Energetska sanacija stanovanjske hiše

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO





Dijana Subašič





ENERGETSKA SANACIJA STANOVANJSKE HIŠE





Diplomsko delo





Trbovlje, junij 2010

stran I





Diplomsko delo visokošolskega študijskega programa




ENERGETSKA SANACIJA STANOVANJSKE HIŠE





Študent: Dijana Subašič

Študijski program: visokošolski, gradbeništvo

Smer: Prometno-hidrotehnična

Mentor: Vesna Žegarac Leskovar, univ. dipl. inž. arh.

Lektorica: Mihaela Obrovnik, prof. sln.





Trbovlje, junij 2010

stran II

stran III





ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici, univ. dipl. inž. arh. Vesni Žegarac Leskovar za pomoč in vodenje pri opravljanju diplomskega dela.

Hvala staršem, ki so mi omogočili študij,

ter vsem, ki so me vzpodbujali in podpirali.

stran IV





ENERGETSKA SANACIJA STANOVANJSKE HIŠE

Ključne besede: energetska sanacija, bivalno ugodje, toplotne izgube

UDK: 699.86:728.3(043.2)





Povzetek


Toplotna izolacija ovoja objekta je eden od najcenejših in hkrati najučinkovitejših potencialov za zmanjšanje porabe energije in s tem tudi za zmanjšano onesnaževanje. Toplotno izolirane stavbe namreč za svoje ogrevanje ali ohlajevanje porabijo bistveno manj energije kot neizolirane. Primerno izoliran objekt poleg varčevanja z energijo in skrbjo za okolje nudijo njihovim uporabnikom zelo ugodne bivalne pogoje, saj poleti kot pozimi z minimalno regulacijo lažje dosegamo ugodno mikroklimo.

V diplomski nalogi sem izbrala starejšo hišo, katere največji problem so velike energijske izgub, ter neugodna mikroklima objekta. Na primeru hiše so prikazani izračuni porabe energije pred sanacijo, in izračuni, ki bi jih lahko dosegli s sanacijo ovoja stavbe.

stran V





ENERGY EFFICIENT RENOVATION OF RESIDENTIAL BUILDING

Key words: Energy renovation, human comfort, heat loss

UDK: 699.86:728.3(043.2)





Abstract:


Thermal insulation, as the outer shell of a building, is very affordable and at the same time one of the moast efficient potentials for energy conservation in order to reduce environmental pollution. Thermaly insulated buildings indeed require much less energy for heating / cooling as the ones without. Propperly insulated buildings provide, besides saving energy and environmental care, very comfortable human conditions to its occupants, acheeved with beneficial microclimate in summer as in winter time by minimal adjustment.

In my diploma thesis I chose an older house, where a large ammount of energy loss is the biggest problem, as well is the unfavorable microclimate. On the house example, the calculations of energy consumption before an after the energy efficient renovation are shown.

stran VI





1. UVOD………………………………………………………………………………..….1

1.1 NAMEN IN CILJ DIPLOMSKE NALOGE…………………………………….……1

1.2 PREDMET DIPLOMSKE NALOGE…………………………………………….…..2

1.3 STRUKTURA DIPLOMSKE NALOGE……………………………………….…….3

2. BIVALNO UGODJE………………………………………………………………..….4

2.1 FIZIKALNI PARAMETRI BIVALNEGA UGODJA……………….…….…………4

2.1.1 Temperatura zraka v prostoru……………….…………….…………………...5

2.1.2 Srednja sevalna temperatura……………..……………..………….……...…5

2.1.3 Gibanje zraka v prostoru……………………………………………………..8

2.1.4 Vlažnost zraka………………………………………………………………...9

2.2 VIZUALNI PARAMETRI BIVALNEGA UGODJA……………….………………..9

2.2.1. Osvetljevanje in osončenje…..…………..…………………………….……..9

2.2.2 Prezračevanje in regulacija toplotnega toka…………….………..……...…10

2.2.3 Sončna zaščita in zaščita pred hrupom………………..………………...…..10

2.3 VREDNOTENJE BIVALNEGA UGODJA……………………………...………….11

2.3.1 Relativna skala bivalnega ugodja………………..………………...…......…11

2.3.2 Diagram ugodja…………………………………………………………..…12

2.3.3 Občutena temperatura………………...……………………………….….…13

3. VZROKI PROPADANJA OBJEKTA…………………………………...……….….14

3.1 KONSTRUKCIJSKI VZROKI ZA PROPADANJE OBJEKTA……………....……15

3.1.1 Konstrukcijski toplotni most…………………………………………..…….15

3.1.2 Geometrijski toplotni mostovi……………….………………………...…….16

3.1.3 Konvekcijski toplotni most………………….……………………………….17

3.2 POSTOPKI PRI GRADNJI……………………………………………...………….18

3.2.1 Nezadostno izsuševanje prostorov pri gradnji…………………….…..…….18

3.2.2 Vlaga…………………………………………………………………..….….19

3.3 ZUNANJI DEJAVNIKI – VREMENSKI VPLIVI…..………………………….…..20

4. OBNAŠANJE UPORABNIKA………………………………………………………21

4.1 PREZRAČEVANJE…………………………………….……………………………21


VSEBINA

stran VII


4.1.1 Pravilno zračenje in prezračevanje………………………………….….21

4.1.2 Načini prezračevanja……………………………………………………22

4.1.3 Vpliv prezračevanja na učinkovitost rabe energije v objektu……….….24

4.1.4 S prezračevanjem do boljšega zraka in večje energijske učinkovitosti…25

4.2 UMETNO OSVETLJEVANJE…………………………….………………...………25

4.2.1 Osvetlitev prostorov v stanovanju…………………………………....….25

4.2.2 Vrste žarnic in sijalk, ter njihova učinkovitost…………………….….…26

5. OBNOVA STAVBE ZA BOLJŠO ENERGETSKO UČINKOVITOST……..……27

5.1 ENERGETSKO VARČEVALNI POTENCIAL V STAVBAH………………………28

5.2 EKONOMSKI VIDIK ENERGETSKEGE OBNOVE STAVBE………………...…28

5.3 OBNOVA STAVB V PRETEKLOSTI IN DANES…………………………………29

5.4 CELOVIT PRISTOP K ENERGETSKI OBNOVI STAVBE…………………....….32

5.5 IZBOLJŠAVE ZA ENERGETSKO UČINKOVITI OVOJ STAVBE………………33

5.5.1 Zrakotesnost objekta………………………………………………………...33

5.5.2 Zamenjava oken………………………………..………….…………...……33

5.5.3 Toplotna prehodnost zunanjih sten……………………….……..…………..34

5.5.4 Toplotna prehodnost podstrešja…………………………….……………….35

5.5.5 Toplotna prehodnost poševne strehe……………………….…..……………35

5.5.6 Toplotna prehodnost talne plošče………………………….….………….…36

5.5.7 Hidroizolacija v kleti……………….…………………………….………….36

5.6 FAKTOR OBLIKE………………………………………………………...…..…….36

5.7 ZASNOVA STAVBE………………………………………………………….…….37

6. PRAKTIČNI PRIMER SANACIJE HIŠE………………………………………….38

6.1 OBSTOJEČE STANJE……………………………………………………………….38

6.1.1 Analiza obstoječega stanja…………….………………………………...…..38

6.1.2 Izračun gradbene fizike za obstoječi objekt……………….…………………42

6.1.3 Ugotovitve……………………………………………….……….…………..44

6.2 PRIMER SANACIJE ………………………………………………………...……...45

6.2.1 Predlog sanacije……….…………………………………………….………45

6.2.2 Izračun gradbene fizike za predlagano sanacijo po PURESu……….….…...46

6.2.3 Izračun gradbene fizike za sanacijo po standardu NEH……………..…..….47

6.2.3 Stroškovna analiza …………………………………………….…………….52

stran VIII


7. SKLEP………………………………………………………………………………….55

8. VIRI IN LITERATURA………………………………………………………………56

9. PRILOGE…………………………………………………………………………...…57

9.1 GRAFIČNE PRILOGE……………………………………………………………....57

9.1.1 grafične priloge obstoječega stanja obravnavane hiše………………...……57

9.1.2 grafične priloge predlagane sanacije…………………………………….….58

9.2 ELABORAT GRADBENE FIZIKE – TOPLOTNE ZAŠČITE…………….….….…59

9.2.1 Elaborat gradbene fizike za obstoječi objekt…………………………….…..59

9.2.2 Elaborat gradbene fizike za sanacijo po PURESu 2010 2……………..……59

9.2.3 Elaborat gradbene fizike za sanacijo po standardu nizkoenergijske hiše…...59

9.3 SEZNAM SLIK………………………………………………………………………60

9.4 SEZNAM TABEL……………………………………………………………………60

9.5 SEZNAM ENAČB………………………………………………………………...…61

9.6 NASLOV ŠTUDENTA………………………………………………………………61

9.7 KRATEK ŽIVLJENJEPIS……………………………………………………...……61

stran IX

°C – STOPINJE CELZIJA


K – KELVIN
% - PROCENT
- TOPLOTNA PREVODNOST SNOVI
U – TOPLOTNA PREHODNOST
A – POVRŠINA STANOVANJSKE STAVBE
V – PROSTORNINA STANOVANJSKE STAVBE
W/m
2K – KOLIČINA TOPLOTNEGA TOKA V VATIH NA KVADRATNI METER T - TEMPERATURA


UPORABLJENI SIMBOLI

stran X

CO2 – OGLJIKOV DIOKSID


PMV - PREDICTED MEAN VOTE (RELATIVNA SKALA BIVALNEGA UGODJA) URE – UČINKOVITA RABA ENERGIJE
OVE – OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE
EU – EVROPSKA UNIJA
LED –LIGHT EMITTING DIODE
TI – TOPLOTNA IZOLACIJA
PURES – PRAVILNIK O UČINKOVITI RABI ENERGIJE V STAVBAH
NEH – NIZKOENERGIJSKA HIŠA
RS – REPUBLIKA SLOVENIJA
KO – KATASTRSKA OBČINA
PVC –POLIVINID KLORID
AURE – AGENCIJA ZA UČINKOVITO RABO ENERGIJE


UPORABLJENE KRATICE

Energetska sanacija stanovanjske hiše





1. UVOD





Za gradbene objekte je značilno, da je njihov čas trajanja in eksplotacije precej daljši od trajanja drugih proizvodov. Brez večjih vlaganj in ob rednem vzdrževanju bi naj življenjska doba objekta trajala okvirno 50 let. Objekt kljub rednemu vzdrževanju skozi čas izgublja vrednost, kar je tudi normalno. Če objekta ne vzdržujemo, je dolgoročno izguba vrednosti precej večja in v določenem kritičnem obdobju se zmanjša varnost in uporabnost objekta do te mere, da je objekt potrebno sanirati. Sanacija ponavadi predstavlja precej večji strošek kot pa sprotno vzdrževanje. Z izvedbo ustrezne sanacije lahko vzpostavimo začetno stanje objekta, lahko pa ga celo izboljšamo, s čimer lahko sanirani objekt doseže tudi večjo vrednost od prvotnega.


1.1 Namen in cilj diplomske naloge


Energijsko učinkovita prenova je tista prenova, s katero dosežemo vsaj 30 % zmanjšanje rabe energije glede na izhodiščno stanje, kar je tudi cilj v okviru programa Inteligentna Energija Evropa. [1]

Energetske potrebe stavbe se nanašajo na klimatske elemente: temperaturo, veter in svetlobo. Tako je vedno potrebno dodatno ogrevanje bivalnih prostorov v zimskem času, prav tako je pogosto potrebno hlajenje stavbe v poletnem času. Velikokrat naravna svetloba ne zadošča za ustrezno svetlobno ugodje v prostoru in ji jo je potrebno dopolniti z umetno svetlobo. Torej je pomembno, da s pravilnim načrtovanjem oziroma saniranjem zagotovimo ustrezno majhno količino energije, ki jo stavba potrebuje za svoje delovanje in vzdrževanje ugodnih bivalnih razmer.


stran

1

Energetska sanacija stanovanjske hiše




Napovedim o pomanjkanju fosilnih energetskih virov v bližnji prihodnosti so se pridružila še spoznanja o vplivih škodljivih emisij v ozračju. Ozonski luknji, ki je še pred kratkim povzročala največjo skrb, se je pridružilo globalno segrevanje ozračja. Strokovnjaki so vedno bolj enotnega mnenja, da to niso naravne spremembe, temveč posledica človekovih dejavnosti, zaradi katerih se sprošča čedalje več toplogrednih plinov. Ogljikov dioksid, ki nastaja pri zgorevanju fosilnih gorivih, povzroča 81 % toplogrednega učinka.

V Evropi je več kot 40 % proizvedene energije povezane s potrebami zgradb. Del te količine je potreben za proizvodnjo gradiv, njihov transport, vgradnjo in tudi odstranitev, ostalo pa leto za letom za ogrevanje, hlajenje, pogon naprav in razsvetljavo v zgradbah. Razvoj nizkoenergijskih tehnologij za proizvodnjo gradiv bo le delno pripomogel k manjši odvisnosti zgradb od energije fosilnih goriv. Trenutno je na svetu dovolj različnih tehnologij, ki dolgoročno zmanjšujejo odvisnost človeštva od neprijaznih energentov do okolja. Toploto in električno energijo je mogoče pridobiti iz sončne energije, ki jo sonce pošilja na zemljo v ogromnih količinah. Ta energija je sicer zaenkrat še nekoliko dražja, vendar veliko manj vpliva na znižanje standarda kot bo to v prihodnosti, ko bo stanje v naravi še slabše in bo hkrati treba sanirati še posledice. Slovenija je tako kot druge evropske države in ves svet pred energetsko dilemo: kako z energijo zadovoljiti čedalje večje potrebe, hkrati pa zmanjšati izpuste toplogrednih plinov in škodljive vplive na okolje. Zamenjava premoga, nafte in zemeljskega plina pri trenutni porabi energije ni možna, ker jih je premalo. Prava rešitev pri zmanjšanju emisij ogljikovega dioksida je energijsko varčna gradnja. [2]


1.2 Predmet diplomske naloge


Predmet diplomske naloge je starejša stanovanjska hiša, ki se nahaja na Dolu pri Hrastniku. Objekt je enonadstropen in je podkleten. Hiša je enostanovanjska in ima v kletnih prostorih garažo in servisne prostore. Velikost objekta je 9,95 x 9,50 m in je pravokotne oblike.

Hiša je bila zgrajena leta 1965, ko je bila toplotna izolacija bolj izjema kot pravilo, in tako je tudi ta hiša popolnoma brez toplotne izolacije, zaradi česar prihaja do zelo velikih energetskih izgub. Tako je zaradi tega in zaradi dotrajanosti materialov ter različnih pomanjkljivosti in napak med gradnjo potrebna temeljite prenove.


stran

2

Energetska sanacija stanovanjske hiše




1.3 Struktura diplomske naloge


Diploma je sestavljena iz 9-ih poglavij, ki jih sistematično obravnavamo v med seboj povezanih poglavjih.

Prvo poglavje predstavlja obravnavano temo ter cilje, ki jih želimo doseči, opisuje predmet diplomske naloge in obravnava strukturo dela.

Drugo poglavje opisuje parametre bivalnega ugodja, ki so pomembni za doseganje čim boljšega počutja v stavbi. Zajema fizikalne in vizualne parametre bivalnega ugodja ter njegovo vrednotenje.

Tretje poglavje predstavlja vzroke za propadanja objekta, ki so lahko konstrukcijski, napake pri gradnji, prav tako na propadanje objekta vplivajo tudi zunanji dejavniki.

Četrto poglavje obravnava pomembnost pravilnega obnašanja uporabnika, predvsem je pomembno prezračevanje ter umetno osvetljevanje.

