Aktivnosti zdravstvene nege po laparoskopski sterilizaciji

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE





AKTIVNOSTI ZDRAVSTVENE NEGE PO LAPAROSKOPSKI STERILIZACIJI



(Diplomsko delo)





Maribor, 2009 Tina Peklar

Tina Peklar: Aktivnosti zdravstvene nege po laparoskopski sterilizaciji





POVZETEK


Operativni laparoskopski posegi so v ginekologiji privedli do minimalno invazivne tehnike kirurškega zdravljenja, ki so za pacientke mnogo bolj sprejemljivi, saj s sabo prinašajo manjšo travmo in hitrejšo rehabilitacijo po samem posegu.

V diplomskem delu je predstavljena obravnava pacientk in aktivnosti zdravstvene nege po laparoskopski sterilizaciji. V teoretičnem delu diplomske naloge so opisane različne metode sterilizacije in sterilizacija po obdobjih. Nato je podrobneje predstavljena laparoskopska sterilizacija, njen pomen, pravna ureditev, način izvajanja ter zapleti. Poseben del je namenjen vlogi medicinske sestre pri obravnavi pacientk s poudarkom na zdravstveno vzgojnem delu, pooperativnem lajšanju bolečin in psihični opori pacientke ter odnosu zdravstvenih delavcev do pacientk.

Drugi del obravnava aktivnosti zdravstvene nege dveh pacientk po laparoskopski sterilizaciji. Podlaga za empirični del diplomske naloge sta študiji primera dveh pacientk, obravnavanih po modelu Marjory Gordon, ki temelji na enajstih vzorcih funkcionalnega stanja zdravega obnašanja.

Na osnovi zbranih podatkov smo predstavili moţne aktualne in potencialne negovalne diagnoze. Izpostavljene negovalne diagnoze so: moţnost pooperativnih komplikacij, nevarnost infekcije, nevarnost padca, bolečina, strah pred izidom kirurškega posega, navzea.


Ključne besede: medicinska sestra, pacientka, laparoskopska sterilizacija, zdravstvena nega, negovalna diagnoza, operacija





ii

Tina Peklar: Aktivnosti zdravstvene nege po laparoskopski sterilizaciji





ABSTRACT


Laparoscopic operations in gynecology lead to minimally invasive surgical techniques of treatment. They are much more acceptable for the patient becouse they bring less trauma and faster rehabilitation after the operation.

In my diploma work are presented activities of nursing care of two patients, after laparoscopic sterilisation.

In theoretical part there are presented different operative approaches and separate periods in sterilisation. There are descriptions of the laparoscopic sterilisation, its importance, occlusion methods, immediate and long – term complications.

Extra part is dedicated to the role of the nurse at the treatment procedure of the patient with the stress on the health educational work and psychic support of the patient, relieve postoperative pain and to the relationship among nurses and patients.

The last part of diploma work presents problem after operation in practice. We found two patients from University Clinic Center of Maribor. To analyze patients we used Marjory Gordon model. The focus of this model is on eleven patterns, where each of them is focused on function of health behaviour condition.

The methodological approach to gather information about health condition and feelings of our patients was the questioner and interview. On so collected and analyzed information we present possible actual and potential care diagnoses.The exposed nursing diagnosis are: the possibility of post – operative complications, the risk of infection, the risk of falling, pain, fear of the outcome of surgical intervention, nausea.


Keywords: nurse, patient, laparoscopic sterilisation, health care, nursing diagnosis, operation





iii

Tina Peklar: Aktivnosti zdravstvene nege po laparoskopski sterilizaciji





KAZALO VSEBINE:


POVZETEK………………………………………………………………………………...ii ABSTRACT………………………………………………………………………………..iii

1. UVOD ............................................................................................................................ 1

1.1. Namen diplomskega dela ........................................................................................ 4

1.2. Cilji diplomskega dela ............................................................................................ 4

2. STERILIZACIJA .......................................................................................................... 5

2.1. Vrste – načini sterilizacije ....................................................................................... 5

2.1.1. Sterilizacija skozi minilaparotomijo ................................................................ 5

2.1.2. Mikrolaparoskopska sterilizacija ..................................................................... 6

2.1.3. Sterilizacija skozi klasično laparotomijo ......................................................... 6

2.1.4. Vaginalna sterilizacija ..................................................................................... 6

2.1.5. Kuldoskopija .................................................................................................... 6

2.1.6. Transcervikalni pristop - histeroskopska sterilizacija ..................................... 7

2.1.7. Odprta laparoskopija........................................................................................ 8

2.2. Sterilizacija pri ţenski ............................................................................................. 8

2.3. Kontraindikacije ...................................................................................................... 9

3. LAPAROSKOPSKA STERILIZACIJA ..................................................................... 11

3.1. Pomen laparoskopske sterilizacije ........................................................................ 11

3.2. Pravna ureditev sterilizacije .................................................................................. 12

3.3. Način izvajanja (prekinitve jajcevoda) ................................................................. 13

3.4. Zapleti pri sterilizaciji ........................................................................................... 15

3.4.1. Kratkoročni zapleti ........................................................................................ 16

3.4.2. Dolgoročni zapleti ........................................................................................ 16

4. ZDRAVSTVENA NEGA............................................................................................ 18

4.1. Definicije zdravstvene nege in medicinske sestre ................................................ 18

4.2. Zdravstvena nega pred laparoskopsko sterilizacijo .............................................. 19

4.3. Priprava pacienta na operacijo .............................................................................. 20

4.3.1. Pomen preoperativne priprave ....................................................................... 20

4.3.2. Psihična priprava pacientke ........................................................................... 21

4.3.3. Zagotavljanje varnosti in dobrega počutja..................................................... 22

4.3.4. Fizična priprava pacientke na operacijo ........................................................ 24

4.4. Priprava pacienta na anestezijo ............................................................................. 26

4.4.1. Splošna anestezija .......................................................................................... 26

4.4.2. Pregled anesteziologa .................................................................................... 26

4.5. Zdravstveno vzgojno delo pri pacientki, ki se odloči za operativni poseg ........... 27

4.5.1. Vloga in naloge medicinske sestre ................................................................ 28

5. ZDRAVSTVENA NEGA PO LAPAROSKOPSKI STERILIZACIJI ........................ 30

5.1. Opazovanje pacientke ........................................................................................... 30

5.1.1. Preverjanje vitalnih znakov ........................................................................... 30

5.1.2. Preverjanje budnosti ...................................................................................... 31

5.1.3. Preverjanje krvavitve ..................................................................................... 31

5.1.4. Priprava infuzijske terapije ............................................................................ 31

5.1.5. Skrb za uropoetski in prebavni trakt .............................................................. 31





iv

Tina Peklar: Aktivnosti zdravstvene nege po laparoskopski sterilizaciji




5.1.6. Skrb za osebno higieno .................................................................................. 32

5.2. Prvo vstajanje ........................................................................................................ 32

5.3. Lajšanje bolečine .................................................................................................. 32

6. Metodologija in metode raziskovanja.......................................................................... 34

6.1. Raziskovalno okolje .............................................................................................. 34

6.2. Pridobitev soglasja inštitucije ............................................................................... 34

6.3. Pridobitev soglasja obravnavanih pacientk ........................................................... 34

6.4. Etični vidik ............................................................................................................ 35

6.5. Prikaz podatkov .................................................................................................... 35

7. PREDSTAVITEV PACIENTKE – ŠTUDIJA PRIMERA 1 ...................................... 36

7.1. Negovalna anamneza po 11 funkcionalnih vzorcih zdravega obnašanja.............. 38

7.2. Negovalne diagnoze pred operacijo ...................................................................... 39

7.3. Opazovanje pacientke v času trenutne obravnave – na dan operacije: ................. 43

8. PREDSTAVITEV PACIENTKE – ŠTUDIJA PRIMERA 2 ...................................... 47

8.1. Negovalna anamneza po 11. funkcionalnih vzorcih zdravega obnašanja............. 49

8.2. Negovalne diagnoze pred operacijo ...................................................................... 50

8.3. Opazovanje pacientke v času trenutne obravnave – na dan operacije: ................. 52

9. Zaključno vrednotenje ................................................................................................. 58

10. RAZPRAVA ............................................................................................................. 59

11. SKLEPI ..................................................................................................................... 61

12. LITERATURA ......................................................................................................... 62

13. PRILOGE ................................................................................................................. 66

1: vprašalnik


2: obrazec za preiskavo





v

Tina Peklar: Aktivnosti zdravstvene nege po laparoskopski sterilizaciji





Sterilizacija po petintridesetem letu je idealna kontracepcijska metoda za tiste, ki so zaključili s svojim rodnim obdobjem in ţelijo trajno, varno in uspešno zaščito pred nezaţeleno nosečnostjo (Borko et al., 2006, str. 253).

Pri nas v Sloveniji je sterilizacija zakonsko regulirana od 1977 leta (Uradni list SRS 11/77, Ustava Republike Slovenije v 55. členu določa, da je odločanje o rojstvu otrok svobodno in drţava zagotavlja moţnost za uresničevanje te svoboščine, ter ustvarja razmere, ki omogočajo staršem, da odločajo o rojstvu svojih otrok), saj se lahko pri ţenski ali moškem opravi od 35 leta naprej. Izjemoma lahko steriliziramo tudi mlajše osebe, če obstajajo zdravstveni razlogi (medicinska indikacija), med katerimi so predvsem več kot pet porodov, tretji carski rez in razna obolenja, ki se med nosečnostjo poslabšajo in ogroţajo ţivljenje nosečnice (Borko et al., 2006, str. 252). Po odobritvi mora preteči 6 mesečni rok, da se lahko opravi sterilizacija. Gre za varovalo pred nepremišljeno odločitvijo prosilca ali prosilke. Slovenski ginekologi so konec sedemdesetih let 20. stoletja poskrbeli za uvajanje in uveljavitev laparoskopske sterilizacije v Sloveniji. Od uvedbe metode so sledili uspešnost in beleţili zaplete. V Mariboru je bila prva laparoskopska sterilizacija opravljena leta 1977. V letih 1990 do 2006 je bilo, brez večjih zapletov, na Ginekološki kliniki v Mariboru opravljenih 3522 laparoskopskih sterilizacij (Ţegura in Borko, 2007, str. 296).

Zahtevo za sterilizacijo vloţijo prosilci pri komisiji prve stopnje za umetno prekinitev nosečnosti, ki je na vseh ginekoloških oddelkih slovenskih bolnišnic. Komisija oceni zahtevo in če so zakonski pogoji izpolnjeni, odobri sterilizacijo in izda dovoljenje za poseg. Prosilca mora seznaniti z operacijo in njenimi posledicami (Borko et al., 2006, str. 252).

V bistvu je to operacija, zato govorimo o kirurški kontracepciji, ki je dokončna oblika kontracepcije, saj po tem posegu tako moški kot ţenska postaneta oploditveno nesposobna. Gre za pomembno ţivljenjsko odločitev, zato imamo v Zakonu o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok poglavje, ki obravnava to





1


1. UVOD

Tina Peklar: Aktivnosti zdravstvene nege po laparoskopski sterilizaciji




problematiko. Vsako sterilizacijo se obvezno prijavi republiškemu Zavodu za zdravje (ibid., str.252).

Predoperativna priprava pacientke na laparoskopsko sterilizacijo obsega postopke, s katerimi odkrivamo morebitne dejavnike, ki lahko povzročajo komplikacije pri sterilizaciji. Zelo pomemben je pravilen pristop medicinske sestre ter odnos med medicinsko sestro in pacientko.

Dokončna izguba plodnosti s sterilizacijo lahko pusti dolgotrajne psihične motnje, še posebej, če je bila odločitev prehitra in prinesena iz emotivnih in neracionalnih razlogov brez temeljitega premisleka. Psihične motnje se pojavijo pogosteje, če se poseg izvede takoj po porodu. Prav zaradi psihičnega dejavnika se po opravljeni sterilizaciji, 2% ţensk odloči za refertilizacijo – ponovna vzpostavitev prehodnosti jajcevodov. Operacija, s katero doseţemo refertilizacijo, je odvisna od metode sterilizacije in se izvede z mikrokirurškimi metodami, ki so uspešne v 60 – 80%.

Medtem ko medicinske sestre opravljamo zdravstveno nego, lahko prisluhnemo pacientki, ocenimo njene potrebe in ustvarjamo oseben odnos, ki je bistvenega pomena za učinkovitejšo zdravstveno nego (Henderson, 1998, str. 88).

Po laparoskopski sterilizaciji moramo pacientko nadzorovati zaradi moţnih zapletov, ki se pojavljajo po posegu. Najprej se lahko pojavijo neposredne komplikacije, kot so poškodbe tkiva, in zapleti z anestezijo. Med redkimi zapleti, ki se pokaţejo nekaj tednov po sterilizaciji, so hematom, vnetje, zapoznela aktivna krvavitev, neprepoznana intraoperativna poškodba črevesja, sečnega mehurja in drugih organov (Ţegura in Borko, 2007, str. 295). Pri pacientki moramo biti še posebej pozorni na krvavitve, bolečino in povišano telesno temperaturo ter ji pomagati pri izvajanju vseh aktivnosti.

S pravilnim strokovnim pristopom pomagamo pacientkam k čim prejšnjemu okrevanju, pravočasno ugotovimo poslabšanje zdravstvenega stanja. Pomembno je, da dobi pacientka ob odpustu informacije o moţnih komplikacijah in kasnejši strokovni pomoči. Medicinska sestra mora svoje delo opraviti kakovostno ter zagotoviti pacientkam kontinuirano zdravstveno nego.





2

Tina Peklar: Aktivnosti zdravstvene nege po laparoskopski sterilizaciji




Medicinska sestra ima na področju zdravstvene nege različne vloge. Vključena je v aktivnosti pri pripravi pacientk na ginekološki operativni poseg, pri čemer je pomembno vzpostavljanje zaupnega odnosa s pacientko, informiranje pacientke, spodbujanje izraţanja čustev, ugotavljanje temeljnih človekovih potreb, pomoč pri njihovem zadovoljevanju in pripravi vsega potrebnega za operacijo (Sanchez in Mihelič Zajec, 2005, str. 277).

Predoperativna priprava, predvsem emocionalna podpora, zmanjšuje pacientovo stisko in strah, pospešuje okrevanje, zmanjša potrebo po analgetikih, zniţa število pooperativnih zapletov in skrajša hospitalizacijo (Elsass et al v: Stiplošek in Ţeleznik, 2003, str. 68).

Vse to pripomore k celostni obravnavi in pripravi pacientk na operativni poseg. Medicinska sestra ugotavlja pacientkine specifične individualne potrebe ter na podlagi pridobljenih anamnestičnih podatkov in ugotovljenih potreb napiše in izvede individualni negovalni načrt (Sanchez in Mihelič Zajec, 2005, str. 277).

Zdravstvena nega je pomemben dejavnik, ki bistveno vpliva na proces zdravljenja in ugotavljanja pacientkinih potreb. Delo medicinske sestre je usmerjeno v premišljeno izvajanje zdravstvene nege in dobro načrtovane aktivnosti. Medicinska sestra k svojemu delu pristopa po procesni metodi dela in s pomočjo teoretičnih modelov zdravstvene nege, ki predstavljajo vsebino samostojnega in suverenega delovanja (Sanchez in Mihelič Zajec, 2005, str. 278).

Oblikovanje negovalnih diagnoz je eden najpomembnejših korakov v procesni obravnavi pacientke. Je odločilno dejanje v procesni metodi zdravstvene nege in je povezano s pacientovimi potrebami (Stiplošek in Ţeleznik, 2003, str. 72). Zato je namen diplomske naloge ugotoviti, katere so najpogostejše negovalne diagnoze pacientk po laparoskopski sterilizaciji in s tem načrtovati ter izvajati aktivnosti zdravstvene nege.





3

Tina Peklar: Aktivnosti zdravstvene nege po laparoskopski sterilizaciji





1.1. Namen diplomskega dela


Namen diplomskega dela je predstaviti pomen, kompleksnost in specifičnost zdravstvene nege dveh pacientk po laparoskopski sterilizaciji ter njeno pomembno vlogo v procesu zdravljenja in rehabilitacije.



1.2. Cilji diplomskega dela


Cilji diplomskega dela so:

- predstaviti in primerjati dve študiji primera pacientk po laparoskopski sterilizaciji,
-
uporabiti model Marjory Gordon za jemanje anamneze in postavitev negovalnih

diagnoz,
-
predstaviti specifične negovalne diagnoze,
-
ugotoviti in predstaviti specifičnost zdravstvene nege pri pacientkah po

laparoskopski sterilizaciji.





4

Tina Peklar: Aktivnosti zdravstvene nege po laparoskopski sterilizaciji





Sterilizacija je najbolj uspešna in hkrati zelo varna kontracepcijska metoda za ţenske in moške, ki so se odločili, da ne bodo več imeli potomcev (Borko et al., 2006, str. 251).

Pri nas se za to odloči 1 odstotek moških in 2 odstotka ţensk, v nekaterih drţavah zahodne Evrope pa celo do 20 odstotkov moških in 10 odstotkov ţensk.

V bistvu je to operacija, zato govorimo o kirurški kontracepciji, ki je dokončna oblika kontracepcije, saj po tem posegu tako moški kot ţenska postaneta oploditveno nesposobna (ibid., str. 251). Ker gre za trajno in kirurško metodo zaščite pred zanositvijo, ni primerna za vsako ţensko, zato ima svetovanje pred odločitvijo o sterilizaciji zelo velik pomen. Sterilizacija ni povezana z neţelenimi učinki, ki so lahko prisotni pri drugih metodah načrtovanja druţine



2.1. Vrste – načini sterilizacije


Kirurška prekinitev jajcevodov, je še vedno najpogostejši način sterilizacije pri ţenskah, kirurški pristopi pa so različni. Kirurški pristop k sterilizaciji je lahko laparoskopija, mikrolaparoskopija, laparotomija pri carskem rezu, minilaparotomija, vaginalni pristop in transcervikalni pristop. Po svetu se v manj razvitih drţavah najpogosteje opravlja sterilizacija skozi minilaparotomijo, v razvitem svetu pa laparoskopsko ali skozi laparotomijo pri carskem rezu.



2.1.1. Sterilizacija skozi minilaparotomijo


V Sloveniji se sterilizacija skozi minilaparotomijo, incizijo trebušne stene, krajšo od petih centimetrov, opravlja le izjemoma. Incizija je lahko suprapubična pri intervalni sterilizaciji, ali pod popkom pri sterilizaciji po porodu. S pomočjo posebnih priprav pribliţajo maternico z jajcevodoma do pripravljene odprtine v trebušni steni in nato jajcevoda prekinejo. Sterilizacija skozi minilaparotomijo se lahko opravi v lokalni ali splošni





5


2. STERILIZACIJA

Tina Peklar: Aktivnosti zdravstvene nege po laparoskopski sterilizaciji




anesteziji, in ker je zanjo potrebna le osnovna kirurška oprema, je ta metoda primerna predvsem za okolja z omejenimi finančnimi sredstvi (Ţegura in Borko, 2007, str. 293).



2.1.2. Mikrolaparoskopska sterilizacija


V primerjavi s konvencionalno laparoskopijo, kjer se uporabljajo inštrumenti s premerom od 5 do 15 mm in rigidni endoskopi, uporabljajo pri mikrolaparoskopiji inštrumente s premerom do 2 mm in fleksibilne endoskope. Pomanjkljivosti te metode sta nakup dodatne opreme in potreba po najmanj dveh do treh incizijah na trebušni steni (ibid, str. 293).



2.1.3. Sterilizacija skozi klasično laparotomijo


Med klasično laparotomijo (vzdolţni ali prečni prerez trebušne stene) se poišče jajcevoda in prekine njuno prehodnost. Sterilizacija skozi klasično laparotomijo se danes redko uporablja, saj je zaradi pogostih zapletov in daljšega okrevanja primerna le v povezavi z drugimi kirurškimi posegi, npr. s carskim rezom (Borko et al., 2006, str. 256).



2.1.4. Vaginalna sterilizacija


Gre za stari (klasični) način dostopa v trebušno votlino do jajcevodov skozi kuldotomijo, kar je prerez zadnjega noţničnega oboka. Pri vaginalnem pristopu se skozi zadnjo kuldotomijo prikaţe in prekine jajcevod. Zaradi velikega števila zapletov kot so vnetje, poškodba črevesja in pogosto nezmoţnost dokončanja sterilizacije s tem načinom, vaginalni pristop k sterilizaciji ni priporočljiv.



2.1.5. Kuldoskopija

Pri tej metodi se uvede optični aparat – endoskop skozi zadnji noţnični obok v trebušno votlino, poišče se jajcevoda in se ju nato prereţe, koagulira ali drugače prekine njuno prehodnost (Borko et al., 2006, str. 258).





6

Tina Peklar: Aktivnosti zdravstvene nege po laparoskopski sterilizaciji




2.1.6. Transcervikalni pristop - histeroskopska sterilizacija


Histeroskopska sterilizacija kar nekaj desetletij ni zares zaţivela, predvsem zaradi tehničnih omejitev. Transcervikalni pristop k jajcevodom je najmanj invaziven, zato ga lahko opravijo v ambulanti brez splošne narkoze in kirurškega pristopa v trebušno votlino. S pomočjo histeroskopa se prikaţe jajcevode in se jih prekine s koagulacijo, mehanično ali kemično. Histeroskopsko koagulacijo jajcevodov so opustili zaradi nepredvidljivega rezultata posega in večjega tveganja perforacije ter termične poškodbe visceralnih organov. Mehanična histeroskopska sterilizacija s silikonskimi čepki se izvaja le v določenih centrih na Nizozemskem. Petletni rezultati histeroskopske Essure sterilizacije so zelo obetajoči, saj še ni opisane nosečnosti, če je bil poseg opravljen po predpisanem protokolu. Ob histeroskopiji, ki poteka v ambulanti, se v jajcevode uvede mikrovloţke, velikosti 4 cm, iz niklja in titana, s posebnimi mikrovlakni, ki v 3 mesecih povzročijo prekinitev jajcevodov s fibrozo. Uvajanje mikrovloţkov je lahko teţavno pri spremenjenjem ustju jajcevoda, tako da je metoda primerna za 98% ţensk, ki ţelijo sterilizacijo. Uspešnost postopka po 3 mesecih se preveri z rentgenskim slikanjem male medenice. Tam, kjer je sam poseg potekal s teţavami ali na rentgenski sliki niso izpolnjeni določeni pogoji, se opravi še histerosalpingografija. Do takrat se mora uporabljati še dodatna zaščita. Veliko obeta tudi histeroskopska sterilizacija Adiana, ki poteka v dveh stopnjah. Ob histeroskopiji v ambulanti se intramuralni del jajcevoda podvrţe radiofrekvenčni energiji, nato se v jajcevod vstavi porozno snov iz silikona, ki sproţi fibrozno reakcijo in zaprtje jajcevodov. Tudi pri tej metodi se mora po 3 mesecih opraviti rentgenska preiskava in do takrat uporabljati dodatna zaščita (Ţegura in Borko, 2007, str. 293).

Tretjega aprila 2007 so v Histeroskopski ambulanti Ginekološke klinike v Mariboru opravili prvo histeroskopsko Essure sterilizacijo v Sloveniji. Njene prednosti pred laparoskopsko sterilizacijo, ki je v Sloveniji prevladujoča metoda sterilizacije, so številne. Histeroskopsko Essure sterilizacijo se opravi brez splošne narkoze in zanjo ni zahtevanega teščega stanja ţenske. Ta pride na poseg uro pred njim in odide uro po njem. Ker ni incizij trebušne stene, je okrevanje zelo hitro in bolniški staleţ kratek. Vpliv samega posega na ţivljenje ţenske je veliko manjši v primerjavi z laparoskopsko sterilizacijo, učinkovitost pa je, kakor nakazujejo 5-letni rezultati, celo boljša. Metoda je zelo primerna tudi za pacientke, ki zaradi različnih spremljajočih bolezni ne morejo uporabljati druge





7

Tina Peklar: Aktivnosti zdravstvene nege po laparoskopski sterilizaciji




kontracepcije in so ţe zaključile z reprodukcijo, ali zaradi teh bolezni niso primerne za poseg v splošni narkozi (Ţegura in Borko, 2007, str. 297).



2.1.7. