi, kot npr. sedum acre in

sedum album sli podobno.

2. Substrat. Izbrali smo anorganski substrat z dodatki organskega materiala, ki

zagotavlja potrebno hranljivost. Mešanica substrata ima funkcijo hranljivosti za

rastline in drenaže.

3. Filtrski sloj. Izbrali smo geotekstilje (filc) teže 150 g/m2.

4. Drenažno zbiralne plošče. Izbrali smo plošče iz polietilena z možnostjo

kapacitete zadrževanja vode 5,5l/m2.

5. Ločilni sloj. Izbrali smo geotekstilje (filc) teže 300 g/m2.

6. Hidroizolacija. Izbrali smo hidroizolacijo iz ogljikovodikovih materialov;

dvoslojna bitumenska hidroizolacija. Zgornji sloj odporen na prodor korenin.

7. Toplotna izolacija. Izbrali smo ekspandirani polistiren.

8. Parna zapora. Izbrali smo parno zaporo iz ogljikovodikovih materialov;

enoslojni polimerni bitumenski trak s nosilcem iz Alu folje.

9. Naklonski beton. Naklonski beton (2%) izvedemo z betonom manjše marke in

težkim agregatom.

10. Nosilna konstrukcija. Armirano betonska plošča.

7 Zasnova zelene strehe 49

7.1.2. Obrnjena ravna ekstenzivno ozelenjena streha

1. Ekstenzivna ozelenitev. Streho ozelenimo s sedumi, kot npr. sedum acre in

sedum album sli podobno.

2. Substrat. Izbrali smo anorganski substrat z dodatki organskega materiala, ki

zagotavlja potrebno hranljivost. Mešanica substrata ima funkcijo hranljivosti za

rastline in drenaže.

3. Filtrski sloj. Izbrali smo geotekstilje (filc) teže 150 g/m2.

4. Drenažno zbiralne plošče. Izbrali smo plošče iz polietilena z možnostjo

kapacitete zadrževanja vode 5,5l/m2.

5. Toplotna izolacija. Izbrali smo ekstrudirani polistiren.

6. Hidroizolacija. Izbrali smo hidroizolacijo iz sintetičnih materialov; PVC

hidroizolacija, ki je odporna na prodor korenin.

7. Naklonski beton. Naklonski beton (2%) izvedemo z betonom manjše marke in

težkim agregatom.

8. Nosilna konstrukcija. Armirano betonska plošča.

7 Zasnova zelene strehe 50

7.2. Karakteristični detajli

Pri ravnih strehah so se pred desetletji pojavile številne težave, saj so bili materiali in

izvedba površna. Razmere so se spremenile z konstantnim izboljšanjem materialov in

kakovostjo izvedbe ravnih streh, ki je danes primerljiva s kakovostjo izvedbe poševnih

streh. Proizvajalci materialov, projektanti in izvajalci zdaj posvečajo posebno pozornost

zaključkom in detajlom na najbolj kritičnih mestih strehe.

Naslednja tabela prikazuje karakteristične detajle tople in obrnjene ravne ekstenzivno

ozelenjene strehe.

Tabela 7.2: Tabela izvedbenih detajlov

Naziv detajla Topla streha1 Obrnjena streha2

Detajl strešne obrobe

Detajl stenskega priključka

Detajl svetlobne kupole

Detajl odtoka meteorne vode

Detajl prehodov in priključkov

Detajl priključka pri dilatacijah

1Glej prilogo 10.5.; načrti v merilu 1:5 in tehnični opisi karakterističnih izvedbenih detajlov za toplo ravno

ekstenzivno ozelenjeno streho. 2Glej prilogo 10.6.; načrti v merilu 1:5 in tehnični opisi karakterističnih izvedbenih detajlov za obrnjeno

ravno ekstenzivno ozelenjeno streho.

8 Diskusija 51

8 DISKUSIJA

Zelene strehe niso nepoznana tema, saj začetki razvoja modernih zelenih streh segajo v leto

1960. Pri načrtovanju prostora imajo pomembno mestotvorno, ekološko in sociološko

vlogo, zato so se v Evropi in drugje po svetu že dodobra uveljavile. Te razvojno usmerjene

države njihovo širitev spodbujajo z zakonskimi predpisi in dodatno stimulirajo družbo k

uporabi zelenih streh s različnimi subvencijami.

Ne glede na stopnjo razvoja in uveljavitev v Evropi in drugje po svetu, zelene strehe v

Sloveniji še niso doživele trenda, saj je delež zelenih streh v primerjavi s klasičnimi zelo

majhen. Ocenjujemo, da so razlogi za to:

- premajhno poznavanje tematike, saj ni veliko dostopne literature v slovenskem jeziku

- neurejena zakonodaja, ki bi predpisovala graditev zelenih streh ali zagotavljala

subvencije pri gradnji in zmanjšala pristojbine

- neurejena zakonodaja na področju projektiranja in izvedbe zelenih streh

S diplomskim delom smo želeli doseči dvoje:

- z obravnavo pojma in vloge zelene strehe smo želeli vzpostaviti odnos širše družbe do

zelenih streh ter s predstavitvijo konstrukcijskih elementov in zasnovo zelene strehe

prikazati, da je zelena streha tehnično na zelo visoki ravni.