Peto poglavje nam predstavi celovit pristop k energetski obnovi stavb.

Šesto poglavje analizira stanje stanovanjskega objekta in poda predlog sanacije objekta ter prikaže smotrnost energetske obnove.

Sedmo poglavje zajema poročilo in spoznanja o diplomski nalogi.

V osmem poglavju je zajeta vsa literatura, ki smo jo pri izdelavi diplomske naloge uporabili.

V devetem poglavju so priloge, ki so potrebne za razumevanje in rešitve problema sanacije.


stran

3

Energetska sanacija stanovanjske hiše





2. BIVALNO UGODJE





Osnovni cilj vseh snovalcev zgradb je zagotovitev optimalnega bivalnega ugodja za ljudi, ki bivajo v njih. Toplotno ugodje določa termično ravnotežje med človekovim telesom in njegovim okoljem. Določimo ga kot stanje v prostoru, ko za večino uporabnikov ni prehladno in ne prevroče. Naloga vseh, ki sodelujejo v tem procesu, pa je, da je optimalno bivalno ugodje doseženo ob najmanjši porabi energije. Ta naloga je lahko uspešno rešena le, če so vsem poznani osnovni parametri, ki vplivajo na bivalno ugodje. Med te parametre sodijo temperatura zraka in temperatura obodnih površin, hitrost gibanja in relativna vlažnost zraka. [3]


2.1 Fizikalni parametri bivalnega ugodja


Osnovna naloga človeškega metabolizma je ohranjati temperaturo telesa na praktično konstantni vrednosti (37 C v notranjosti telesa). Pri tem skuša biti telo v toplotnem ravnotežju z okolico. Med fizikalne parametre ugodja uvrščamo:
- temperaturo zraka v prostoru (priporočena meja je od 20
C do 26 C),
- srednjo sevalno temperaturo obodnih površin prostora (priporočena meja je od 19
C do 26 C),
- hitrost zraka v prostoru (priporočena meja od 0.15 do 0.65 m/s).

Na bivalno ugodje v prostoru pa imajo vpliv še nekateri drugi parametri:
- prah,
- sevanje,
- šumnost,

- barve,
- vonjave.


stran

4

Energetska sanacija stanovanjske hiše




Slednji so težje opredeljivi, zato si podrobneje oglejmo le vpliv fizikalnih parametrov na bivalno ugodje. [3]


2.1.1 Temperatura zraka v prostoru


Temperatura zraka v prostoru je najbolj nazoren pokazatelj toplotnega stanja v prostoru za primerno bivalno ugodje. Načeloma velja, da so potrebne nižje temperature pri večji aktivnosti in toplejši obleki.

Pri meritvah temperatur je predpisano merilno mesto na sredini prostora na različnih višinah, saj se pri ogrevanih prostorih pojavi gradient temperatur (topel zrak se zadržuje pod stropom, hladen pa pri tleh). S pravilno izbiro ogrevalnega sistema lahko zagotovimo optimalni gradient zraka v prostoru. [3]


2.1.2 Srednja sevalna temperatura


Srednja sevalna temperatura je povprečna temperatura površin, ki omejujejo bivalni prostor. Ima velik vpliv na ugodje, saj neposredno vpliva na sevalno izmenjavo toplote ljudi in površin prostora. Za doseganje primernega toplotnega ugodja so zato zelo pomembne temperature površin, ki obdajajo prostor (stene, stropi, tla). Zaradi tega razloga morajo biti temperature obodnih površin primerno visoke. Pri slabo toplotno izoliranih zgradbah so površinske temperature nizke, zato moramo precej bolj segreti zrak v prostoru, da je počutje ugodno. Podoben primer lahko nastopi pri naravno ogrevanih zgradbah s soncem, pri katerih se velike steklene površine, potrebne za zajem sončnega sevanja, preko noči močno ohladijo. Nasprotno pa lahko pri talnem ogrevanju (kjer je velika površina poda segreta bolj ko zrak) znižamo temperaturo zraka ob nespremenjenem ugodju v prostoru. Tako ogrevanje je tudi energetsko varčnejše, saj prihranimo pri znižanju temperature zraka za 1 C v prostoru približno 8 energije za ogrevanje. Doseganje ugodja bivanja v odvisnosti od srednje temperature zraka v prostoru in srednje temperature površin, ki ga obdajajo, je prikazano na diagramu toplotnega ugodja, slika 2.1.


stran

5

Energetska sanacija stanovanjske hiše





Slika 2.1: Diagram doseganja ugodnosti bivanja – občutena temperatura

Vir: www.dom.si21.com 13. 5. 2007

Pri prenizkih temperaturah obodnih površin dobimo občutek prepiha, zato je priporočljivo, da temperatura površin ni nižja od 18 °C, oziroma da je vsaj 2-3 K pod temperaturo zraka v prostoru. Doseganje ugodja bivanja v odvisnosti od temperature in hitrosti gibanja zraka pa je prikazano na diagramu toplotnega ugodja, slika 2.2.





Slika 2.2: Doseganje ugodja bivanja v odvisnosti od temperature in hitrosti zraka

Vir: www.dom.si21.com 13. 5. 2007


stran

6





Energetska sanacija stanovanjske hiše




Človek ne občuti toplotnega toka, ki zaradi temperaturne razlike prehaja iz njega na okolico in stene ali obratno. Zaradi tega tudi ne moremo natančno oceniti temperature okolice. Človek oddaja toploto v okolico s prevodom toplote, konvekcijo, sevanjem ter dihanjem in potenjem. Razdelitev je približno sledeča, če upoštevamo temperaturo zraka 20 °C:

- sevanje - 49 %,
- konvekcija - 21 %, - dihanje - 23 %,
- prevod - 7 %.

Velik vpliv na občutek ugodja ima sevanje, saj se največji del toplote izmenja s sevanjem, kar je odvisno od površinske temperature telesa in temperature okoliških sten. Če stojimo med stenama različnih temperatur, čutimo to razliko, ki jo imenujemo asimetrija sevanja. Če je razlika večja od 5 do 7 °C, občutimo to kot neugodje. To je tudi vzrok, zakaj naj bodo temperature sten čim bolj izenačene. Največji problem pri tem predstavljajo zunanje stene, predvsem steklene stene - okna, ki imajo vedno nižjo temperaturo. Površinska temperatura stene je odvisna od temperature okoliškega zunanjega zraka in toplotne prehodnosti materiala stene. To so zato glavni razlogi, da radiatorje postavimo najpogosteje pod okno, ali kadar to ni mogoče, na zunanjo steno. S tem preprečimo preveliko razliko površinske temperature med zunanjo steno in notranjimi stenami in tako dosežemo ravnotežje toplotnih tokov. Oddajanje toplote človekovega telesa v okolico naj bo čim bolj enakomerno na vseh mestih v prostoru. Enostransko ohlajevanje ali ogrevanje človeka znižuje toplotno ugodje v prostoru, zato naj razlika toplotnega toka ne bo večja od 20 do

30 W/m2. Občutek neugodja je posebej velik, če je strop topel, tla pa hladna. Pri tem je pomemben vpliv materiala talne obloge, ki ga opišemo s toplotno vpojnostjo materiala. Vsekakor je ugodneje, če imamo hladnejši strop in tople stene. [4]


stran

7

Energetska sanacija stanovanjske hiše




2.1.3 Gibanje zraka v prostoru


Gibanje zraka v prostoru vpliva na konvektivne toplotne izgube in izparevanje vode, ki jo izločamo skozi kožo in žleze znojnice. Načeloma velja, da nam je hladno, če je temperatura zraka:
- pod 20
C in so hitrosti zraka nad 0.15 m/s
- pod 26
C in so hitrosti zraka nad 0.65 m/s
V klasično ogrevanih zgradbah, je gibanje zraka lahko problematično le zaradi mešanja z zrakom, ki vstopa skozi odprta vrata in okna zaradi njihove netesnosti in ohlajevanja ob velikih steklenih (hladnih) površinah. Pri klimatiziranih zgradbah pa je hitrost vpihovanega zraka in njen vpliv na ugodje zelo pomemben.

Gostota zraka se zaradi temperaturnih razlik spremeni, kar povzroči vzgon in gibanje zraka. Hitrost toka zraka ob steni, ki ima okna, določa temperaturna razlika med stenami in zrakom v prostoru tok (»podtemperatura okna«, glede na smernice VDI 6030, slika 2.3).





Slika 2.3: Hitrost kroženja zraka v odvisnosti od podtemperature in višine okna Vir: www.dom.si21.com 13. 5. 2007


stran

8

Energetska sanacija stanovanjske hiše




2.1.4 Vlažnost zraka


Vlažnost zraka nima velikega vpliva na ugodje, če je pri temperaturah zraka 20-26 C v mejah med 20 % in 70 %. Velja, da mora biti vlažnost v toplejših prostorih nižja, da telo odda toploto z izparevanjem. Kot primer: v savni je temperatura zraka tudi nad 90 C, pa je bivanje kljub temu mogoče, saj je vlaga v savni pod 10 %.


2.2 Vizualni parametri bivalnega ugodja


Okno je odprtina, preko katere človek podzavestno ali zavestno stalno dobiva informacije o času in prostoru. Dnevni in letni čas, vremensko stanje, dogodki zunaj stavbe, prihod in odhod ljudi (nadzorovanje vhoda), daljni horizont, vse to mora biti človeku vizualno dosegljivo za njegovo psihično ravnovesje. Med drugim so to pokazali tudi poskusi s tovarnami brez oken.


2.2.1 Osvetljevanje prostora in osončenje


Svetloba je nujna sestavina notranje klime za nemoteno odvijanje katerekoli človekove aktivnosti. Razmerje med oknom in steno v sobi določa stopnjo odprtosti ali intimnosti, osvetljenosti in splošnega vizualnega ugodja. Okno je edini element zgradbe, ki posreduje dnevno (naravno, sončno) svetlobo v prostor. Svetloba se skozi okno širi premočrtno, a se odbija od delcev zraka in ostalih materialov okolja, zato nastane difuzno svetlobno polje v prostoru. Pomembna sestavina osvetljenosti bivalnih prostorov je neposredno sončno sevanje. Iz razlogov, ki jih narekuje urbana higiena, mora imeti vsako stanovanje možnost vpada direktnih sončnih žarkov vsak dan vsaj 3 ure poleti in 1 uro pozimi. Toplotni del spektra sončnega sevanja vzpodbudi kroženje zraka v prostoru (konvekcija, sušenje, prezračevanje), ultravijolični del spektra pa uničuje mikroorganizme. Zato je pomembna pravilna orientacija oken in objektov ter pravilen razpored zgradb (način zazidave), ki takšno direktno osončenje omogoča.

V pravilniku o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj je določeno, da je neposredna osvetlitev dosežena, če skupna površina obdelanih zidarskih


stran

9

Energetska sanacija stanovanjske hiše




odprtin (pri tem se upošteva samo tisti del odprtine, ki je več kakor 0,50 m nad gotovim podom), namenjenih osvetlitvi, dosega najmanj 20 % neto tlorisne površine teh delov stanovanja. [11]


2.2.2 Prezračevanje in regulacija toplotnega toka


Človek v prostoru diha, porablja kisik, odvaja CO2 in vodo. Tudi nekatera opravila v prostoru, naprave in stroji (peči, kuhanje) rabijo kisik in oddajajo razne pline. Te je treba stalno odvajati in dovajati svež zrak z novimi količinami kisika. Večina odpadnih plinov je toplejša od okoliškega zraka. Zato se ti plini dvigajo, kar omogoča naravno (vzgonsko) prezračevanje. Izrabljeni topli zrak in drugi plini uhajajo iz prostora skozi odprtine v zgornjih območjih (conah), spodaj pa vdira hladnejši svež zrak od zunaj. To seveda ne velja za izjemne fizikalne razmere, ko je zunanji zrak toplejši od notranjega. Odprtine, skozi katere se odvija opisani pretok plinov, so lahko stalne (pore v stenah, špranje, pripire, ključavnice, ventilacijski kanali) ali občasne (odprto okno, vrata, ventilacijske reže). Okno je odprtina v obeh primerih: preko njegovih pripir se zrak stalno menja (če ni neprodušno zatesnjeno), pri odprtem oknu pa je menjava intenzivna in hitra. Na vlogo okna pri prezračevanju pomembno vplivata njegova lega in velikost: nevtralna os med spodnjo in zgornjo zračno cono naj bo čim bolj na sredi in zaprti prostor nad oknom čim manjši (preklada). Okno se mora tudi primerno odpirati – celo ali vsaj njegov del. Notranja klima v prostoru je večinoma drugačna od zunanje. Pozimi je njena značilnost višja temperatura od zunanje, ker z ogrevanjem stalno dobiva nove količine toplote. Poleti pa je navadno treba prostor ohlajati. Le v prehodnih obdobjih spomladi in jeseni sta obe klimi nekako izenačeni. Okno pa je tisti element ovojne lupine, ki naj preprečuje prevelike izgube toplote ali sploh prehod toplote. Pri tem je okno v celi lupini kritični element zlasti v ekstremnih primerih: pozimi, ko mora čim bolje izolirati in poleti, ko ob direktnem sončnem sevanju postane grelno telo (kot radiator) in segreva zrak v prostoru.


2.2.3 Sončna zaščita in zaščita pred hrupom


Neprijetni stranski učinki okenske zasteklitve so lahko: prevelika osvetljenost, bleščanje, segrevanje stekla ter s tem prostora. Steklo samo sicer delno zaustavi sončne žarke.


stran

10

Energetska sanacija stanovanjske hiše




Najučinkovitejši pa so posegi s posebnimi vrstami stekla (absorpcijsko, odbojno) in različnimi vrstami senčil (sončna zaščita, brisoleji). Zaščita s senčili je najboljša, kadar prestrežejo sončne žarke pred steklom, torej zunaj. Senčilo v katerem koli položaju navadno predstavlja tudi zaščito pred pogledi, pred mrazom, škodljivimi atmosferskimi vplivi na okno, je sredstvo za zatemnitev in zavarovanje pred vlomom.

Urbanizacija in naraščanje prometa prinašata vse večji hrup, ki predstavlja že vsega upoštevanja vredni del onesnaževanja okolja. Za bivalne in delovne prostore je nujno preprečiti vdor zunanjega hrupa, le ta pa prodira ravno preko oken in drugih odprtin v fasadnem zidu. Če že ni mogoče popolnoma odpraviti odpiranja oken (in prezračevati prostore na druge načine), morajo vsaj takrat, ko so zaprta nuditi določen odpor prehodu zvoka. To se lahko doseže z dobrim tesnjenjem pripir, z absorpcijskimi oblogami, s povečanjem mase (debeline stekla), z večanjem razdalje med stekli in s preprečevanjem resonanc (različne debeline stekel).

2.3 Vrednotenje bivalnega ugodja

2.3.1 Relativna skala bivalnega ugodja


PMV (Predicted mean vote) vrednosti predstavljajo relativno skalo bivalnega ugodja kot skupen vpliv navedenih parametrov ugodja. Vrednost PMV so po dogovoru med –3 in +3. Vrednost PMV 0 predstavlja optimalno ugodje, pozitivne vrednosti toplejše in negativne vednosti hladnejše okolje glede na optimalno. V nekem prostoru lahko določimo PMV vrednost z matematičnim izrazom v primeru, ko poznamo vrednosti parametrov ali z merilnim instrumentom, ki s senzorji zazna osnovne parametre (temperaturo zraka, srednjo sevalno temperaturo, vlažnost in hitrost zraka), posebej pa nastavimo aktivnost in oblečenost ljudi v prostoru. Z znano vrednostjo PMV lahko določimo odstotek nezadovoljnih ljudi, ki se v danem okolju ne počutijo prijetno (npr.: pri PMV 0 5 %, pri PMV –1 ali +1 26 %, pri PMV –2 ali +2 80 %). [3]


stran

11

Energetska sanacija stanovanjske hiše





Slika 2.4: Odvisnost PMV in procentualnega deleža, z bivalnim ugodjem,

nezadovoljnih ljudi. (Vir: Medved S. 1997)


2.3.2 Diagram ugodja


Diagrami ugodja povezujejo in prikazujejo naštete parametre. Meje ugodja, ki so vrisane v diagrame, so dobljene tudi z anketami ljudi, ki bivajo oziroma se zadržujejo v določenih prostorih. To so diagrami z vrisanimi področji parametrov, pri katerih se določen odstotek ljudi (npr. 80 %) počuti ugodno. Ta meja je podana zato, ker izkušnje kažejo, da se vedno najdejo izjeme, ki se kljub zagotovljenim optimalnim bivalnim parametrom ne počutijo ugodno. Na diagramih na sliki 2.5, so prikazana področja ugodja za tri različne specifične primere: za pisarno, gostinski lokal in trgovino. Temna področja (b) omejujejo optimalne parametre, pri katerih se ugodno počuti 80 %, svetlejša (a) pa parametre, ob katerih se ugodno počuti 70 % vprašanih. [3]


stran

12

Energetska sanacija stanovanjske hiše

stran

13





Slika 2.5: Diagrami ugodja

Vir: Medved S. 1997


2.3.3 Občutena temperatura


Občutena temperatura je temperatura, ki jo človek v prostoru zazna s svojimi čutili. Četudi zajema vpliv vseh parametrov na bivalno ugodje, jo lahko aproksimiramo (pri hitrosti zraka manjših od 0.2 m/s) z izrazom:




Tobčutena = 0.5 Tzraka + 0.5 Tsevalna (2.1) T - temperatura

Energetska sanacija stanovanjske hiše





3. VZROKI PROPADANJA OBJEKTA





Obnovo gradbenih objektov največkrat narekujejo poškodbe objektov, ki so lahko posledica različnih vzrokov, med katerimi so najpomembnejši:
- poškodbe zaradi napak med gradnjo,
- napake v osnovnem projektu,
- neredno vzdrževanje,
- nepravilna uporaba,
- staranje materialov.

V tem primeru je potrebno ugotoviti vzroke za nastanek poškodb in jih v okviru obnove tudi odpraviti oziroma zmanjšati na minimalno mejo.

Tudi če ni poškodb na objektu, predstavlja petdesetletno obdobje za današnji čas silovitega napredka zelo dolgo obdobje, kar zahteva od objektov določene spremembe in prilagoditve novim potrebam tehnoloških procesov v industriji.

Obnova ne pomeni samo sanacije poškodb oziroma povrnitev v prvotno stanje, ampak lahko objektu določene lastnosti tudi izboljšamo. Izboljšamo lahko na primer nosilnost, potresno varnost, toplotno in zvočno zaščito, povečamo bivanjsko ugodje ali pa polepšamo videz. V življenjski dobi objekta se menjavajo tudi standardi s področja gradbeništva, ki se z razvojem znanosti neprestano dopolnjujejo in izpopolnjujejo. Tako lahko objekt, ki je bil v času gradnje projektiran in izveden po veljavnih normativih, ob koncu življenske dobe predstavlja nevaren objekt.

Sanacija lahko obsega:
- izboljšanje varnosti in stabilnosti,


stran

14

Energetska sanacija stanovanjske hiše




- izboljšanje funkcionalnosti in bivanjskega ugodja, - povečanje energetske učinkovitosti,
- izboljšanje estetskega videza objekta.

Smiselno je, da se s sanacijo poskuša doseči več teh ciljev hkrati, oziroma da se objekt celovito sanira. To je v končni fazi tudi najcenejša varianta, vendar lastnikom ponavadi predstavlja prevelik finančni zalogaj, zato je med željami in potrebami večkrat treba iskati kompromise ter izvajati sanacijo postopoma.


3.1 Konstrukcijski vzroki za propadanje objekta


Toplotni mostovi so mesta v zunanjem ovoju stavbe, kjer je toplotni upor bistveno manjši od toplotnega upora na sosednjih mestih. To pomeni, da je na toplotnem mostu v zimskem času toplotni tok iz notranjega, ogrevanega okolja v zunanje okolje močno povečan. Na takem mestu je zato tudi temperatura notranje površine ovoja stavbe znižana. Glede na vzrok delimo toplotne mostove na konstrukcijske in geometrijske. Literatura navaja tudi toplotne mostove zaradi netesnosti (konvekcijski toplotni mostovi) ter zaradi bistveno različnih notranjih površinskih temperatur (na primer pri namestitvi grelnega telesa ob zunanji steni). V praksi zelo pogosto naletimo na kombinacijo konstrukcijskih in geometrijskih mostov, ki jih zato imenujemo kombinirani toplotni mostovi. Za potrebe računske analize toplotnega odziva stavbe toplotne mostove idealiziramo. Tako poleg omenjene delitve uporabljamo tudi izraz točkovni in linijski toplotni mostovi, s katerima ponazorimo obliko oziroma prevladujoče dimenzije pojava. [5]


3.1.1 Konstrukcijski toplotni most


Sprememba sicer enakomernega toplotnega upora (na primer nesklenjenost toplotne zaščite) na ovoju stavbe je osnovni vzrok za konstrukcijski (včasih zasledimo tudi izraz materialni) toplotni most. Do njega pride, ko je ovoj stavbe prekinjen ali predrt z materialom, ki ima veliko toplotno prevodnost (na primer armirani beton ali jeklo) in ki ni toplotno zaščiten ne z zunanje ne z notranje strani. S premišljeno zasnovo ovoja stavbe se lahko konstrukcijskim toplotnim mostovom praktično povsem izognemo. To pomeni, da je


stran

15

Energetska sanacija stanovanjske hiše

stran


16

potrebno s pravilnim načrtovanjem in izvedbo zagotoviti povezanost in enakomernost sloja toplotne zaščite ter po potrebi namestiti dodaten sloj toplotne zaščite na toplotno šibkih mestih.

Poseben primer ste vrste toplotnega mostu je navlažen del konstrukcije, še posebej materiala za toplotno zaščito; tudi navlažen material namreč predstavlja toplotni most, saj se mu zaradi vsebnosti vlage oziroma vode toplotna prevodnost poveča.

Konstrukcijski toplotni mostovi imajo lahko (glede na njihovo število in velikost) velik vpliv na toplotne izgube, zato je potrebno pri računu toplotne bilance stavbe precej strokovnega znanja. Prepričati se je potrebno, kdaj jih moramo upoštevati in kdaj jih lahko zanemarimo.

Potencialna mesta konstrukcijskih mostov so na vseh križanjih konstrukcijskih sklopov, pri prebojih zaradi dimnikov in zračnikov, pri napuščih, pri vogalnih vertikalnih protipotresnih vezeh, pri okenskih špaletah in omaricah za roloje, ob ležiščih betonskih plošč, pri neposrednih nadaljevanjih balkonske plošče in stene, pri cevnih napeljavah in v območju zidnih podstavkov (coklov) ter temeljev. [5]


3.1.2 Geometrijski toplotni mostovi


Geometrijski toplotni most nastopi na delu ovoja stavbe, pri katerem je zunanja površina, preko katere toplota prehaja iz ogrevanega prostora v zunanje okolje, precej večja od notranje (na primer vogal). Geometrijskim mostovom se v praksi ne moremo izogniti, lahko pa njihov vpliv močno omilimo. Kot osnovno pravilo velja, da se je potrebno izogibati stikom pod kotom manjšim od 90, ukrivljeni elementi ali sklopi pa naj imajo čim večji radij. Tudi tu gre za povečan toplotni tok, ki pa je pogojen z razliko med velikostjo zunanje in notranje površine takega elementa. Tipičen primer geometrijskega toplotnega mostu je zunanji vogal stavbe, to je toplotno neizoliran stik dveh zunanjih sten. Če bi strogo in brez razmisleka izhajali iz definicije geometrijskega toplotnega mostu, bi lahko povsem napačno sklepali, da pomeni toplotna zaščita ovoja stavbe slabo ali nepravilno dejanje. Z dodajanjem plasti toplotne zaščite na zunanji strani oziroma z večanjem njene debeline razliko med velikostjo (na primer zunanje in notranje vogalne površine) res povečamo, vendar pa je pomembneje, da se temperatura notranje površine zviša, kar pri

Energetska sanacija stanovanjske hiše




običajni temperaturi, vlažnosti in gibanju notranjega zraka povsem prepreči nevarnost površinske kondenzacije.

Pomen geometrijskih toplotnih mostov, tako relativni kot absolutni, se manjša z debelino toplotne zaščite na zunanji strani ovoja stavbe. Pogoj je seveda, da so detajli skrbno načrtovani in izvedeni in da ni prekinitev plasti. Te vrste toplotnih mostov v računskem preverjanju toplotne bilance stavbe brez škode zanemarimo.

Geometrijski toplotni most pogosto nastopa hkrati s konstrukcijskim, na primer armiranobetonska protipotresna vogalna vez, nosilni armiranobetonski steber v zunanji steni, ki sega preko zunanje ravnine zidu, prej omenjeni armiranobetonska balkonska plošča in balkonska stena, toplotno neizoliran stik dveh zunanjih sten ter armiranobetonske plošče proti neogrevanem podstrešju oziroma ravne strehe in podobno. V takih primerih govorimo o kombiniranem toplotnem mostu. Te vrste toplotni mostovi zahtevajo še posebej skrbno obravnavo in iskanje najustreznejše rešitve. [5]


3.1.3. Konvekcijski toplotni most


Mesto v ovoju stavbe, kjer je zaradi prekinitve ali netesnosti omogočen pretok notranjega, navlaženega zraka v konstrukcijski sklop, imenujemo konvekcijski toplotni most. Nevarnost kondenzacije vodne pare znotraj konstrukcijskega sklopa zaradi slabe zrakotesnosti stikov je za nekaj velikostnih razredov večja od nevarnosti kondenzacije zaradi ovirane difuzije vodne pare. Medtem ko je difuzija vodne pare počasen in dolgotrajen proces, lahko skozi slabo izveden stik v konstrukcijski sklop hitro prodre znatna količina zraka z veliko vsebnostjo vodne pare iz notranjega prostora (t.i. konvekcija vodne pare). Največjo težavo v praksi povzroči toplotna izolacija strehe (poševne in ravne) nad ogrevanim prostorom. Dosledno je potrebno zatesniti ali zalepiti stike vetrne oziroma parne zapore na notranji strani. Enako velja za izolacijo zidov z notranje strani, posebej še če obstaja verjetnost, da so se med slojem toplotne zaščite in zidom ustvarili zračni žepi zaradi nepopolnega prileganja obeh slojev. [5]


stran

17

Energetska sanacija stanovanjske hiše




3.2 POSTOPKI PRI GRADNJI

3.2.1 Nezadostno izsuševanje prostorov pri gradnji


V zadnjih nekaj letih , so se okoliščine in načini gradnje močno spremenili. Roki izvedbe
so vedno krajši, gradi se hitreje, uporabljajo se kakovostnejši in dražji materiali. Sodobno
pristop v gradbeništvu zato vse pogosteje zahtevajo tudi pospešeno sušenje estrihov in
sten. Zavedati se je treba, da naravno sušenje estrihov traja vsaj nekaj mesecev, ob
neugodnih vremenskih razmerah pa tudi nekaj let. Neupoštevanje teh časovnih okvirom
pogosto pripelje do resnih posledic. Raziskave o vzrokih reklamacij kažejo, da največji del
škode nastaja prav zaradi prevelike vsebnosti vlage v gradbenih materialnih. Med hujše
posledice vselitve v vlažno zgradbo, ki se v Sloveniji prepogosto dogajajo, lahko štejemo
poškodovane talne obloge (na primer dvignjen parket) in odpadanje ometov. Manj opazne,
a pogosto tudi zelo moteče posledice so še zidna plesen, močno rosenje oken in vrat,
zatohel vonj in (pozimi) kondenz na stenah. Upoštevati velja tudi dejstvo, da so vlažne
stene v primerjavi s suhimi bistveno manj izolativne. Strokovnjaki so izračunali, da vlažne
hiše v prvih treh letih porabijo do 50 odstotkov več energije za ogrevanje. Stroški
ogrevanja pa so v vlažnih hišah pogosto še višji, saj težave z vlago v prostorih pogosto
rešujemo s prekomernim ogrevanjem. Takšen pristop bi bil učinkovit le v kombinaciji z
močnim prezračevanjem in le ob nizki zunanji relativni vlažnosti. Ob 80 odstotni
povprečni relativni vlažnosti v Sloveniji pa je to skoraj nemogoče. Ob vsem povedanem ne
preseneča, da je stroka vedno bolj enotna v spoznanju, da samo ustrezno izsušen objekt
omogoča hitro in kakovostno nadaljevanje gradnje ter prijetno bivanje. Pri zagotavljanju
hitrega in učinkovitega sušenja objekta obstajajo tri temeljne možnosti:
- sušenje z direktnim ogrevanjem prostorov in odvajanjem zraka iz stavbe je energetsko

potratno, obstaja pa tudi možnost prehitrega sušenja in nastajanja razpok;
- absorpcijsko sušenje je tudi energijsko zelo potratno, poleg tega pa zahteva razmeroma

visoko investicijo in kompleksne postavitve;
- kondenzacijsko sušenje predstavlja najbolj učinkovito rešitev. Zagotavlja hitro rešitev

ob majhni porabi energije, preprečuje prehitro sušenj, ter hkrati omogoča enostavno uporabo in namestitev. [6]


stran

18

Energetska sanacija stanovanjske hiše




3.2.2 Vlaga


Kombinacija nepravilne gradbene zasnove posameznih konstrukcijskih elementov ali celotne stavbe, nepravilno prezračevanje in ogrevanje ter tudi neustrezen režim uporabe prostora, so vzroki za nastanek prekomerne vlage.

Vlaga predstavlja pri starejših objektih eno od največjih težav. Neposredno ali posredno vpliva na degradacijo skoraj vseh vrst materialov in konstrukcij. Kot vlažen oziroma moker ponavadi označujemo material, pri katerem je vsebnost vlage tako velika, da lahko pride do poškodb samega materiala in njegovih oblog. Stopnjo, pri kateri postane vlažnost določenega materiala nesprejemljiva, pa je težko natančno oceniti. Običajno preverjamo stopnjo nasičenja materiala z vlago.

Vsebnost vlage v materialu se lahko izraža skozi najrazličnejše vplive, med drugim skozi fizično propadanje materiala zaradi premikov, kristalizacijo soli, zmrzovanje, kemijsko propadanje zaradi agresivnih komponent v atmosferi, vodi in zemljini, pa tudi skozi biološko propadanje zaradi rastlin, mahov, lišajev, alg, gliv, bakterij in različnih členonožcev, predvsem insektov. Včasih ni pomembna (največja trenutna) vsebnost vlage sama po sebi, ampak lahko tudi njeno nihanje povzroči določene nevšečnosti, kot na primer dimenzijske spremembe ali spremembe toplotnih lastnosti materiala.

Izvor vlage so lahko:
- neposredno zamakanje konstrukcije –meteorna vlaga (dež, sneg, razne površinske vode, poškodbe na inštalacijah),
- kondenzna vlaga, ki se izloča iz vlažnega zraka na hladnih površinah praviloma v notranjosti stavb, pa tudi na zunanjih severnih in senčnih stenah zidov,
- kapilarna vlaga, ki se širi iz vlažnega terena.

Večina obravnavanih objektov je zgrajena brez vsake hidroizolacije, zato prav kapilarna vlaga predstavlja največjo težavo. Pri tem ne gre podcenjevati vlogo škodljivih soli, ki jih zemeljska vlaga vedno vsebuje in ki se z njo transportirajo po konstrukciji. Soli se odlagajo na ometanih površinah in povzročajo razkroj ometov. Zaradi higroskopičnosti soli prihaja do stalne interakcije med njimi in vlago iz zraka. S tem mehanizmom se proces njihovega širjenja po konstrukciji nadaljuje, z njim pa tudi širjenje vlage v zidovih. Vlaga v zidovih


stran

19

Energetska sanacija stanovanjske hiše




povzroča hladnejšo površino zidu, s čimer so že ustvarjeni pogoji za dodatno kondenzno vlago.

3.3 Zunanji dejavniki - vremenski vplivi


Stavba je oblikovana predvsem kot zavetje pred zunanjimi vplivi, tudi vremenskimi. Tako je za različne dejavnosti kot so bivanje, delo, druženje zasnovan prostor ovoja zaščita, ki je sestavljena iz talne, obodne, stenske in strešne konstrukcije – stavbni ovoj. Stavbni ovoj je, v nasprotju z njegovimi notranjimi elementi, neprestano izpostavljen vremenskim dejavnikom, ti pa povzročajo negativne spremembe v strukturi gradiv njegovih sestavnih delov. Spremembe oziroma poškodbe gradiv, ki jih povzročajo dež, sneg, sončno sevanje, veter, temperatura zraka in v našem času tudi nevarni prometni izpuhi in emisije industrijskih ter gospodinjskih snovi, med njimi so poleg prašnih delcev še posebej neugodni dušikovi oksidi in žveplovi dioksidi, ki v stiku z vlago kemično reagirajo v novo snov, v dušikovo in žvepleno kislino – kisel dež, so različne. Med vremenskimi dejavniki, ki hitro in močno poškodujejo vsa gradiva, neodvisno od vrste (les, kamen, opeka, beton), je gotovo na prvem mestu voda (dež, sneg), ki pride v gradivo kot padavinska – meteorna ali talna in je zaradi vsebnosti žveplene kisline tudi zelo agresivna. V trenutku, ko gradivo zaradi neprestanega namakanja s talno ali padavinsko (vlaženje gradiva) preseže lastno vlažnost, se v gradivu začnejo raztapljati v vodi topne snovi. Med njimi so tudi agresivne soli, ki raztopljene v vodi neposredno razkrajajo gradivo in vežejo nase še več vlage. Poškodbe se s časom prisotnosti prevelike količine vlage v gradivih stopnjujejo. Tako dolga in neprestana prisotnost prevelike količine vlage, gradivo poškoduje do stopnje razpada, kar lahko ogrozi celo stabilnost ovojne konstrukcije.


stran

20

Energetska sanacija stanovanjske hiše





4. OBNAŠANJE UPORABNIKA





Pogosto se npr. z zamenjavo starih in vgradnjo novih, zrakotesnih oken ter tako povečano zrakotesnostjo stavb prav kmalu tudi na pravilno toplotno saniranih delih stavb pojavijo poškodbe v obliki različnih vrst plesni. Povzročita jih predvsem povišana relativna zračna vlaga v zimskem času (nad 45 %) in povišana relativna zračna vlaga na premalo (čeprav po veljavnem pravilniku) izoliranih toplotnih mostovih, ki lahko znaša na teh hladnejših delih tudi do 80 % (preklade, vogali, zunanje stene za pohištvom). Zato je zelo pomembno pravilno zračenje in prezračevanje. Prav tako pa je zelo pomembno tudi osvetljevanje prostorov, ki ima velik vpliv na naše ugodje. V zadnjih letih se je zaradi številnih tehnoloških izboljšav zelo povečala ponudba različnih vrst žarnic, zato je pomembna pravilna izbira le teh, saj se njihova življenjska doba in učinkovitost pri različnih vrstah lahko zelo razlikuje.


4.1 Prezračevanje

4.1.1 Pravilno zračenje in prezračevanje


Ugodno počutje in sposobnost koncentracije za delo v prostoru, pa naj bo to bivalni ali delovni prostor, sta odvisna od vrste dejavnikov, kot so temperatura, osvetljenost, gibanje zraka, hrup in podobno, med njimi pa je eden najpomembnejših dejavnikov kakovost zraka. V zraku mora biti zadosten delež kisika, primerna zračna vlaga, nemoteča količina vonjav in tako majhna količina zdravju škodljivih snovi, da naše zdravje ni ogroženo. Primerno kakovost zraka dosežemo z zračenjem, ki je potrebno predvsem zaradi odstranjevanja škodljivih snovi in različnih vonjav. Škodljive primesi v zraku nastajajo v stanovanjih na dveh nivojih:
- iz snovi, ki so v prostoru, torej zaradi izhlapevanja različnih zaščitnih premazov lesa, lakov in barv, naravnega plina radona, mikroorganizmov, prahu,


stran

21

Energetska sanacija stanovanjske hiše




- zaradi bivanja človeka v prostoru, ki oddaja različne vonjave in vlago, kuha in pripravlja hrano, se kopa, kadi, goji rože, ki oddajajo dodatno vlago itd. [7]


4.1.2 Načini prezračevanja


Razlikujemo :
- naravno prezračevanje, - kanalsko prezračevanje, - prisilno prezračevanje.


 Naravno prezračevanje


Pomen dobre kakovosti zraka največkrat zanemarjamo. Za normalno dihanje zadostuje že zrak, ki v prostor pride zaradi netesnosti stanovanjskega prostora. Te netesnosti predstavljajo v glavnem pripire pri oknih in zunanjih vratih, pa tudi nekatere gradbene konstrukcije prepuščajo zrak. Pogoja za tako izmenjavo zraka - imenujemo jo naravno prezračevanje sta temperaturna razlika med notranjostjo prostora in okolico ter veter. Če je notranja temperatura višja od zunanje, kar je posebej izrazito pozimi, nastane zaradi različne gostote toplega in hladnega zraka določena tlačna razlika, ki povzroči gibanje zraka. Veter povzroča intenzivnejši prodor zraka v prostore, saj na strani, ki je izpostavljena vetru povzroči nadtlak, na ostalih straneh pa podtlak. Človek potrebuje na uro za normalno dihanje približno 0,4 m3 zraka. Takšna mora biti menjava zraka za doseganje prave koncentracije kisika v zraku. Če za primer vzamemo prostor velikosti 12 m2 in višine 3 m, pomeni da moramo za potrebe dihanja zamenjati samo stoti del prostornine prostora na uro ali 0,01 h-1. Pri normalno zatesnjeni stavbi meritve pokažejo, da je število izmenjav med 0,1 in 0,3 h-1, kar povsem zadošča za dihanje. Potrebno število izmenjav zraka v določenem prostoru označujemo z oznako n. Dejansko vrednost je težko določiti, saj je odvisna od velikosti oken in vrat in njihove tesnosti ter zunanjih pogojev (temperatura, hitrost vetra). Naj naštejemo nekaj vrednosti za potrebno število izmenjav zraka za nekatere onesnaževanju najbolj izpostavljene prostore v stanovanjih in hišah:
- sanitarije: 4 do 5 h
-1,

- kopalnica: 5 do 8 h -1,


stran

22

Energetska sanacija stanovanjske hiše




- kuhinja (odvisno od št. aparatov): 15 do 25 h -1,

-garderoba: 3 do 6 h -1.

Seveda taka količina zraka ne zagotavlja čistega zraka, zato je potrebno netesna mesta čimbolj zmanjšati s tesno vgradnjo stavbnega pohištva in dodatnim tesnenjem okenskih in vratnih špranj. Zadostne količine zraka moramo torej zagotoviti na druge, čimbolj kontrolirane načine. Najbolj razširjena metoda je zračenje z odpiranjem oken. Pri tem ločimo dolgotrajno zračenje in kratkotrajno zračenje. Kot dolgotrajno zračenje ali tudi zračenje s priprtimi okni lahko označimo odpiranje oken z zvračanjem v pol vertikalni položaj ("skipana okna"), ki ostanejo priprta večino dneva ali noči. S tem načinom omogočimo 1 do 4 kratno izmenjavo zraka v prostoru. Tak način predstavlja v hladnih dneh tudi veliko izgubo toplotne energije potrebne za ogrevanje. Zaradi hladnejšega in manj vlažnega zraka se v prostoru tudi hitreje znižuje relativna vlaga zraka in pospešuje gibanje prahu. Podhlajujejo pa se tudi površine v neposredni okolici okna. Veliko primernejše je kratkotrajno in intenzivno zračenje prostorov z odpiranjem oken. V enakomernih časovnih intervalih (npr. vsake tri ure) odpremo za kratek čas (5–10 minut) okna na stežaj. V tem času znaša izmenjava zraka med 9 in 15 h-1, kar pomeni da se celotna količina zraka zamenja v 4-8 minutah. [7]


 Kanalsko prezračevanje


Za zagotovitev zračenja v večstanovanjskih stavbah so speljani prezračevalni kanali, posebej za zračenje kopalnic in sanitarij, ki nimajo vgrajenih oken. Zrak za zračenje doteka iz okoliških prostorov in odteka skozi kanale na strehi. Pri tem zračenju je zelo pomembna temperaturna razlika, ki zagotovi potrebno tlačno razliko med vstopom v kanal in izstopom na prosto. [7]


 Prisilno prezračevanje


Prisilno prezračevanje zagotavlja dobro delujoče in energijsko učinkovito zračenje bivalnih prostorov. Zato potrebujemo kanalski razvod od posameznih prostorov do centralne odvodne enote na podstrešju, kjer je vgrajen odvodni ventilator. To je tudi edini način, da


stran

23

Energetska sanacija stanovanjske hiše




lahko zagotovimo zadostno oziroma načrtovano število izmenjav zraka v bivalnih prostorih. Predpogoj za izvajanje prisilnega prezračevanja pa je seveda učinkovito tesnenje oken v zgradbi. V nizkoenergijskih hišah je takšen način edini učinkovit način prezračevanja. Sveži zrak lahko pozimi ogrevamo na temperaturo vpihovanja, ki je nekoliko višja od temperature v prostorih. Pri manjših obremenitvah prostorov lahko obratujemo tudi z obtočnim zrakom. Zrak lahko tudi filtriramo in ustrezno pripravimo in s tem preprečimo širjenje različnih bolezni in alergij. Za večjo energijsko učinkovitost uporabljamo tudi različne sisteme regulacije, s katerimi lahko natančno prilagodimo količino potrebnega zraka različnim zahtevam (npr. v času kuhanja večja količina zraka).

Rekuperacija toplote - pri centralnih napravah za prezračevanje objektov je predpisano tudi vračanje toplote izstopnega zraka nazaj v prezračevalni sistem. Takšne sisteme prezračevanja z vračanjem toplote imenujemo tudi prezračevalni sistemi z rekuperacijo toplote. Sodobne naprave poleg vračanja toplote omogočajo tudi dogrevanje ali hlajenje vstopajočega zraka, s čimer zagotovimo primerno temperaturo vpihovanega zraka tako v času kurilne sezone kot tudi izven nje. [7]


4.1.3 Vpliv prezračevanja na učinkovitost rabe energije v objektu


Prezračevanje ima poleg vpliva na kakovost bivanja občuten vpliv na rabo energije za ogrevanje objekta. Z ogrevanjem objekta dovajamo v prostore toploto, enakovredno velikosti toplotnih izgub. Le te pa sestavljajo transmisijske toplotne izgube (zaradi prehoda toplote skozi ovoj zgradbe) ter ventilacijske toplotne izgube (zaradi naravnega ter prisilnega prezračevanja). Transmisijski del toplotnih izgub se veča z naraščanjem toplotne prehodnosti ovoja zgradbe (manj učinkovita toplotna zaščita), ventilacijski del pa je odvisen samo od pretoka izmenjanega zraka (število izmenjav). Tako lahko z zmanjšanjem urne izmenjave zraka z 1 na 0.5 dosežemo v primeru objekta s slabo toplotno zaščito teoretičen prihranek toplote v višini 1/4 prvotne rabe, v primeru nizkoenergijske hiše z visoko toplotno zaščito pa kar 1/3. [7]


stran

24

Energetska sanacija stanovanjske hiše




4.1.4 S prezračevanjem do boljšega zraka in večje energijske učinkovitosti


- Zadostno zračenje je potrebno za zagotavljanje zdravih bivalnih in delovnih pogojev.

- Samo naravno zračenje skozi netesnosti ni dovolj.

- Naravno zračimo prostore z odpiranjem oken na stežaj in v enakomernih intervalih.

- Energijsko najbolj učinkovito je kratkotrajno zračenje na prepih.

- Izogibajmo se dolgotrajnemu zračenju pri priprtih oknih.

- Zapirajmo okna v prostorih, kjer se ne zadržujemo daljši čas.

- Centralni sistem za prisilno prezračevanje zagotavlja optimalne bivalne pogoje in varčuje z energijo, zahteva pa redno in kakovostno vzdrževanje

- Centralnemu sistemu za prisilno prezračevanje lahko prigradimo tudi napravo za hlajenje in s tem tudi v poletnem času zagotovimo dobre bivalne pogoje. [7]


4.2 Umetno osvetljevanje


Pri opremljanju stanovanja je pravilna izbira in namestitev svetil vsaj tako pomembna kot namestitev pohištva ali izbira barv. Neprimerno osvetljeni prostori vplivajo na slabo vzdušje in počutje, lahko povzročajo zdravstvene težave kot so glavoboli in vnete oči. Kljub temu pa večina ljudi osvetlitvi stanovanja posveča premalo pozornosti.


4.2.1 Osvetlitev prostorov v stanovanju


Za vse prostore je pomembno, da so zadostno oz svoji namembnosti primerno osvetljeni. Prostori za delo in študij naj imajo močno splošno osvetlitev, ki je lahko obrnjena v stene ali strop oz. toliko zasenčena, da ne slepi, po potrebi lahko dodatno namestimo tudi namizne svetilke na delovne mize, vendar morajo imeti dovolj širok svetlobni stožec, da pokrivajo večji del mize. Pri delu z računalnikom mora biti svetloba usmerjena tako, da ne odseva na ekranu. Pomembno je, da ne varčujemo s številom žarnic, da jih namestimo dovolj, vendar naj bodo energetsko učinkovite.


stran

25

Energetska sanacija stanovanjske hiše




4.2.2 Vrste žarnic in sijalk, ter njihova učinkovitost


Svetlobni učinek je razmerje med oddanim svetlobnim tokom in porabljeno močjo. Merimo ga v lumnih lm/W po vatu in je najbolj ustrezno merilo o ekonomičnosti svetila. Sijalke so veliko bolj ekonomične od žarnic, saj gre pri žarnicah velik del energije v toploto in le manjši del v svetlobo. Svetlobni izkoristek žarnic je zato razmeroma majhen, toplota kot stranski učinek pa je nezaželena in celo moteča. Sijalke imajo boljše izkoristke, saj je poraba sijalk le okoli 20 % žarnic pri isti svetilnosti.

Klasične žarnice izdelujejo v različnih velikostih in oblikah (od hruškastih do paličastih). Svetijo približno 1000 ur, v svetlobo pa spremenijo le okoli 5 do 10 % porabljene energije.

Halogenske žarnice imajo daljšo življensko dobo, saj svetijo približno 4000 ur, porabijo skoraj 25 % manj energije, njihovo izžarevanje toplote pa je za 30 % manjše. Dajejo bleščečo svetlobo, ki je podobna dnevni.

Kompaktne fluorescenčne žarnice imenujemo tudi sijalke. Izdelujejo jih v različnih oblikah in so energetsko izredno učinkovite. Njihova življenjska doba je okoli 10000 ur, porabijo 80 % manj energije od klasične žarnice in proizvajajo manj toplote.

Fluorescentnim sijalkam nekateri zmotno pravijo »neonke«. Najnovejše izvedbe dajejo svetlobo, ki je zelo podobna dnevni svetlobi polnega spektra. Sijalke imajo izjemno dolgo življenjsko dobo, približno 24000 ur, seveda pa so dražje kot druge sijalke ali žarnice.

Led sijalke (Light Emitting Diode - na osnovi elektroluminiscence) imajo pričakovano življenjsko dobo 50000 ur svetenja. Svetloba LED sijalk je prijetno bela in zelo poceni. LED sijalke so sicer dražje, toda kot vemo, je tudi življenjska doba teh svetilk daljša, poleg tega pa energetsko najučinkovitejša.


stran

26

Energetska sanacija stanovanjske hiše





5. OBNOVA STAVBE ZA BOLJŠO ENERGETSKO UČINKOVITOST


Z direktivami EU smo zavezani tudi k zahtevam po energijski učinkovitosti, uporabi obnovljivih virov energije ter zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov. Na gradbenem področju ima med številnimi drugimi ukrepi URE (učinkovite rabe energije) in OVE (obnovljivih virov energije) pri novogradnjah pomembno vlogo predvsem celostna energijska sanacija obstoječega starega stavbnega fonda, predvsem enodružinskih, večstanovanjskih in javnih stavb. [8]

Obnova stavbe predstavlja za lastnika visoke stroške, zato mora biti v vseh pogledih zasnovana in izvedena optimalno. Med ukrepi za izboljšanje energetske učinkovitosti stavb prispevajo največ prav »gradbeni« ukrepi na ovoju stavbe, ki so žal povezani z velikimi stroški. Možnosti za prihranke pri energiji in stroških v stavbah so velike, a smo jih v preteklosti velikokrat zanemarili, tako zaradi nepoznavanja tehnoloških zmožnosti, pomanjkanja sredstev in enostransko prikazanega razmerja med stroškom ukrepa in prihrankom pri energiji, kot tudi zaradi različnih organizacijskih ovir. [9]

Toplota prehaja skozi ovoj stavbe zaradi temperaturne razlike med toplim zrakom v prostoru in hladnim zunanjim zrakom v smeri nižje temperature. Izgubljanje toplote ne moremo zaustaviti, lahko ga le zmanjšamo z izboljšanjem toplotne izolativnosti obodnih konstrukcij. Kakovost toplotne zaščite ovoja stavbe opisuje toplotna prehodnost konstrukcijskega sklopa, ki pove, koliko toplote preide v časovni enoti (1 sekundi) skozi površino 1 m2 konstrukcije, če je razlika temperatur zraka na obeh straneh konstrukcije 1

K. Toplotno prehodnost konstrukcijskega sklopa označujemo z U (W/m2 K). Toplotna prehodnost konstrukcije je odvisna od vgrajenih materialov, njihove toplotne prevodnosti in debelin njihovih plasti. Vrstni red plasti v sklopu ne vpliva na njegovo toplotno prehodnost, pomemben pa postane, ko govorimo o toplotni akumulativnosti in toplotnem odzivu stavbe na spremenljive toplotne razmere v okolju. Nizko toplotno prehodnost


stran

27

Energetska sanacija stanovanjske hiše

stran


28

obodnih konstrukcij dosežemo z vgradnjo toplotno izolacijskih materialov. Čim manjša je toplotna prevodnost snovi, toliko boljše so njene toplotno izolacijske lastnosti. Toplotna prevodnost snovi (W/mK) pove, koliko toplote preide v časovni enoti (1 sekundi) skozi 1 m2 snovi z debelino 1 m pri temperaturni razliki 1 K. [10]


5.1 Energetsko varčevalni potencial v stavbah


Ogrevanje predstavlja pri stanovanjskih stavbah glavnino (preko 70 %) rabe energije, preostanek predstavlja energija za pripravo tople vode, kuhanja, razsvetljavo in druge električne aparate. Z energetsko obnovo starejših stavb, grajenih pred letom 1980, je tehnično mogoče, s poznanimi, tržno uveljavljenimi ukrepi (toplotna izolacija zunanjih sten in streh, menjava oken ali zasteklitve, posegi na ogrevalnem sistemu) prihraniti preko 60 % potrebne energije za ogrevanje. Energetski prihranki so odvisni od starosti stavbe, tehnologije gradnje, kakovosti izvedbe in vzdrževanja. Pretežni del pričakovanih energetskih prihrankov je mogoče doseči z boljšo toplotno zaščito ovoja stavbe, saj s temi ukrepi vplivamo na vzroke za previsoko rabo energije za ogrevanje. Manjši, a prav tako pomemben del prihrankov pri rabi energije za ogrevanje, je dosegljiv z izboljšanjem delovanja ogrevalnega sistema. [9]


5.2 Ekonomski vidik energetske obnove stavbe


Analize so pokazale, da vračilni roki naložb v energetsko sanacijo zgradb v povprečju presegajo 25 let, če kot naložbo vrednotimo gradbeni ukrep v celoti. Tako se zdijo ekonomski učinki energetske obnove ovoja stavbe, ob trenutnih nizkih cenah energije, na prvi pogled neugodni. [9]

Seveda se enostavnejši ukrepi, kot na primer toplotna izolacija podstrešja, izplačajo v 3 do 4 letih oziroma že v enem letu, če ne upoštevamo stroška za izvedbo. Odplačilne dobe gradbenih ukrepov lahko močno odstopajo od izračunanega povprečja in so odvisne predvsem od izbrane tehnične rešitve in materialov. [9]

Energetska sanacija stanovanjske hiše




Poudariti velja, da gre pri obstoječih stavbah s previsoko rabo energije za starejše objekte, ki so že sicer potrebni popravila. Veliko teh stavb je že doseglo tisto obdobje v proizvodno-potrošnem krogu, ko je potrebna zamenjava njihovih elementov, kar pomeni potrebo po dodatnih naložbah v investicijsko vzdrževanje. Zato je energetsko prenovo smiselno ekonomsko presojati le z vidika ocene dodatne naložbe v izboljšanje toplotne zaščite. Če je na primer fasada stavbe dotrajana in jo je po planu rednega vzdrževanja potrebno obnoviti, pa se tedaj odločimo še za izvedbo toplotnoizolacijske obloge, znaša dodatna naložba v energetsko obnovo zunanje stene med 20 % in 40 % celotne cene obnove fasade. Če slednje upoštevamo, lahko ugotovimo, da je vračilni rok naložbe v energetsko sanacijo zunanje stene med 10 in 15 leti. [9]


5.3 Obnova stavb v preteklosti in danes


V preteklosti so bila pri obnovi in vzdrževanju stavb pogostejša dela, ki jih je narekovalo slabo stanje konstrukcije, poškodbe na ovoju stavbe, nove funkcionalne zahteve uporabnika ali estetski videz zgradbe. Ker so bili naši predpisi o toplotni zaščiti stavb sorazmerno blagi, je bil edini motiv za izboljšanje toplotne zaščite ovoja stavbe energetska ozaveščenost lastnika stavbe. Pomanjkanje sredstev, pa tudi nepoznavanje vračilnih rokov gradbenih ukrepov energetske sanacije, nepovezanost lastnikov stavb in neusklajenost lastnikov in upravnikov stavb so glavni razlogi, ki so v preteklosti botrovali mnogim neprimernim odločitvam, kot sta na primer zamenjava oken, ne da bi pri tem vgradile energetsko učinkovito zasteklitev, ali obnova fasade brez vgradnje toplotnoizolacijske obloge. Pregled naknadno izvedenih ukrepov pri obstoječih stavbah je pokazal obseg »zamujenih priložnost« v fondu stanovanjskih stavb. Pri družinskih hišah med že izvedenimi ukrepi prevladujejo na ovoju zgradbe, medtem ko so pri blokih pogostejši ukrepi na ogrevalnem sistemu. Tako po obsegu kot po številu je bilo izvedenih precej več posegov pri hišah kot pri večstanovanjskih stavbah. [9]

Stanovanjske stavbe iz različnih obdobij so različno grajene in nimajo enakih energijskih izhodišč, zato je tudi poraba energije v njih različna. Večinoma je previsoka, saj imajo starejše stavbe slabše toplotno zaščiten in nezrakotesen ovoj, slabše stavbno pohištvo, ogrevalne sisteme ipd., zaradi česar prihaja do večjih toplotnih potreb. Pri teh stavbah je


stran

29

Energetska sanacija stanovanjske hiše




tudi energijska sanacija zahtevnejša, saj je hkrati potrebna še gradbena in arhitekturna sanacija. Pri starejših zgradbah se je nekaterim elementom ovoja zgradbe življenjska doba le te iztekla in so potrebni temeljite prenove. Podobno velja tudi za ogrevalne sisteme. [8]

Pri novejših zgradbah so elementi ovoja (fasade) zgradbe zasnovani pravilno, vendar zaradi pomanjkljivosti pri gradnji in izdelavi prihaja do prevelikih toplotnih izgub. Večjo porabo povzročajo tudi ogrevalni sistemi, ki pogosto niso hidravlično uravnoteženi in so brez sodobne centralne regulacije, na radiatorjih so nameščeni ročni ventili, obračun rabe energije za ogrevanje se ne izvaja po dejanski porabi. Iz teh razlogov tudi stanovalci sami pogosto niso motivirani za izvajanje ukrepov učinkovite rabe energije. Stavbe tako razvrščamo glede na obdobja in posledično uporabljene gradbene materiale, konstrukcijo in način gradnje. Motivi za pasivno prenovo so različni – v prvi vrsti varčevanje z energijo za ogrevanje, sočasno npr. potrebna gradbena ali konstrukcijska sanacija zaradi gradbenih poškodb (npr. vlaga, kondenzacija, plesni), dvig bivalnega standarda ali sprememba uporabe, boljša protihrupna zaščita, zrakotesnost. [8]


Gradnja pred 1920

Večstanovanjske stavbe pred letom 1920 imajo debele mešane kamnito-opečne zidove, debele od 38 do 65 cm, škatlasta okna, lahko tudi ornamentirane in pogosto spomeniško zaščitene fasade, obokane kleti, lesene strope in visoke etažne višine. Toplotna zaščita se lahko izvaja z notranje strani, vgrajujejo se posebej izdelana škatlasta okna z dodatno zasteklitvijo, sanirajo se toplotni mostovi stikov notranjih sten z zunanjimi, izolira strop v kleti, strop nad zadnjo etažo oz. streha. Zaradi starosti so te stavbe potrebne celostne prenove, ki poleg celostne energijske sanacije zajema tudi arhitekturno in statično sanacijo.

[8]


Gradnja do 1940

Stanovanjske zgradbe predvojnega obdobja do leta 1940 so običajno solidno grajene a slabo vzdrževane, s še vedno debelimi polnimi opečnimi zunanjimi zidovi 38 cm, tudi še z lesenimi, tramovnimi stropovi, z lesenimi okni. Pojavijo se prvi betonski stropovi, etažna višina se niža, manjša se profiliranost fasad. Njihove strehe in podstrešja so neizolirana, razen če so že bivalna. V tem primeru so tudi strehe večinoma že prenovljene in toplotno


stran

30

Energetska sanacija stanovanjske hiše




zaščitene, a pogosto s premajhno debelino toplotne izolacije. Možna je izvedba zunanje toplotne zaščite, izolacija stropa nad kletjo in zadnjega stropa, vgradnja pasivnih oken, prezračevanje z rekuperacijo. [8]


Stavbe do leta 1970 brez TI

Stanovanjske stavbe, zgrajene do sredine sedemdesetih let, so slabše ali kvečjemu enako kvalitetno grajene kot stavbe, ki so bile zgrajene do leta 1940; razlogi so bili predvsem v pomanjkanju in varčevanju z gradbenimi materiali. Stene so stanjšane na 30 cm, izolacijskih materialov ni, fasade so preproste. Pogosti so balkoni in lože, ki so pritrjeni na vmesne plošče. Večina zgradb je grajenih z modularno opeko, kasneje se pojavljajo tudi liti beton z nezadostno toplotno izolacijo, zidaki iz žlindre in elektrofiltrskega pepela. Tudi te stavbe so potrebne temeljite gradbene in energijske sanacije, zamenjave oken in drugih vzdrževalnih ukrepov. Pri stavbah iz tega obdobja je mogoče z minimalnimi dodatnimi investicijskimi posegi doseči občutno zmanjšanje potrebne energije za vzdrževanje bivalnega udobja v objektu. Posledice ukrepov učinkovite rabe in obnovljivih virov energije so toliko bolj vidne pri večnadstropnih stanovanjskih objektih in javnih stavbah.

[8]


Osemdeseta leta z minimalno TI

Novi predpisi so v osemdesetih letih, ko je nastopilo obdobje intenzivne gradnje večjih stanovanjskih naselij, že zahtevali večjo kontrolo pri zidavi večnadstropnih stanovanjskih stavb, zlasti stolpnic. Stavbe so masivne z dodatnim slojem toplotne izolacije ali pa skeletne z zidanimi fasadnimi polnili. Prevladujoči material za gradnjo večnadstropnih objektov je beton, zasebne hiše pa so bile grajene stihijsko, predvsem iz opeke. Stanovanjske hiše so večjih tlorisnih površin, nekatere brez toplotne izolacije ali pa je ta neustrezna. Kot izolacijski material sta se uporabljala pogosto uporabljala siporeks in porolit, redkeje toplotna izolacija. Zaradi novih materialov in samograditeljskih detajlov so pogoste nedoslednosti pri izvedbi tesnjenja, zato je pogosto tudi zamakanje. Okna so velika, aluminijasta ali lesena in večinoma neustrezna zaradi enoslojne ali dvoslojne zasteklitve. Energijski in gradbeno–sanacijski ukrepi morajo pri takšnih stavbah temeljiti predvsem na zamenjavi neustreznega stavbnega pohištva in dodatni toplotni izolaciji streh


stran

31

Energetska sanacija stanovanjske hiše




in stropov ter sanaciji večjih toplotnih mostov, zrakotesnosti, zvočni zaščiti in uvedbi prezračevanja z rekuperacijo. [8]


Novejši objekti so bolje toplotno izolirani

V devetdesetih letih postane gradnja zelo raznolika, ob opečni zidavi se pojavi lahka montažna gradnja, predvsem pri enodružinskih hišah. Povečal se je delež opečnih stavb s toplotno izolacijo vseh konstrukcijskih sklopov, zato so stavbe v povprečju še kar dobro izolirane. Vgrajena okna so lesena, aluminijasta in iz PVC. Povsod prevladuje dvojna zasteklitev, do leta 2000 predvsem »termopan«, po tem pa se uveljavi energijsko učinkovita dvoslojna zasteklitev. Novejši objekti, zgrajeni po letu 1990, so bolje toplotno izolirani, zato je smiselno objekt dodatno toplotno izolirati le v primeru, ko so posamezni elementi konstrukcijskih sklopov poškodovani ali je predvidena njihova zamenjava. Dodatno je smiselno izolirati le poševno streho nad ogrevanim podstrešjem. [8]


5.4 Celovit pristop k energetski obnovi stavbe


Ko se odločamo za energetsko obnovo ovoja stavbe, moramo najprej poiskati kritična mesta. Na podlagi energetskega pregleda lahko investitor oz. upravnik oblikuje načrt energetske obnove stavbe, kjer je praviloma najprej na vrsti izvajanje organizacijskih ukrepov, ki vplivajo na spremembo odnosa uporabnika do rabe energije v stavbi in niso povezani s posebnimi stroški. Nato sledijo ukrepi s kratko vračilno dobo, sem sodijo cenejši ukrepi, tisti, ki jih izvajamo že ob rednem vzdrževanju stavbe, in šele nato prehajamo k ukrepom z daljšo vračilno dobo oziroma k večjim investicijam. Seveda pa je pri tem potrebno upoštevat načrt investicijskega vzdrževanja stavbe in z njim povezati energetsko obnovo stavbe. Najpogostejši priporočeni ukrepi na ovoju stavbe so: tesnenje oken, toplotna izolacija podstrešja, zamenjava zasteklitve, zamenjava oken, dodatna toplotna izolacija podstrešja, toplotna izolacija poševne ali ravne strehe, toplotna izolacija tal na terenu in nadzorovano naravno prezračevanje stavbe. Le malo izmed teh ukrepov je poceni. Pri energetski obnovi ovoja stavbe se hitro pokaže potreba po večjih investicijah. Za investitorja je pri odločanju o izvedbi ukrepov zanimiv podatek o njihovi vračilni dobi, višini naložbe, pričakovanih prihrankih pri energiji in stroških, izboljšanju toplotnega ugodja v prostoru in o okoljskih prednostih. Razmisliti je potrebno tudi o bivalnih navadah


stran

32

Energetska sanacija stanovanjske hiše

stran


33

stanovalcev, na primer načinu prezračevanja stavbe in o odnosu uporabnikov do učinkovite rabe energije. [9]


5.5 Izboljšave za energetsko učinkoviti ovoj stavbe

5.5.1 Zrakotesnost objekta


Z zrakotesnostjo označujemo intenzivnost nekontroliranega pretoka zraka skozi konstrukcijo v zgradbo ali iz nje zaradi tlačne razlike. Nekontroliran pretok zraka se pojavlja v fugah, špranjah in drugih netesnih mestih na ovoju zgradbe. Trditev, da se skozi netesna mesta v zgradbi zagotavlja zadostno prezračevanje v prostorih, ni pravilna. Taka izmenjava zraka je namreč odvisna od tlaka, vetra in temperaturnih razlik, ter največkrat ne zagotavlja kakovostne bivalne klime. Pomanjkljivosti prehajanja zraka skozi zunanji ovoj so nezanesljivost, gradbene poškodbe, prevajanje zvoka in nekontrolirane toplotne izgube. S tesnenjem oken lahko pri starejših stavbah prihranimo od 10 % do 15 % potrebne energije za ogrevanje, investicija v kakovostna tesnila (silikonska) je nizka in se povrne v povprečju v 2 letih. Toplotne izgube zaradi prezračevanja predstavljajo pri slabo toplotno izoliranih stavbah okoli 1/3 vse potrebne energije za ogrevanje stavbe. Če je ovoj stavbe primerno toplotno zaščiten, pa delež toplotnih izgub zaradi prezračevanja dosega že polovico toplotnih potreb. Stopnjo nenadzorovanega prezračevanja želimo omejiti na potrebno raven približno 0,7 kratne izmenjave zraka v bivalnem prostoru na uro. Opozoriti velja, da je pri oknih, ki dobro tesnijo, potrebno aktivno prezračevanje z odpiranjem oken ali z ventilatorji, da zadostimo higiensko tehničnim zahtevam.


5.5.2 Zamenjava oken


Pri zamenjavi oken je smiselna odločitev za vgradnjo kakovostnih energetsko učinkovitih oken, s toplotnoizolacijskim okenskimi okvirji in energetsko učinkovito zasteklitvijo. Gre za dvojno zasteklitev z nizkoemisijskim nanosom na notranji šipi v medstekelnem prostoru in s plinskim polnjenjem, ki ima toplotno prehodnost k = 1.1 W/m2K. Pri tej zasteklitvi so toplotne izgube skoraj trikrat manjše kot pri navadni termopan zasteklitvi (U =2.9 W/m2K). Menjava starih oken z energetsko učinkovitimi ob dobri zrakotesnosti

Energetska sanacija stanovanjske hiše




omogoča do 20 % prihranka pri potrebni energiji za ogrevanje. Dodatna naložba v izbor učinkovite zasteklitve predstavlja 10 % do 15 % investicije v nova okna. Razlika v ceni se povrne v približno 3 letih, kar pomeni, da je odločitev za energetsko učinkovito zasteklitev s U = 1.1 W/m2K ob zamenjavi praktično nujna in dolgoročno učinkovita. [9]


5.5.3 Toplotna prehodnost zunanjih sten


Ob prenovi zgradbe je smiselno predvideti ustrezno dodatno toplotno zaščito, saj je takrat ekonomska upravičenost ukrepa največja. Toplotna izolacija zunanjih sten je res drag ukrep, a kadar se življenjska doba fasade že izteka, je obnova nujna, zato se strošek na račun energetske sanacije najmanj prepolovi in je tudi odplačilna doba ukrepa sorazmerno krajša. Pri starejših toplotno neizoliranih stavbah lahko pričakujemo okoli 20 % prihranka pri energiji. Analize kažejo, da se dodatna naložba v energetsko obnovo zunanjih sten, ob siceršnji obnovi stavbe, lahko povrne že v 10 letih. Posebna pozornost velja debelini izbrane toplotne zaščite, kajti ta določa rabo energije v celotni življenski dobi obnovljene fasade. Cena toplotnoizolacijskega materiala v celotni ceni vgrajene toplotno izolacijske obloge predstavlja komaj dobro desetino vse naložbe. Analize kažejo, da je pri dodatni toplotnoizolacijski oblogi zunanjih sten smiselno vgraditi vsaj 8 cm toplotne izolacije. Toplotno zaščito zunanjih sten lahko izboljšamo, kadar saniramo stene v pogledu nosilnosti (injektiranje razpok, vgrajevanje protipotresnih vezi), ob sanaciji vlažnih zidov, zamenjavi ali sanaciji zunanjega ometa, ob sanaciji fasadnih oblog, ob sanaciji starejše poškodovane toplotnoizolacijske obloge, ki je odstopila od podlage, ob sanaciji gradbenofizikalnih napak ali ob izboljšanju estetskega videza fasade. Odločamo se lahko za zunanjo ali notranjo toplotno izolacijo, vendar je pri slednji več možnosti za gradbeno–fizikalne napake in poškodbe. Med cenejše sodijo sistemi z lepljenimi toplotnoizolacijskimi ploščami in zunanjim ometom; kakovostni in dražji so sistemi s prezračevano obzidano fasado. Prezračevane fasade z lahko oblogo so pri nas v starejši stanovanjski gradnji manj običajne, čeprav v gradbeno-fizikalnem smislu dobre. [9]


stran

34

Energetska sanacija stanovanjske hiše




5.5.4 Toplotna prehodnost podstrešja


Toplotna izolacija podstrešja omogoča prihranke od 7 % do 12 % pri rabi energije za ogrevanje povprečne stavbe. Nepohodna izvedba toplotne izolacije stropa proti podstrešju se povrne v 3 do 4 letih. Pohodne inačice so lahko precej dražje, vendar se moramo zavedati, da gre razlika v ceni na račun funkcionalnosti podstrešja in ne na račun energetske obnove stavbe. Posebej v zadnjih etažah večstanovanjskih objektov pogosto razmišljamo o notranji toplotni izolaciji stropa. V takem primeru velja opozoriti na nujno namestitev parne zapore na notranji stani toplotne izolacije. Tako se izognemo kondenzaciji vodne pare v stropu in kasnejšemu pojavu plesni. Ustreznost rešitve z notranjo toplotno izolacijo je potrebno vsakič gradbeno fizikalno preverit. Posvetiti se je potrebno stikom stropa z zunanjo steno, saj pri tem nastajajo toplotni mostovi, ki jih le težko rešimo z estetsko sprejemljivimi rešitvami. Na mestih toplotnih mostov lahko pride tudi do površinske kondenzacije vodne pare, kar je idealno gojišče za razvoj plesni. Bivanje v takih prostorih je neprijetno in sanacija poškodb draga. [9]


5.5.5 Toplotna prehodnost poševne strehe


Kadar se odločamo za toplotno izolacijo poševne strehe, se moramo zavedati, da toplotna izolacija ne bo zmanjševala le toplotnih izgub pozimi, ampak nas bo varovala pred pretirano vročino in pregrevanjem mansardnega bivalnega prostora poleti. Zato mora biti debelina toplotne izolacije v tem primeru večja kot pri izolaciji stropa proti podstrešju (npr. 20 cm). Predvideti je potrebno zaščito toplotne izolacije pred zamakanjem zaradi poškodb kritine, projektant pa mora tudi računsko preveriti difuzni tok vodne pare skozi konstrukcijo. Posebno pomembno je doseganje zrakotesnosti lahkih strešnih konstrukcij, kajti slabi stiki in nenadzorovano izmenjavanje zraka lahko izničijo vsa naša prizadevanja za zmanjšanje toplotnih izgub. Toplotno zaščito streh je primerno urediti, kadar obnavljamo kritino, predelujemo podstrešje v mansardo, saniramo poškodbe hidroizolacije na ravni strehi, polagamo pohodni sloj (npr. estrih) na plošči proti podstrešju ali kadar saniramo posledice gradbeno–fizikalnih napak. [9]


stran

35

Energetska sanacija stanovanjske hiše




5.5.6 Toplotna prehodnost talne plošče


Velik del toplotnih izgub je tudi zaradi toplotnih izgub talne plošče, zato je pomembno, da dobro izoliramo tudi talno ploščo. Pri stropu nad kletjo (neogrevna klet) je dobro če je toplotna izolacija sestavljena iz dveh plasti: spodnje, ki je nestisljiva in zgornje, mehkejše, s katero preprečujemo prenos zvoka po konstrukciji, lahko je tudi v enem sloju, toda njena stisljivost ne sme biti večja od 5 mm. Talne konstrukcije na terenu se po svoji sestavi od konstrukcij nad neogrevanimi kletmi ločijo le po tem, da imajo nad nosilno podlogo vgrajeno hidroizolacijo.


5.5.7 Hidroizolacija v kleti


Temelji so grajeni iz materialov, katerim talna vlaga ne škoduje, zato se ponavadi ne zaščitijo. Obvezno pa se mora zaščititi kletno in talno zidovje. Pri teh konstrukcijskih elementih po daljšem stiku z vodo odpadajo zaključni sloji, pri globljem prodiranju vlage pa ob zmrzovanju razpadajo zidovi in posledično stavbe. Tako zaščito imenujemo hidroizolacija. Za hidroizolacijo se največkrat uporabljajo vroči premazi bitumna, asfalta in katrana v kombinaciji z impregniranimi lepenkami ali folijami in hladnimi emulzijami, vse pogosteje se uporabljajo tudi kemična hiroizolacijska sredstva, pri katerih so premazi izdelani iz mešanice cementa, kremenčevega peska in plasitfikatorja. Horizontalna hidroizolacija se polaga po površini temeljev in izravnalnih (podložnih) betonov tlaka v kleti ali na terenu, če stavba ni podkletena. Zaradi vlage zemljišča z zunanje strani pa je potrebno kletno in talno zidovje izolirati tudi z vertikalno hidroizolacijo, ki naj sega 0,5 metra nad površino terena.


5.6 Faktor oblike


Stavbe imajo pri enaki prostornini in enaki toplotni izolativnosti ovoja, glede na njegovo obliko in razgibanost fasade, zelo različne toplotne izgube. Toplotne izgube zaradi prehoda toplote – transmisijske toplotne izgube – se večajo sorazmerno z večanjem zunanje površine zgradbe. Na toplotne izgube stavbe vpliva razčlenjenost njenega ovoja, ki ga opisuje oblikovni faktor, to je razmerje med površino zunanjega ovoja stavbe in njeno


stran

36

Energetska sanacija stanovanjske hiše




prostornino A/V. V primerjavi s samostojno pritlično družinsko hišo, ki ima najbolj neugodno razmerje A/V, ima dvoetažna stavba enake stanovanjske površine za okoli 20 % manjšo zunanjo površino in temu sorazmerno manjše toplotne izgube. Vrstna hiša ima okoli 30 % manjšo zunanjo površino, medtem ko je pri štirietažni kompaktni stanovanjski stavbi zunanja površina ovoja stavbe kar za polovico manjša kot pri samostojni enodružinski stavbi. Kompaktna zasnova stavbe poleg zmanjšanja toplotnih izgub pomeni tudi manjše gradbene stroške. [10]


5.7 Zasnova zgradbe


S pravilno orientacijo stavbe in primerno razporeditvijo oken učinkovito izkoristimo sončno energijo, ki lahko nadomesti del energije, potrebne za vzdrževanje bivalnih temperatur. Priporočljivo je na južni strani vgraditi večja okna z dodatno toplotno zaščito (rolete, polkna), na ostalih straneh, zlasti na severni, pa manjša okna. Izgube zaradi prehoda toplote skozi okna lahko zmanjšamo predvsem z izbiro primerne zasteklitve. Skozi nizkoemisijsko zasteklitev s plinskim polnjenjem prehaja do 2,7 krat manj toplote kot skozi običajno dvojno zasteklite. Razvrščanje bivalnih prostorov v stavbi na jug in servisnih prostorov na sever je pomembno tako zaradi kakovosti bivanja kot tudi zaradi učinkovite izrabe sončne energije. Prostori z enakim temperaturnim režimom naj bodo razporejeni skupaj. Zelo visoke prostore ali celo prostore, načrtovane preko več etaž, je zelo težko enakomerno ogreti, pri tem porabimo tudi več energije. [10]


stran

37

Energetska sanacija stanovanjske hiše





6. PRAKTIČNI PRIMER SANACIJE HIŠE





6.1 Obstoječe stanje

6.1.1 Analiza obstoječega stanja


 Lokacija


Lokacija obravnavanega objekta je na Dolu pri Hrastniku, na parceli št. *394 v k.o. Dol pri Hrastniku. Objekt se nahaja v osrednji slovenski regiji na nadmorski višini 297 m, kjer je zmerno celinsko podnebje, za katerega so značilne precej hladne zime in precej vroča poletja, povprečna letna temperatura zraka (1971-2000) od 8 do 10 C.

Obstoječi objekt se bo gradbeno saniral, da bodo konstrukcije ustrezale zahtevam pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah, dostopi do objekta in dovozi za intervencijska vozila ostanejo nespremenjeni, ravno tako lokacija glavnega vhoda, ki je s severne strani.


 Zazidava, prostorska in funkcionalna zasnova

Objekt ima klet, pritličje in mansardo. Tlorisna oblika objekta je pravokotna. V kleti, ki je delno vkopana v teren, so servisni prostori in dve garaži, kjer je tudi pomožni vhod skozi garažo. V pritličju so urejeni dnevni prostori, kot je kuhinja z jedilnico, dnevni prostor, kopalnica z wc-jem ter splanica, na severni strani objekta je glavni vhod v hišo. V mansardi pa so urejene sobe ter kopalnica z wc-jem. Tlorisni gabarit objekta je 9,95 m x 9,50 m. Višina objekta je 7,29 m.V hodniku je pozicionirano stopnišče, s katerim je možen dostop v mansardo. Dovoz in izvoz do objekta je z južne strani.


stran

38

Energetska sanacija stanovanjske hiše

stran

39




Tabela 6.1: Seznam prostorov in kvadratur


klet


1 garaža 1


fina cementna prevleka 20,00 m2

2 predprostor


fina cementna prevleka 6,58 m2

3 servisni prostor


fina cementna prevleka 5,00 m2

4 pralnica


fina cementna prevleka 4,81 m2

5 klet


fina cementna prevleka 18,04 m2

6 orodje


fina cementna prevleka 11,12 m2

7 garaža 2


fina cementna prevleka 9,76 m2

skupaj klet:


75,31 m2

pritličje


1 predprostor


teraco


5,69 m2

2 stopnišče teraco

5,00 m2

3 hodnik


linolej


5,48 m2

4 kopalnica in wc


teraco


4,81 m2

5 kuhinja in jedilnica

linolej


18,04 m2

6 spalnica


parket


15,68 m2

7 dnevna soba


parket


14,51 m2

8 balkon


teraco


4,83 m2

skupaj pritličje:

74,04 m2

mansarda


1 predprostor


ladijska tla 10,07 m2

2 soba


ladijska tla 11,14 m2

3 soba


ladijska tla 11,34 m2

4 soba


ladijska tla 10,20 m2

5 wc


ladijska tla 5,27 m2

6 stopnišče keramika

5,80 m2

7 balkon

teraco

4,83 m2

skupaj mansarda

58,65 m2

skupaj:


208,00 m2

Energetska sanacija stanovanjske hiše




Objekt je projektiran tako, da je zagotovljen neoviran dostop, vstop in uporaba objekta. Skupna kvadratura objekta znaša 208,00 m2.


 Konstrukcija

Temelji

Temelji pod nosilnimi stenami so pasovni, širine od 50 do 60 cm.

Nosilna konstrukcija

Nosilna konstrukcija je klasično zidana konstrukcija z betonskim votlakom v kleti dimenzije 30 cm in opečnim votlakom v pritličju in mansardi dimenzije 30 cm in 25 cm, s horizontalnimi in vertikalnimi vezmi v obeh smereh.


Predelne, nenosilne stene

Predelne stene so iz porobetona, debeline 12 cm, 10 cm in 5 cm.


Medetažna konstrukcija

Stropna plošča je armiranobetonska, debeline 16 cm in je ometana z malto.


Notranje stopnišče

Notranje dvoramno stopnišče, ki poteka iz kleti v pritličje in iz pritličja v mansardo, je izvedeno iz armiranega betona.


Ostrešje

Ostrešje je leseno, dvokapno v naklonu 38, iz kapnih leg dimenzij 14/14 cm, vmesnih leg dimenzije 18/24 cm in špirovcev dimenzije 12/12 cm.


Streha

Kritina je opečna, smer slemena je S-J.


stran

40

Energetska sanacija stanovanjske hiše




 Obdelave


Hidroizolacija

Na objektu je izvedena hidroizolacija.


Tlaki

Tlaki posameznih prostorov so razvidni iz grafičnih prilog.


Stene

Površine sten v objektu so različno obdelane, odvisno od oblog, ki so izbrane glede na pomen ter funkcijo prostora. Vse zidane stene so grobo in fino ometane in pleskane z disperzijskimi in poldisperzijskimi barvami.

V kopalnici so stene po celi višini obložene s stensko keramiko.


Stavbno pohištvo

Vsa okna so lesena, steklo ni toplotno izolativno. Okna imajo zunanja senčila – rolete. Zunanje in notranje police so kamnite.

Vsa zunanja in notranja vrata so lesena v lesenem okvirju.


Fasada

Fasada je neizolirana in ometana.


 Inštalacije


Objekt je opremljen in priključen na vso potrebno infrastrukturo.


stran

41

Energetska sanacija stanovanjske hiše





Slika 6.1.: Obravnavana hiša

Vir: osebni arhiv

6.1.2 Izračun gradbene fizike za obstoječi objekt


Za izdelavo elaborata gradbene fizike – toplotne zaščite smo uporabili tržni program, ki je narejen v skladu z zahtevami Pravilnika o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah Uradni list RS št. 42/2002 z dne 15. 5. 2002, ker pa bo 1. 7. 2010 v veljavo stopil novi pravilnik PURES 2010, je že sedaj pomembno upoštevati izboljšane lastnosti ovoja. V diplomski nalogi smo upoštevali minimalne zahteve za ovoj po standardu PURES 2010 in po standardu NEH.

Pri izračunu toplotnih karakteristik smo dobili naslednje rezultate toplotnih prehodnosti konstrukcij (U):


stran

42

Energetska sanacija stanovanjske hiše

stran

43




 Zunanja stena
Tabela 6.2: Sestava obstoječe stene Material


Debelina d (cm) Toplotna prevodnost λ (W/mK)

Podaljšana apnena malta


2,50


0,99

Opeka 29,0

0,61

Tankoslojna fasada


2,00


0,80




- Ustena= 1,472 W/m2K in je večja od največje dovoljene toplotne prehodnosti, ki znaša - po pravilniku iz leta 2002 Umin(stena)= 0,600 W/m2K

- po PURES 2 2010 Umin(stena)= 0,280 W/m2K

- po standardu za nizkoenergijsko hišo Umin(stena)= 0,200 W/m2K


 Strop nad neogrevano kletjo
Tabela 6.3: Sestava obstoječega stropa nad neogrevano kletjo Material

Debelina d (cm) Toplotna prevodnost λ (W/mK)

Parket 2,00
0,21

Beton 6,00


1,51

Polietilenska folija


0,02


0,19

Toplotna izolacija npr. Mineralna volna 3,00

0,04

Beton 15,00

2,04

Podaljšana apnena malta

2,50


0,99




- Ustropa= 0,783 W/m2K in je večja od največje dovoljene toplotne prehodnosti, ki znaša - po pravilniku iz leta 2002 Umin(stropa)= 0,500 W/m2K

- po PURES 2 2010 Umin(strupa)= 0,280 W/m2K

- po standardu za nizkoenergijsko hišo Umin(stropa)= 0,200 W/m2K


 Poševna streha
Tabela 6.4: Sestava obstoječe poševne strehe Material

Debelina d (cm) Toplotna prevodnost λ (W/mK)

Mavčno kartonasta plošča 1,25 0,21

Energetska sanacija stanovanjske hiše




Parna ovira

Toplotna izolacija npr. Ursa SF 35 10,00

Paroprepustna folija




- Ustrehe= 0,315 W/m2K in je večja od največje dovoljene toplotne prehodnosti, ki znaša - po pravilniku iz leta 2002 Umin(strehe)= 0,250 W/m2K

- po PURES 2 2010 Umin(strehe)= 0,200 W/m2K

- po standardu za nizkoenergijsko hišo Umin(stehe)= 0,150 W/m2K


 Okna (lesena, steklo ni toplotno izolativno)


- Uokna= 1,870 W/m2K in je večja od največje dovoljene toplotne prehodnosti, ki znaša - po pravilniku iz leta 2002 Umin(okna)= 1,600 W/m2K

- po PURES 2 2010 Umin(okna)= 1,300 W/m2K

- po standardu za nizkoenergijsko hišo Umin(okna)= 1,100 W/m2K


 Vrata


- Uvrata= 2,220 W/m2K in je manjša od največje dovoljene toplotne prehodnosti, ki znaša - po pravilniku iz leta 2002 Umin(vrata)= 3,500 W/m2K

- po PURES 2 2010 Umin(vrata)= 1,600 W/m2K

- po standardu za nizkoenergijsko hišo Umin(vrata)= 1,300 W/m2K


6.1.3 Ugotovitve


Pri preverbi gradbeno-fizikalnih lastnosti ovoja smo ugotovili, da vse konstrukcije gradbenega ovoja ne ustrezajo veljavnemu pravilniku in da letna potrebna toplota za ogrevanje, ki znaša 225,59 kWh/m2a presega letno dovoljeno potrebno toploto za ogrevanje, ki je 84,00 kWh/m2a.

Prav tako pa je tudi premalo izkoriščena orientiranost objekta, ki omogoča izrabo dobitkov sončnega sevanja. Količina dobitkov sončnega obsevanja je odvisna od letnega časa in


stran

44




0,05

0,19

0,035

0,04

0,15

Energetska sanacija stanovanjske hiše




dnevnega gibanja sonca ter orientacije fasade. Južna fasada je poleti obsijana manj kot vzhodna in zahodna, nasprotno pa je pozimi obsevanje na južni fasadi intenzivnejše kot na vzhodni in zahodni. Ta sevalna razmerja razložijo prednosti južnih fasad za izrabo sončne energije. Zato bi bilo smiselno povečati okenske površine na južni strani in zmanjšati na severni strani. Poleg tega je tudi slabo izkoriščen prostor v mansardi, kar bi z manjšimi posegi lahko izboljšali predvsem funkcionalnost mansarde, in povečali osvetljenost prostorov in s tem izboljšali bivalne razmere.


6.2 Primer sanacije

6.2.1 Predlog sanacije


Z optimirano uporabo ukrepov učinkovite rabe energije se lahko vsaka stavba približa razredu energijsko varčnih hiš. Pri teh letna raba energije za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode ne presega 50 kWh/m2 na leto.

Zaradi boljše izrabe dobitkov sončnega sevanja smo povečali okenske površine na južni strani in zmanjšali na severni strani in s tem tudi bistveno izboljšali osvetljenost bivalnih prostorov. Poleg tega smo tudi z manjšimi posegi izboljšali funkcionalnost objekta, v pritličju smo povečali dnevni prostor in dodali kabinet, spalnico pa prestavili v mansardo in s tem ločili bivalne prostore, ki se nahajajo v pritličju in spalne prostore, ki so v mansardi. V mansardi smo povečali prej zaprt neizkoriščen prostor pod poševnino, ki predstavlja določene omejitve glede gibanja po prostoru, ki smo ga sedaj odprli in v nižji del postavili pohištvo, v globini prostora pa je ostalo območje z višino 180 cm, ki mu pravimo pohodno območje in tako v največji možni meri izkoristili prostor. Zaradi slabe naravne osvetljenosti smo dodali tudi strešna okna, da pa zagotovimo nemoteno kroženje zraka tik ob steklu in s tem zmanjšamo možnost nastanka kondenza je pomembno, da je oblika obloge na spodnji strani vertikalna, zgoraj pa horizontalna.


stran

45

Energetska sanacija stanovanjske hiše

stran

46




6.2.2 Izračun gradbene fizike za predlagano sanacijo po PURESu 2010


Pri izračunu toplotnih karakteristik smo dobili naslednje rezultate toplotnih prehodnosti konstrukcij (U):


 Zunanja stena (12 cm izolacije)

Tabela 6.5: Predlagana sestava zunanje stene po PURESu Material

Debelina d (cm) Toplotna prevodnost λ (W/mK)

Podaljšana apnena malta


2,50


0,99

Opeka 29,00

0,61

Toplotna izolacija npr. Mineralna volna 12,00

0,04

Tankoslojna fasada


2,00


0,80




- Ustena= 0,272 W/m2K in je manjša od največje dovoljene toplotne prehodnosti po PURES 2010, ki znaša U(stena) ≤ 0,280 W/m2K


 Strop nad neogrevano kletjo (3cm obstoječe izolacije+15 cm dodatne izolacije) Tabela 6.6: Predlagana sestava stropa nad neogrevano kletjo po PURESu

Material

Debelina d (cm) Toplotna prevodnost λ (W/mK)

Parket 2,00
0,21

Beton 6,00


1,51

Polietilenska folija


0,02


0,19

Toplotna izolacija npr. Mineralna volna 10,00

0,04

Toplotna izolacija npr. Mineralna volna 3,00

0,04

Beton 15,00

2,04

Toplotna izol. npr Ekstrudiran polistiren 5,00

0,04

Podaljšana apnena malta

2,50


0,99




- Ustropa= 0,191 W/m2K in je manjša od največje dovoljene toplotne prehodnosti po PURESu 2010, ki znaša U(stropa) ≤ 0,280 W/m2K

Energetska sanacija stanovanjske hiše




 Poševna streha (10 cm obstoječe izolacije+8 cm dodatne izolacije) Tabela 6.7: Predlagana sestava poševne strehe po PURESu

Material

Debelina d (cm) Toplotna prevodnost λ (W/mK) Mavčno kartonasta plošča 1,25

0,21

Parna ovira

Toplotna izolacija npr. Steklena volna 8,00

Toplotna izolacija npr. Steklena volna 10,00

Paroprepustna folija




- Ustrehe= 0,185 W/m2K in je manjša od največje dovoljene toplotne prehodnosti po PURESu 2010, ki znaša U(strehe) ≤ 0,200 W/m2K


 Okna (dvoslojna izolacijska stekla, z nizkoemisijskim nanosom)

- Uokna= 1,190 W/m2K in je manjša od največje dovoljene toplotne prehodnosti

po PURESu 2010, ki znaša U(okna) ≤ 1,300 W/m2K


 Vrata

- Uvrata= 1,600 W/m2K in je enaka največji dovoljeni toplotni prehodnosti

po PURESu 2010, ki znaša U(vrata) ≤ 1,600 W/m2K



6.2.3 Izračun gradbene fizike za sanacijo po standardu NEH


Pri izračunu toplotnih karakteristik smo dobili naslednje rezultate toplotnih prehodnosti konstrukcij (U):


 Zunanja stena (18 cm izolacije)

Tabela 6.8: Predlagana sestava zunanje stene po standardu NEH Material

Debelina d (cm) Toplotna prevodnost λ (W/mK)

Podaljšana apnena malta

Opeka 29,00

Toplotna izolacija npr. Mineralna volna 18,00


stran

47





0,05

0,19

0,035

0,035

0,04

0,15





2,50

0,99

0,61

0,04

Energetska sanacija stanovanjske hiše




Tankoslojna fasada




- Ustene= 0,193 W/m2K in je manjša od največje dovoljene toplotne prehodnosti po standardu za NEH, ki znaša U(stena) ≤ 0,200 W/m2K


 Strop nad neogrevano kletjo (3cm obstoječe izolacije+ 17 cm dodatne izolacije) Tabela 6.9: Predlagana sestava stropa nad neogrevano kletjo po standardu NEH Material

Debelina d (cm) Toplotna prevodnost λ (W/mK) Parket 2,00

0,21

Beton 6,00

Polietilenska folija

Toplotna izolacija npr. Mineralna volna 10,00

Toplotna izolacija npr. Mineralna volna 3,00

Beton 15,00

Toplotna izol. npr. Ekstrudiran polistiren 7,00

Podaljšana apnena malta




- Ustropa= 0,175 W/m2K in je manjša od največje dovoljene toplotne prehodnosti po standardu za NEH, ki znaša U(stropa) ≤ 0,200 W/m2K


 Poševna streha (10 cm obstoječe izolacije+15 cm dodatne izolacije) Tabela 6.10: Predlagana sestava poševne strehe po standardu NEH Material

Debelina d (cm) Toplotna prevodnost λ (W/mK) Mavčno kartonasta plošča 1,25 0,21
Parna ovira

0,05

0,19

Toplotna izolacija npr. Steklena volna 15,00

Toplotna izolacija npr. Steklena volna 10,00

Paroprepustna folija




- Ustrehe= 0,134 W/m2K in je manjša od največje dovoljene toplotne prehodnosti po standardu za NEH, ki znaša U(strehe) ≤ 0,150 W/m2K


stran

48




2,00

0,80





1,51

0,02

0,19

0,04

0,04

2,04

0,04

2,50

0,99





0,035

0,035

0,04

0,15

Energetska sanacija stanovanjske hiše




 Okna (Trislojna zasteklitev, medstekelni prostor polnjen z argonom, z nizkoemisijskim nanosom)

- Uokna= 1,000 W/m2K in je enaka največji dovoljeni toplotni prehodnosti po standardu za NEH, ki znaša U(okna) ≤ 1,100 W/m2K



 Vrata

- Uvrata= 1,300 W/m2K in je enaka največji dovoljeni toplotni prehodnosti

po standardu za NEH, ki znaša U(vrata) ≤ 1,300 W/m2K

Kot smo ugotovili je sedaj poraba letne energije za ogrevanje 225,59 kWh/m2a , po prenovi ovoja po PURESU 2010 pa bi se zmanjšala na 51,42 kWh/m2a. Ukrepi, ki bi bili za to potrebni, bi poleg zamenjave okenskih površin zajemali predvsem sanacijo ogrevanega dela, ostali kletni deli bi ostali brez vgrajenega izolacijskega materiala. Obodne stene bi izolirali z 12 cm toplotne izolacije npr. mineralno volno. Strop nad neogrevano kletjo bi dodatno izolirali z 10 cm izolacije (3 cm že obstoječe), pod estrihe bi dodali 10 cm mineralne volne, na spodnjo stran plošče pa bi dodali 5 cm ekstrudiranega polistirena, prav tako bi dodatno izolirali streho z 8 cm toplotne izolacije npr stekleno volno (10 cm že obstoječe). Vsa okna bi zamenjali z okni z lesenim okvirjem in dvoslojnim toplotno izolacijskim steklom in z nizkoemisijskim nanosom s toplotno prehodnostjo stekla Ug = 1,1 W/m2K, vrata bi zamenjali z vrati z boljšo toplotno prehodnostjo U = 1,60 W/m2K.

Če pa želimo doseči nizko energijski standard, pa bi se debeline izolacije še povečale. Poraba letne energije za ogrevanje bi se zmanjšala na 39,42 kWh/m2. Ukrepi, ki bi bili za to potrebni, bi poleg zamenjave okenskih površin zajemali predvsem sanacijo ogrevanega dela, klet pa bi ostala neizolirana. Obodne stene bi izolirali z 18 cm toplotne izolacije npr. mineralno volno. Strop nad neogrevano kletjo bi dodatno izolirali s 15 cm (3 cm že obstoječe), pod estrihe bi dodali 10 cm mineralne volne, na spodnjo stran plošče pa bi dodali 7 cm ekstrudiranega polistirena, poleg tega bi dodali tudi toplotno izolacija na strehi, in sicer 15 cm npr. steklene volne (10 že obstoječe). Vsa okna bi zamenjali z okni z lesenim okvirjem in trislojno zasteklitvijo, kjer je medstekelni prostor polnjen z argonom


stran

49

Energetska sanacija stanovanjske hiše

stran

50




ter z nizkoemisijskim nanosom, s toplotno prehodnostjo stekla Ug = 0,90 W/m2K in vrata bi zamenjali z vrati z boljšo toplotno prehodnostjo U = 1,30 W/m2K.

Vse vrednosti so dobljene s pomočjo tržnega programa Gradbena fizika Ursa 3.

Na spodnjih diagramih so prikazane letna potrebna toplota za ogrevanje in toplotne prehodnosti konstrukcij za obstoječe stanje in stanje po sanaciji.





Letna potrebna toplota za ogrevanje



obstoječe stanje - 225,59 kWh/m2a
sanacija ovoja po standardu PURES 2010 - 51,42 kWh/m2a sanacija ovoja po NEH standardu - 39,42 kWh/m2a



250

225,59





51,42 39,42


200




150


U (kW/m2a)


100




50




0



Slika: 6.2: Diagram letne potrebne toplote za ogrevanje; Vir: osebni

Energetska sanacija stanovanjske hiše

stran

51





Toplotna prehodnost zunanje stene



obstoječe stanje - nič izolacije

sanacija ovoja po standardu PURES 2010 - 12 cm izolacije

sanacija ovoja po standardu NEH - 18 cm izolacije




1,6

1,472





0,272

0,193


1,4



1,2



1

U (W/m2K)


0,8



0,6



0,4



0,2



0



Slika 6.3: Toplotna prehodnost zunanje stene; Vir: osebni





Toplotna prehodnost tal




obstoječe stanje - 3 cm izolacije
sanacija ovoja po standardu PURES 2010 - 18 cm izolacije sanacija ovoja po standardu NEH - 20 cm izolacije



0,9

0,783





0,191 0,175


0,8



0,7



0,6

U (W/m2K)


0,5



0,4



0,3



0,2



0,1



0



Slika 6.4: Toplotna prehodnost tal; Vir: osebni

Energetska sanacija stanovanjske hiše

stran

52





Toplotna prehodnost strehe



obstoječe stanje - 10 cm izolacije
sanacija ovoja po standardu PURES 2010 - 18 cm izolacije sanacija ovoja po standardu NEH - 25 cm izolacije



0,35

0,315





0,185



0,134


0,3



0,25



0,2


U (W/m2K)


0,15



0,1



0,05



0



Slika 6.5: Toplotna prehodnost strehe; Vir: osebni



6.2.4 Stroškovna analiza za sanacijo po standardu PURES 2010


Stroškovna analiza zajema stroške materialov in dela, ki so potrebna za energetsko sanacijo, to pa so: dodatna izolacija v pritličju, armirano cementni estrih ter novi tlaki v pritličju, dodatna izolacija strehe, toplotno izolacijska fasada ter vso stavbno pohištvo, ki sestavlja ovoj zgradbe. Manjša dela rušenja in zidanja zidov, kjer povečujemo oziroma zmanjšujemo okenske površine, niso zajeta v analizi. Davek na dodano vrednost ni upoštevan.

Ostali stroški materiala in dela, ki so del sanacije, toda niso nujno potrebna za energetsko sanacijo (strošek menjave tlakov v nadstropju, balkonska ograja, predelne stene, notranja vrata itd.), niso zajeti v analizi.

Energetska sanacija stanovanjske hiše

stran

53




Tabela: 6.11: Ocena vrednosti energetske sanacije po standardu PURES

Opis postavke
Merska enota


Količina Cena (€) Skupaj (€)




Izvedba podlog finalnih tlakov z vsemi preddeli -dodatna izolacija na tleh (neogrevana kletpritličje)

Dobava in polaganje talnih keramičnih ploščic, ki se lepijo na strojno izdelani armirani cementni estrih. Tlaki so fugirani z niansirano fugirno maso.

Dobava in polaganje parketa I klase, debeline 10 mm. Polaganje se vrši na že fino pripravljeno podlogo, na lepilo s predhodno izravnavo površin, z vsemi pomožnimi deli, transporti in prenosi do mesta vgradnje.

Dobava in zaključek tlaka z nizkostensko obrobo Armirano cementni estrih debeline 4 cm
PE folija 1x
Toplotna izolacija (Mineralna volna)10 cm Toplotna izolacija (Ekstrudiran polistiren) 5 cm

m2





m2 m1 m2 m2 m2 m2


1.1

1.2





1.3





1.4

1.5

1.6

1.7

1.8


16,95





52,90 60,60 69,85 69,85 69,85 80,00

42,00





25,00 16,00 7,50 0,63 20,00 12,00


711,90





1322,50 969,60 523,87 44,00 1397,00 960,00


Skupaj: 5928,87

2. Dodatna izolacija strehe
Dobava in polaganje toplotne izolacije (Steklena
volna) 8 cm, vstavljene med podkonstrukcijo,
komplet z vsemi potrebnimi pomožnimi deli m
2 104,50 10,50 1097,25

Skupaj: 1097,25

3.1





3.2


Tankoslojna kontaktna fasada – dobava materiala in izvedba fasade v sestavi:
TI (Mineralna volna) d=12cm. Plošče so lepljene in sidrane v nosilno steno (prvi sloj lepilne malte, pocinkana mreža, drugi sloj lepilne malte, zaključni silikatni omet 1,5 mm)

Lahki fasadni odri iz cevi višine do 10 m montaža, amortizacija, demontaža in čiščenje.


m2

m2


140,92

210,00

35,00

5,50


4932,20

1155,00


Skupaj: 6087,20

4.1 Okna
V ceno je zajeta izdelava in dostava elementov.

Les je smreka, dolžinsko nespojen troslojno

Energetska sanacija stanovanjske hiše

stran

54




lepljen; profil 68mm. Steklo 4-16-4 mm, z nizko emisijskim nanosom, Ug=1.10 W/m2K

80/60 160/80 120/60 170/80 206/80 245/210 163/210

Strešno leseno okno (kaljeno zunanje steklo, lepljeno notranje st., refleksno), z dodatki vgradnje
66/98
Montaža oken

kos kos kos kos kos kos kos





kos


3 2 6 1 1 1 3





2


118,00 220,00 171,00 233,00 279,00 1628,00 979,00





447,00

354,00 440,00 1026,00 233,00 279,00 1628,00 2937,00





894,00 425,00


4.2





4.3





Skupaj: 8216,00

Zunanje alu žaluzije C 80mm + alu maske 80/60
160/80

60

170/80
206/80
245/210
163/210
Alu maske za zunanje žaluzije
Zunanje mrežasto senčilo za strešni okni 66/98

kos kos kos kos kos kos kos m1

kos


5.1





5.2

5.3


3
2
6
1
1
1
3 23,9

2


105,30 134,80 118,40 137,30 153,00 316,30 226,80 22,00

39,00

315,90 269,60 710,40 137,30 153,00 316,30 680,40 525,80

78,00


Skupaj 3186,70

6. Vhodna vrata (1x100/200) tritočkovno zaklepanje,cilinder, alu prag

kos 1 1376,00 1376,00


Skupaj: 1376,00


SKUPAJ 25892,02

Energetska sanacija stanovanjske hiše





7. SKLEP

Več kot 40 % proizvedene energije je povezano s potrebami zgradb, tako bi lahko z energetsko varčnejšo gradnjo oziroma z obnovo že obstoječih stavb delno pripomogli k manjši odvisnosti zgradb od energije.

V diplomski nalogi smo raziskali problem potratne hiše, kjer je največji porabnik energije ogrevanje, preostanek pa predstavlja energija za pripravo tople vode, razsvetljava in druge električne naprave. Izgub energije za ogrevanje, ne moremo zaustaviti, lahko pa jih zmanjšamo z izboljšanjem toplotne izolativnosti obodnih konstrukcij, kar smo v našem primeru tudi prikazali. Z izboljšanjem obodne konstrukcije smo za 75 % zmanjšali letno porabo energije za ogrevanje. Z manjšimi posegi smo izboljšali tudi funkcionalnost objekta in v največji možni meri izkoristili prostor, ter s tem naredili veliko za bivalno ugodje uporabnika. Obnova za lastnika predstavlja visoke stroške, vendar so tudi prihranki energije veliki, zato se mi zdi energetska sanacija potrebna in smiselna.


stran

55

Energetska sanacija stanovanjske hiše





8. VIRI IN LITERATURA:





[1] Energetika.net; http://www.energetika.net/novice/clanki/gradbeni-sektor-bo-moral-intenzivirati-energetsko-ucinkovito


[25. 1. 2010]

[2] Zbašnik Senegačnik, M., 2008, Pasivna hiša, Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana.

[3] Medved, S., 1997, Toplotna tehnika v zgradbah, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana.

[4] Dom.si2; http://www.dom.si21.com/Splosno/Toplotno_ugodje_v_prostoru/

[5] AURE, http://www.aure.gov.si/eknjiznica/IL_2-11.PDF

[6] Gradim, številka 9 - 2007, stran 12.

[7] AURE, http://www.aure.gov.si/eknjiznica/IL_1-11.PDF

[8] Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o., http://www.gi-zrmk.si

[9] AURE, http://www.aure.gov.si/eknjiznica/IL_2-05.PDF

[10] AURE, http://www.aure.gov.si/eknjiznica/IL_2-01.PDF

[11] Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj, Uradni list RS, št. 125/2003 z dne 16. 12. 2003

[12] Gradbena fizika Ursa 3, tržni program za izdelavo elaborata gradbene fizike.


stran

56

Energetska sanacija stanovanjske hiše





9. PRILOGE:


9.1 Grafične priloge

9.1.1 grafične priloge obstoječega stanja obravnavane hiše


 tloris kleti (priloga 6.1.1)
 tloris pritličja (priloga 6.1.2)
 tloris mansarde (priloga 6.1.3)
 prerez (priloga 6.1.4)
 južna in severna fasada (priloga 6.1.5)
 vzhodna in zahodna fasada (priloga 6.1.6)


stran

57

Energetska sanacija stanovanjske hiše





9.1.2 grafične priloge predlagane sanacije


 tloris kleti (priloga 6.2.1)
 tloris pritličja (priloga 6.2.2)
 tloris mansarde (priloga 6.2.3)
 prerez (priloga 6.2.4)
 južna in severna fasada (priloga 6.2.5)
 vzhodna in zahodna fasada (priloga 6.2.6)  sheme vrat (priloga 6.2.7)
 sheme oken (priloga 6.2.8)
 sheme oken (priloga 6.2.9)


stran

58





Energetska sanacija stanovanjske hiše




9.2 Elaborati gradbene fizike – toplotne zaščite


9.2.1 Elaborat gradbene fizike za obstoječi objekt

9.2.2 Elaborat gradbene fizike za sanacijo po PURESu 2010

9.2.3 Elaborat gradbene fizike za sanacijo po standardu nizkoenergijske hiše


stran

59

Energetska sanacija stanovanjske hiše




9.3 Seznam slik


Slika 2.1: Diagram doseganja ugodnosti bivanja – občutena temperatura

Vir: www.dom.si21.com


13. 5. 2007

Slika 2.2: Doseganje ugodja bivanja v odvisnosti od temperature in hitrosti zraka

Vir: www.dom.si21.com


13. 5. 2007

Slika 2.3: Hitrost kroženja zraka v odvisnosti od podtemperature in višine okna

Vir: www.dom.si21.com


13. 5. 2007


Slika 2.4: Odvisnost PMV in procentualnega deleža, z bivalnim ugodjem,

nezadovoljnih ljudi. Vir: Medved S. 1997
Slika 2.5: Diagrami ugodja; Vir: Medved S. 1997
Slika 6.1: Obravnavana hiša; Vir: osebni arhiv
Slika: 6.2: Diagram letne potrebne toplote za ogrevanje; Vir: osebni Slika 6.3: Toplotna prehodnost zunanje sten; Vir: osebni
Slika 6.4: Toplotna prehodnost tal; Vir: osebni
Slika 6.5: Toplotna prehodnost strehe; Vir: osebni


9.4. Seznam tabel


Tabela 6.1: Seznam prostorov in kvadratur
Tabela 6.2: Sestava obstoječe zunanje stene
Tabela 6.3: Sestava obstoječega stropa nad neogrevano kletjo
Tabela 6.4: Sestava obstoječe poševne strehe
Tabela 6.5: Predlagana sestava zunanje stene po PURESu
Tabela 6.6: Predlagana sestava stropa nad neogrevano kletjo po PURESu Tabela 6.7: Predlagana sestava poševne strehe po PURESu
Tabela 6.8: Predlagana sestava zunanje stene po standardu NEH
Tabela 6.9: Predlagana sestava stropa nad neogrevano kletjo po standardu NEH Tabela 6.10: Predlagana sestava poševne strehe po standardu NEH
Tabela: 6.11: Ocena vrednosti energetske sanacije po standardu PURES


stran

60

Energetska sanacija stanovanjske hiše




9.5 Seznam enačb


Enačba 2.1: Enačba za izračun občutene temperature



9.6 Naslov študenta


Dijana Subašič

Trg svobode 30 1420 Trbovlje

Tel: 031-790-211
e-mail: dijanasubasic@gmail.com





9.7 Kratek življenjepis


Rodila sem se 14. 5. 1980 v Trbovljah. Osnovno šolo sem obiskovala v Trbovljah od leta 1987 do leta 1995, nato sem šolanje nadaljevala na srednji ekonomski šoli (smer ekonomsko komercialni tehnik) in jo leta 1999 končala. Po srednji šoli sem se vpisala na Univerzo v Mariboru, Fakulteto za gradbeništvo, študijski program VS gradbeništvo, prometno–hidrotehnična smer.


stran

61