- spodbuditi k razmišljanju kako se lotiti ureditve zakonodaje, da bi se zelena streha lažje

uveljavila ter da bo načrtovanje in izvedba zelenih streh tehnično dovršena.

Če prihodnost zahteva ekološko usmerjeno gradnjo, zelena streha zagotovo ustreza

parametrom.

9 Viri, Literatura 52

9 VIRI, LITERATURA

Knjige

Christian Werthmann; Green Roof – A Case Study, Princeton Architectual Press, New

York, 2007

[1] Steven L. Cantor; Green roofs in sustanible landscape design, W.W, Norton &

Company, New York – London; 2008

Publikacije, organizacije, inštitucije

[2] IRMA d.o.o. Inštitut za raziskavo materialov in aplikacije, P. Žargi, Tehnične

osnove projektiranja in izvedbe ravnih streh, Ljubljana, Januar 1994

[3] FIBRAN NORD d.o.o.; Obrnjena ravna streha, September 2007

Diplomska dela, seminarske naloge

[4] A. Žnidaršič, Ravne strehe v visokih zgradbah, Fakulteta za gradbeništvo in

geodezijo Ljubljana, Ljubljana, 2000

[5] B. Troha, Izboljšava tehnološkega procesa izdelave ekstrudiranega polistirena,

Fakulteta za organizacijske vede, Maribor, 2008

[6] N. Golež, L. Goltnik, Gospodarjenje z materiali - polistiren, Ekonomsko –

Poslovna Fakulteta, Maribor, 2001.

[7] B. Kutin, Primernost nekaterih avtohtonih rastlin za ekstenzivno ozelenjevanje

streh, Biotehniška Fakulteta – Oddelek za agronomijo, Ljubljana, 1996.

Zakoni, pravilniki, standardi

[8] ENV 1991 (Eurocode 1): Osnove projektiranja in vplivi na konstrukcije

[9] Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah, Uradni list RS, št. 93/2008

[10] Pravilnik o zvočni zaščiti stavb, Uradni list RS, št. 14/1999

Članki

[11] R. Kunič, Ozelenjene strehe, Gradbenik, 9/2007, (2007).

9 Viri, Literatura 53

[12] A. Petkovšek, Geosintetiki – ali jih znamo pravilno uporabljati?, Univerza v

Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo in inštitut ZRMK Ljubljana.

[13] M. Bogićević, Geosintetika, Build – poslovni magazin o građevinarstvu i

opremanju, broj 7, godina 2, 2008.

[14] M. Bogićević, Hidroizolacioni materiali u visoko i niskogradnji, Build – poslovni

magazin o građevinarstvu i opremanju, broj 8, godina 2, 2008.

[15] T. Simonič, M. Dobrilovič, Vloga ozelenjevanja streh in fasad pri prenovi

objektov, Arhitektura, raziskave, 2005/2, (2005).

[16] V. Klinkenborg, Tam zgoraj na strehi, National Geographic, št. 5, maj 2009

Internetne strani

[17] http://www.gi-zrmk.si/ensvet.htm (Toplotna zaščita zgradb - Toplotnoizolacijski

materiali - RS Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, Agencija za učinkovito

rabo energije, 2003)

[18] http://www.gi-zrmk.si/ensvet.htm (B. Grobovšek, Priročnik za energetsko

svetovanje - Toplotna zaščita ravnih streh, ZRMK, AURE)

[19] http://www.aurig.si

[20] http://www.ravago.si

[21] http://www.fragmat.si

[22] http://www.ursa.si

[23] http://www.novolit.si

[24] http://greenroofs.org

[25] http://en.wikipedia.org/wiki/Green_roof

[26] http://www.bauder.de

[27] http://www.gradjevinarstvo.rs

10 Priloge 54

10 PRILOGE

10.1. Seznam slik

Slika 2.1: Prerez tradicionalne travnate strehe; vir: http://en.wikipedia.org/wiki/Sod_roof . 4

Slika 3.1: Mestna hiša v Chicagu; vir: http://ngm.nationalgeographic.com/2009/05/green-

roofs/cook-photography ......................................................................................... 6

Slika 4.1: Sistem ekstenzivne ozelenitve; vir: http://www.citywindsor.ca ......................... 11

Slika 4.2: Sistem pol intenzivne ozelenitve; vir: http://www.beyondaesthetics.co.nz ........ 11

Slika 4.3: Sistem intenzivne ozelenitve; vir: http://www.ensc.tcu.edu ............................... 11

Slika 4.4: Prerez ravne ekstenzivno ozelenjene strehe – sistem tople strehe ...................... 12

Slika 4.5: Prerez ravne ekstenzivno ozelenjene strehe – sistem obrnjene strehe ................ 12

Slika 4.6: Prerez ravne ekstenzivno ozelenjene strehe – sistem plus strehe ........................ 13

Slika 4.7: Prerez ravne ekstenzivno ozelenjene strehe – sistem duo strehe ........................ 13

Slika 5.1: Masivna betonska strešna konstrukcija ............................................................... 15

Slika 5.2: Kovinska strešna konstrukcija ............................................................................. 15

Slika 5.3: Lesena strešna konstrukcija ................................................................................. 15

Slika 5.4: Bitumenska hidroizolacija; vir: http://www.fragmat.si/slo/index.htm ................ 22

Slika 5.5: PVC hidroizolacija; vir: http://www.sika.si ........................................................ 23

Slika 5.6: Toplotna izolacija; kamena volna; vir: http:// www.lorencic.si .......................... 33

Slika 5.7: Toplotna izolacija;ekspandirani polistiren; vir: http://www.novolit.si ............... 33

Slika 5.8: Toplotna izolacija; ekstrudirani polistiren: http://building.dow.com .................. 34

Slika 5.9: Toplotna izolacija; poliizocianuratna pena; vir:

http://www.recticelinsulation.com........................................................................ 34

Slika 5.10: Naklonska termoizolacijska plošča; vir: http://www.knaufinsulation.si ........... 35

Slika 5.11: Vodozadrževalne plošče; ekspandirani polistiren; vir: http://www.bauder.de . 37

Slika 5.12: Vodozadrževalne plošče; polietilen; vir: http://www.bauder.de ....................... 37

Slika 5.13: Monofilament tkane geotekstilje; vir: http://www.gradjevinarstvo.rs .............. 38

10 Priloge 55

Slika 5.14: Tape tkane geotekstilje; vir: http://www.gradjevinarstvo.rs ............................. 38

Slika 5.15: DOS geotekstilje; vir: http://www.gradjevinarstvo.rs ....................................... 38

Slika 5.16: Rastlina; bromus tectorium; vir: http:// www3.unileon.es ................................ 43

Slika 5.17: Rastlina; arenaria serpyllifolia; vir: http://www.schneckeninfo.de ................... 43

Slika 5.18: Rastlina; sedum acre; vir: http://www.floracyberia.net .................................... 43

Slika 5.19: Rastlina; sedum album; vir: http://siskiyourareplantnursery.com .................... 43

10 Priloge 56

10.2. Seznam tabel

Tabela 4.1: Delitev zelenih streh glede na ozelenitev ......................................................... 11

Tabela 4.2: Primerjalna tabela prednosti zelene pred klasično streho ................................. 14

Tabela 4.3: Primerjava konstrukcijskih elementov zelene in klasične strehe ..................... 14

Tabela 5.1: Tehnične lastnosti bitumenske hidroizolacije[1] ............................................... 22

Tabela 5.2: Tehnične lastnosti PVC hidroizolacije[1] .......................................................... 23

Tabela 5.3: Primerjava tehničnih lastnosti toplotnoizolacijskih materialov; kamene volne in

ekspandiranega polistirena (EPS) ...................................................................... 33

Tabela 5.4: Primerjava tehničnih lastnosti toplotnoizolacijskih materialov; ekstrudiranega

polistirena (XPS) in poliizocianuratne pene (PIR) ............................................ 34

Tabela 5.5: Primerjava tehničnih lastnosti vodozadrževalnih plošč iz ekspandiranega

polistirena in polietilena .................................................................................... 37

Tabela 5.6: Primerjava tehničnih lastnosti filtrskega in ločilnega sloja .............................. 39

Tabela 6.1: Primerjava vrednosti toplotne prehodnosti konstrukcije .................................. 46

Tabela 7.1: Ključne lastnosti sistema tople in obrnjene strehe............................................ 47

Tabela 7.2: Tabela izvedbenih detajlov ............................................................................... 50

10 Priloge 57

10.3. Izračun toplotne prehodnosti konstrukcije in difuzije vodne pare

IZRAČUN TOPLOTNIH IN DIFUZIJSKIH KARAKTERISTIK Konstrukcija: TOPLA RAVNA EKSTENZIVNO OZELENJENA STREHA Vrsta konstrukcije: ravna streha.

1

2

3 4 5

6 7 8 9 10

Z

N

1 PODALJŠANA APNENA MALTA 1900 2 BETON 2400 3 BETON 2200 4 PARNA ZAPORA 5 STIROPOR EPS 150 6 VEČPLASTNA BITUMENSKA HIDROIZOL. 1200 7 GEOTEKSTIL 8 GRAMOZ, SUH 9 GEOTEKSTIL

10 NASUTA ZEMLJA, VLAŽNA

SESTAVA KONSTRUKCIJE sloj material debelina gostota spec.to. topl.pr. dif.up. masn.vl maks.m.v.

cm kg/m3 J/kgK W/mK % % 1 PODALJŠANA APNENA MALTA 1900 2,000 1,900 1,050 0,990 25 2,7 5,7 2 BETON 2400 25,000 2,400 960 2,040 60 2,1 3,8 3 BETON 2200 5,000 2,200 960 1,510 30 2,1 3,8 4 PARNA ZAPORA 0,017 1,330 960 0,190 588,235 0,0 0,0 5 STIROPOR EPS 150 14,000 25 1,260 0,035 35 20,0 40,0 6 VEČPLASTNA BITUMENSKA HIDROIZOL. 1200 1,000 1,200 1,460 0,190 14,000 0,0 0,0 7 GEOTEKSTIL 0,200 100 840 0,100 1 0,0 0,0 8 GRAMOZ, SUH 5,000 1,700 840 0,810 2 5,0 10,0 9 GEOTEKSTIL 0,200 100 840 0,100 1 0,0 0,0

10 NASUTA ZEMLJA, VLAŽNA 10,000 1,700 840 2,100 0 5,0 10,0

Notranja računska temperatura: 20 °C. Notranja računska vlažnost zraka: 65 %. Zunanja računska temperatura: -5 °C. Zunanja računska vlažnost zraka: 90 %.

IZRAČUN TOPLOTNE PREHODNOSTI KONSTRUKCIJE

Toplotna prehodnost konstrukcije je 0,218 W/m2K in je manjša od največje dovoljene toplotne prehodnosti, ki znaša 0,250 W/m2K.

Konstrukcija USTREZA zahtevam pravilnika za toplotno prehodnost.

IZRAČUN DIFUZIJE VODNE PARE

Kondenzacija nastane v ravnini 6 ( STIROPOR EPS 150 ). Izračunana vsebnost vlage je 20,4 % in je manjša od največje dovoljene, ki znaša 40,0 %. Navlaževanje konstrukcije JE v dovoljenih mejah.

Čas, potreben za izsušitev konstrukcije je 57,3 dni in je manjši od največjega dovoljenega, ki znaša 60,0 dni. Izsuševanje konstrukcije JE v dovoljenih mejah.

Konstrucija USTREZA zahtevam pravilnika za difuzijo vodne pare.

2.01 5.0.0

p (kPa)

r (m) 261,98

P' Pi

Izračun je izdelan s programom Gradbena fizika URSA, v skladu s Pravilnikom o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah. Stran: 3

10 Priloge 58

IZRAČUN TOPLOTNIH IN DIFUZIJSKIH KARAKTERISTIK Konstrukcija: OBRNJENA RAVNA EKSTENZIVNO OZELENJENA STREHA Vrsta konstrukcije: ravna streha.

1

2

3 4

5

6 7 8

Z

N

1 PODALJŠANA APNENA MALTA 1900 2 BETON 2400 3 BETON 2200 4 PVC STREŠNI TRAKOVI, MEHKI 5 URSA XPS N-III-L 6 GRAMOZ, SUH 7 GEOTEKSTIL 8 NASUTA ZEMLJA, VLAŽNA

SESTAVA KONSTRUKCIJE sloj material debelina gostota spec.to. topl.pr. dif.up. masn.vl maks.m.v.

cm kg/m3 J/kgK W/mK % % 1 PODALJŠANA APNENA MALTA 1900 2,000 1,900 1,050 0,990 25 2,7 5,7 2 BETON 2400 25,000 2,400 960 2,040 60 2,1 3,8 3 BETON 2200 5,000 2,200 960 1,510 30 2,1 3,8 4 PVC STREŠNI TRAKOVI, MEHKI 1,000 1,200 960 0,190 20,000 0,0 0,0 5 URSA XPS N-III-L 14,000 35 1,500 0,038 150 0,0 1,0 6 GRAMOZ, SUH 5,000 1,700 840 0,810 2 5,0 10,0 7 GEOTEKSTIL 0,200 100 840 0,100 1 0,0 0,0 8 NASUTA ZEMLJA, VLAŽNA 10,000 1,700 840 2,100 0 5,0 10,0

Notranja računska temperatura: 20 °C. Notranja računska vlažnost zraka: 65 %. Zunanja računska temperatura: -5 °C. Zunanja računska vlažnost zraka: 90 %.

IZRAČUN TOPLOTNE PREHODNOSTI KONSTRUKCIJE

Toplotna prehodnost konstrukcije je 0,235 W/m2K in je manjša od največje dovoljene toplotne prehodnosti, ki znaša 0,250 W/m2K.

Konstrukcija USTREZA zahtevam pravilnika za toplotno prehodnost.

IZRAČUN DIFUZIJE VODNE PARE

Ni kondenzacije.

2.0

1.5

1.0

0.5

0.0

p (kPa)

r (m) 238,08

P' Pi

Izračun je izdelan s programom Gradbena fizika URSA, v skladu s Pravilnikom o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah. Stran: 4

10 Priloge 59

10 Priloge 60

10.4. Legenda materialov

LEGENDA MATERIALOV

ARMIRAN BETON

NEARMIRAN BETON

TOPLOTNA IZOLACIJA

NASUTJE

SUBSTRAT

PARNA ZAPORA

HIDROIZOLACIJA

LOČILNI SLOJ

FILTRSKI SLOJ

DRENAŽNO ZBIRALNE PLOŠČE

OMET

OZELENITEV

10 Priloge 61

10 Priloge 62

10.5. Izvedbeni detajli – topla ravna ekstenzivno ozelenjena streha

10.5.1. KARAKTERISTIČNI PREREZ M 1:5

SESTAVA STREŠNE KONSTRUKCIJE:

-EKSTENZIVNA OZELENITEV

-SUBSTRAT deb. 8cm

-FILTRSKI SLOJ

-DRENAŽNO ZBIRALNE PLOŠČE deb. 2cm

-LOČILNI SLOJ

-DVOSLOJNA BITUENSKA HIDROIZOLACIJA

-EKSPANDIRANI POLISTIREN deb. 14 cm

-PARNA ZAPORA

-NAKLONSKI BETON deb. min. 5cm

-NOSILNA KONSTRUKCIJA; AB PLOŠČA

10 Priloge 63

10.5.2. DETAJL STREŠNE OBROBE M 1:5

C A

D

B

E

-EKSTENZIVNA OZELENITEV

-SUBSTRAT deb. 8cm

-FILTRSKI SLOJ

-DRENAŽNO ZBIRALNE PLOŠČE deb. 2cm

-LOČILNI SLOJ

-DVOSLOJNA BITUENSKA HIDROIZOLACIJA

-EKSPANDIRANI POLISTIREN deb. 14 cm

-PARNA ZAPORA

-NAKLONSKI BETON deb. min. 5cm

-NOSILNA KONSTRUKCIJA; AB PLOŠČA

A ≥ 30cm

B ≥ 10cm

C ≥ 5cm oz. 10cm NA IZPOSTAVLJENIH LEGAH

D ≥ 3cm

E = PLOČEVINASTA OBROBA

SESTAVA STREŠNE KONSTRUKCIJE:

HIDROIZOLACIJSKI SLOJ JE NAMEŠČEN NA TOPLOTNO IZOLACIJO. ZAKLJUČI SE 10cm NAD ZGORNJIM ROBOM

PRODNATEGA NASIPA IN MEHANIČNO FIKSIRA. POSEBNO POZORNOST JE NAMENITI PREKLOPU HIDROIZOLACIJE IZ

HORIZONTALE V VERTIKALO. VENČNA PLOČEVINASTA KAPA ŠČITI HIDROIZOLACIJO PRED MEHANSKIMI POŠKODBAMI

IN PREPREČUJE ZAMAKANJE FASADNEGA SLOJA NA ZUNANJI STRANI. TOPLOTNA IZOLACIJA SE LAHKO NAMEŠČA V VEČ

SLOJIH IN POTEKA ZVEZNO PO OBODU OBROBE, DA BI PREPREČILI TOPLOTNI MOST. OBROBNI PRODEC FRAKCIJE 16/32

DELUJE KOT OBTEŽILNI ELEMENT ZARADI SRKA VETRA.

10 Priloge 64

TEHNIČNI OPIS DETAJLA:

10.5.3. DETAJL STENSKEGA PRIKLJUČKA M 1:5

A

B

D

C

E

A ≥ 30cm

B ≥ 15cm

C = PLOČEVINASTA OBROBA

D = TRAJNOELASTIČNI KIT

E = OMETANA NEPREZRAČEVANA FASADA

-EKSTENZIVNA OZELENITEV

-SUBSTRAT deb. 8cm

-FILTRSKI SLOJ

-DRENAŽNO ZBIRALNE PLOŠČE deb. 2cm

-LOČILNI SLOJ

-DVOSLOJNA BITUENSKA HIDROIZOLACIJA

-EKSPANDIRANI POLISTIREN deb. 14 cm

-PARNA ZAPORA

-NAKLONSKI BETON deb. min. 5cm

-NOSILNA KONSTRUKCIJA; AB PLOŠČA

SESTAVA STREŠNE KONSTRUKCIJE:

HIDROIZOLACIJSKI SLOJ JE NAMEŠČEN NA TOPLOTNO IZOLACIJO. ZAKLJUČI SE 15cm NAD ZGORNJIM ROBOM

PRODNATEGA NASIPA IN MEHANIČNO FIKSIRA. POSEBNO POZORNOST JE NAMENITI PREKLOPU HIDROIZOLACIJE IZ

HORIZONTALE V VERTIKALO. PLOČEVINASTA OBROBA ŠČITI HIDROIZOLACIJO PRED MEHANSKIMI POŠKODBAMI.

FASADNA OBLOGA SE IZVEDE PREDHODNO, KAR JE POGOJ ZA TEHNIČNO PRAVILNO IZVEDBO HIDROIZOLACIJE.

TRAJNOELASTIČNI KIT MED FASADNO OBLOGO IN PLOČEVINASTO OBROBO PREPREČUJE ZAMAKANJE FASADNEGA

SLOJA. TOPLOTNA IZOLACIJA SE LAHKO NAMEŠČA V VEČ SLOJIH. OBROBNI PRODEC FRAKCIJE 16/32 DELUJE KOT

OBTEŽILNI ELEMENT ZARADI SRKA VETRA.

10 Priloge 65

TEHNIČNI OPIS DETAJLA:

10.5.4. DETAJL SVETLOBNE KUPOLE M 1:5

A

A ≥ 30cm

B = SVETLOBNA KUPOLA

B

-EKSTENZIVNA OZELENITEV

-SUBSTRAT deb. 8cm

-FILTRSKI SLOJ

-DRENAŽNO ZBIRALNE PLOŠČE deb. 2cm

-LOČILNI SLOJ

-DVOSLOJNA BITUENSKA HIDROIZOLACIJA

-EKSPANDIRANI POLISTIREN deb. 14 cm

-PARNA ZAPORA

-NAKLONSKI BETON deb. min. 5cm

-NOSILNA KONSTRUKCIJA; AB PLOŠČA

SESTAVA STREŠNE KONSTRUKCIJE:

HIDROIZOLACIJSKI SLOJ JE NAMEŠČEN NA TOPLOTNO IZOLACIJO. ZAKLJUČI SE DO ROBA KAPE SVETLOBNE KUPOLE.

POSEBNO POZORNOST JE NAMENITI PREKLOPU HIDROIZOLACIJE IZ HORIZONTALE V VERTIKALO. TOPLOTNA IZOLACIJA

SE LAHKO NAMEŠČA V VEČ SLOJIH. OBROBNI PRODEC FRAKCIJE 16/32 DELUJE KOT OBTEŽILNI ELEMENT ZARADI SRKA

VETRA.

TEHNIČNI OPIS DETAJLA:

10 Priloge 66

10.5.5. DETAJL ODTOKA METEORNE VODE M 1:5

A A

A ≥ 15cm-EKSTENZIVNA OZELENITEV

-SUBSTRAT deb. 8cm

-FILTRSKI SLOJ

-DRENAŽNO ZBIRALNE PLOŠČE deb. 2cm

-LOČILNI SLOJ

-DVOSLOJNA BITUENSKA HIDROIZOLACIJA

-EKSPANDIRANI POLISTIREN deb. 14 cm

-PARNA ZAPORA

-NAKLONSKI BETON deb. min. 5cm

-NOSILNA KONSTRUKCIJA; AB PLOŠČA

SESTAVA STREŠNE KONSTRUKCIJE:

ŠTEVILO IN RAZPOREDITEV STREŠNIH ODTOKOV SE IZVEDE PO PRAVILIH STROKE. HIDROIZOLACIJSKI SLOJ JE

NAMEŠČEN NA TOPLOTNO IZOLACIJO. ZAKLJUČI SE NA TIPSKEM PRIKLUČKU STREŠNEGA ODTOKA. TOPLOTNA

IZOLACIJA SE LAHKO NAMEŠČA V VEČ SLOJIH. OBROBNI PRODEC FRAKCIJE 16/32 DELUJE KOT OBTEŽILNI ELEMENT

ZARADI SRKA VETRA.

TEHNIČNI OPIS DETAJLA:

10 Priloge 67

10.5.6. DETAJL PREHODA SKOZI STREHO M 1:5

BB

A ≥ 15cm

B ≥ 15cm

-EKSTENZIVNA OZELENITEV

-SUBSTRAT deb. 8cm

-FILTRSKI SLOJ

-DRENAŽNO ZBIRALNE PLOŠČE deb. 2cm

-LOČILNI SLOJ

-DVOSLOJNA BITUENSKA HIDROIZOLACIJA

-EKSPANDIRANI POLISTIREN deb. 14 cm

-PARNA ZAPORA

-NAKLONSKI BETON deb. min. 5cm

-NOSILNA KONSTRUKCIJA; AB PLOŠČA

SESTAVA STREŠNE KONSTRUKCIJE:

HIDROIZOLACIJSKI SLOJ JE NAMEŠČEN NA TOPLOTNO IZOLACIJO. ZAKLJUČI SE 15cm NAD ZGORNJIM ROBOM

PRODNATEGA NASIPA. POSEBNO POZORNOST JE NAMENITI PREKLOPU HIDROIZOLACIJE IZ HORIZONTALE V VERTIKALO.

PLOČEVINASTA OBROBA ŠČITI HIDROIZOLACIJO PRED MEHANSKIMI POŠKODBAMI. TRAJNOELASTIČNI KIT PREPREČUJE

ZAMAKANJE. TOPLOTNA IZOLACIJA SE LAHKO NAMEŠČA V VEČ SLOJIH. OBROBNI PRODEC FRAKCIJE 16/32 DELUJE KOT

OBTEŽILNI ELEMENT ZARADI SRKA VETRA.

TEHNIČNI OPIS DETAJLA:

10 Priloge 68

10.5.7. DETAJL PRIKLJUČKA PRI DILATACIJI M 1:5

PARNA ZAPORA Z GUBO

-EKSTENZIVNA OZELENITEV

-SUBSTRAT deb. 8cm

-FILTRSKI SLOJ

-DRENAŽNO ZBIRALNE PLOŠČE deb. 2cm

-LOČILNI SLOJ

-DVOSLOJNA BITUENSKA HIDROIZOLACIJA

-EKSPANDIRANI POLISTIREN deb. 14 cm

-PARNA ZAPORA

-NAKLONSKI BETON deb. min. 5cm

-NOSILNA KONSTRUKCIJA; AB PLOŠČA

SESTAVA STREŠNE KONSTRUKCIJE:

HIDROIZOLACIJSKI SLOJ JE NAMEŠČEN NA TOPLOTNO IZOLACIJO. HIDROIZOLACIJA NAD DELJENO SPODNJO

KONSTRUKCIJO BREZ DILATACIJSKE GUBE (ZA OBREMENITE DO 100 kg/m2). TOPLOTNA IZOLACIJA SE LAHKO

NAMEŠČA V VEČ SLOJIH.

TEHNIČNI OPIS DETAJLA:

10 Priloge 69

10 Priloge 70

10.6. Izvedbeni detajli – obrnjena ravna ekstenzivno ozelenjena streha

10.6.1. KARAKTERISTIČNI PREREZ M 1:5

-EKSTENZIVNA OZELENITEV

-SUBSTRAT deb. 8cm

-FILTRSKI SLOJ

-DRENAŽNO ZBIRALNE PLOŠČE deb. 2cm

-EKSTRUDIRANI POLISTIREN deb. 14 cm

-ENOSLOJNA HIDROIZOLACIJA IZ SINTETIČNIH MATERIALOV

-NAKLONSKI BETON deb. min. 5cm

-NOSILNA KONSTRUKCIJA; AB PLOŠČA

SESTAVA STREŠNE KONSTRUKCIJE:

10 Priloge 71

10.6.2. DETAJL STREŠNE OBROBE M 1:5

-EKSTENZIVNA OZELENITEV

-SUBSTRAT deb. 8cm

-FILTRSKI SLOJ

-DRENAŽNO ZBIRALNE PLOŠČE deb. 2cm

-EKSTRUDIRANI POLISTIREN deb. 14 cm

-ENOSLOJNA HIDROIZOLACIJA IZ SINTETIČNIH MATERIALOV

-NAKLONSKI BETON deb. min. 5cm

-NOSILNA KONSTRUKCIJA; AB PLOŠČA

SESTAVA STREŠNE KONSTRUKCIJE:

HIDROIZOLACIJSKI SLOJ JE NAMEŠČEN DIREKTNO NA NOSILNO HORIZONTALNO KONSTRUKCIJO OZ. NA NAKLONSKO

PLOŠČO. POSEBNO POZORNOST JE NAMENITI PREKLOPU HIDROIZOLACIJE IZ HORIZONTALE V VERTIKALO. TOPLOTNA

IZOLACIJA MORA BITI NAMEŠČENA V ENEM SLOJU, KER SE SICER MED DVEMA PLOŠČAMA NAREDI FILM VLAGE, KI

DELUJE KOT PARNA ZAPORA.

TEHNIČNI OPIS DETAJLA:

10 Priloge 72

10.6.3. DETAJL STENSKEGA PRIKLJUČKA M 1:5

A

B

A ≥ 30cm

B ≥ 15cm

C = PLOČEVINASTA OBROBA

D = TRAJNOELASTIČNI KIT

D

C

-EKSTENZIVNA OZELENITEV

-SUBSTRAT deb. 8cm

-FILTRSKI SLOJ

-DRENAŽNO ZBIRALNE PLOŠČE deb. 2cm

-EKSTRUDIRANI POLISTIREN deb. 14 cm

-ENOSLOJNA HIDROIZOLACIJA IZ SINTETIČNIH MATERIALOV

-NAKLONSKI BETON deb. min. 5cm

-NOSILNA KONSTRUKCIJA; AB PLOŠČA

SESTAVA STREŠNE KONSTRUKCIJE:

HIDROIZOLACIJSKI SLOJ JE NAMEŠČEN DIREKTNO NA NOSILNO HORIZONTALNO KONSTRUKCIJO OZ. NA NAKLONSKO

PLOŠČO. ZAKLJUČI SE 15cm NAD ZGORNJIM ROBOM PRODNATEGA NASIPA IN MEHANIČNO FIKSIRA. POSEBNO

POZORNOST JE NAMENITI PREKLOPU HIDROIZOLACIJE IZ HORIZONTALE V VERTIKALO. PLOČEVINASTA OBROBA ŠČITI

HIDROIZOLACIJO PRED MEHANSKIMI POŠKODBAMI. TRAJNOELASTIČNI KIT PREPREČUJE ZAMAKANJE. TOPLOTNA

IZOLACIJA MORA BITI NAMEŠČENA V ENEM SLOJU, KER SE SICER MED DVEMA PLOŠČAMA NAREDI FILM VLAGE, KI

DELUJE KOT PARNA ZAPORA. OBROBNI PRODEC FRAKCIJE 16/32 DELUJE KOT OBTEŽILNI ELEMENT ZARADI SRKA VETRA

IN VZGONA VODE.

TEHNIČNI OPIS DETAJLA:

10 Priloge 73

10.6.4. DETAJL SVETLOBNE KUPOLE M 1:5

A

A ≥ 30cm

B = SVETLOBNA KUPOLA

B

-EKSTENZIVNA OZELENITEV

-SUBSTRAT deb. 8cm

-FILTRSKI SLOJ

-DRENAŽNO ZBIRALNE PLOŠČE deb. 2cm

-EKSTRUDIRANI POLISTIREN deb. 14 cm

-ENOSLOJNA HIDROIZOLACIJA IZ SINTETIČNIH MATERIALOV

-NAKLONSKI BETON deb. min. 5cm

-NOSILNA KONSTRUKCIJA; AB PLOŠČA

SESTAVA STREŠNE KONSTRUKCIJE:

HIDROIZOLACIJSKI SLOJ JE NAMEŠČEN DIREKTNO NA NOSILNO HORIZONTALNO KONSTRUKCIJO OZ. NA NAKLONSKO

PLOŠČO. ZAKLJUČI SE DO ROBA KAPE SVETLOBNE KUPOLE. POSEBNO POZORNOST JE NAMENITI PREKLOPU

HIDROIZOLACIJE IZ HORIZONTALE V VERTIKALO. TOPLOTNA IZOLACIJA MORA BITI NAMEŠČENA V ENEM SLOJU, KER SE

SICER MED DVEMA PLOŠČAMA NAREDI FILM VLAGE, KI DELUJE KOT PARNA ZAPORA. OBROBNI PRODEC FRAKCIJE 16/32

DELUJE KOT OBTEŽILNI ELEMENT ZARADI SRKA VETRA IN VZGONA VODE.

TEHNIČNI OPIS DETAJLA:

10 Priloge 74

10.6.5. DETAJL ODTOKA METEORNE VODE M 1:5

A A

A ≥ 15cm-EKSTENZIVNA OZELENITEV

-SUBSTRAT deb. 8cm

-FILTRSKI SLOJ

-DRENAŽNO ZBIRALNE PLOŠČE deb. 2cm

-EKSTRUDIRANI POLISTIREN deb. 14 cm

-ENOSLOJNA HIDROIZOLACIJA IZ SINTETIČNIH MATERIALOV

-NAKLONSKI BETON deb. min. 5cm

-NOSILNA KONSTRUKCIJA; AB PLOŠČA

SESTAVA STREŠNE KONSTRUKCIJE:

ŠTEVILO IN RAZPOREDITEV STREŠNIH ODTOKOV SE IZVEDE PO PRAVILIH STROKE. HIDROIZOLACIJSKI SLOJ JE

NAMEŠČEN DIREKTNO NA NOSILNO HORIZONTALNO KONSTRUKCIJO OZ. NA NAKLONSKO PLOŠČO. ZAKLJUČI SE NA

TIPSKEM PRIKLUČKU STREŠNEGA ODTOKA. TOPLOTNA IZOLACIJA MORA BITI NAMEŠČENA V ENEM SLOJU, KER SE

SICER MED DVEMA PLOŠČAMA NAREDI FILM VLAGE, KI DELUJE KOT PARNA ZAPORA. OBROBNI PRODEC FRAKCIJE 16/32

DELUJE KOT OBTEŽILNI ELEMENT ZARADI SRKA VETRA IN VZGONA VODE.

TEHNIČNI OPIS DETAJLA:

10 Priloge 75

10.6.6. DETAJL PRIKLJUČKA NA STREHI M 1:5

A

A

A

A

B

C

D

A ≥ 15cm

B = OGRAJNA STOJKA

C = TEMELJNI ELEMENT

D = TRAJNOELASTIČNI KIT

-EKSTENZIVNA OZELENITEV

-SUBSTRAT deb. 8cm

-FILTRSKI SLOJ

-DRENAŽNO ZBIRALNE PLOŠČE deb. 2cm

-EKSTRUDIRANI POLISTIREN deb. 14 cm

-ENOSLOJNA HIDROIZOLACIJA IZ SINTETIČNIH MATERIALOV

-NAKLONSKI BETON deb. min. 5cm

-NOSILNA KONSTRUKCIJA; AB PLOŠČA

SESTAVA STREŠNE KONSTRUKCIJE:

HIDROIZOLACIJSKI SLOJ JE NAMEŠČEN DIREKTNO NA NOSILNO HORIZONTALNO KONSTRUKCIJO OZ. NA NAKLONSKO

PLOŠČO. ZAKLJUČI SE 15cm NAD ZGORNJIM ROBOM PRODNATEGA NASIPA. POSEBNO POZORNOST JE NAMENITI

PREKLOPU HIDROIZOLACIJE IZ HORIZONTALE V VERTIKALO. TRAJNOELASTIČNI KIT PREPREČUJE ZAMAKANJE.

TOPLOTNA IZOLACIJA MORA BITI NAMEŠČENA V ENEM SLOJU, KER SE SICER MED DVEMA PLOŠČAMA NAREDI FILM

VLAGE, KI DELUJE KOT PARNA ZAPORA. OBROBNI PRODEC FRAKCIJE 16/32 DELUJE KOT OBTEŽILNI ELEMENT ZARADI

SRKA VETRA IN VZGONA VODE.

TEHNIČNI OPIS DETAJLA:

10 Priloge 76

10.6.7. DETAJL PRIKLJUČKA PRI DILATACIJI M 1:5

A = VLOŽEK IZ PENJENE GUME

A

-EKSTENZIVNA OZELENITEV

-SUBSTRAT deb. 8cm

-FILTRSKI SLOJ

-DRENAŽNO ZBIRALNE PLOŠČE deb. 2cm

-EKSTRUDIRANI POLISTIREN deb. 14 cm

-ENOSLOJNA HIDROIZOLACIJA IZ SINTETIČNIH MATERIALOV

-NAKLONSKI BETON deb. min. 5cm

-NOSILNA KONSTRUKCIJA; AB PLOŠČA

SESTAVA STREŠNE KONSTRUKCIJE:

HIDROIZOLACIJSKI SLOJ JE NAMEŠČEN DIREKTNO NA NOSILNO HORIZONTALNO KONSTRUKCIJO OZ. NA NAKLONSKO

PLOŠČO. POSEBNO POZORNOST JE NAMENITI PREKLOPU HIDROIZOLACIJE NA MESTU DILATACIJE. TOPLOTNA IZOLACIJA

MORA BITI NAMEŠČENA V ENEM SLOJU, KER SE SICER MED DVEMA PLOŠČAMA NAREDI FILM VLAGE, KI DELUJE KOT

PARNA ZAPORA.

TEHNIČNI OPIS DETAJLA:

10 Priloge 77

10 Priloge 78

10.7. Slikovni prikaz izvedenih ravnih ekstenzivno ozelenjenih streh

Stanovanjsko naselje, Stuttgart, Nemčija; vir: http://gallery.pictopia.com/natgeo/gallery

Streha bolnišnice, Basel, Švica; vir: http://gallery.pictopia.com/natgeo/gallery

10 Priloge 79

Streha individualne hiše, London, Velika Britanija; vir:

http://gallery.pictopia.com/natgeo/gallery

Streha poslovnega objekta, New York, ZDA; vir: http://gallery.pictopia.com/natgeo/gallery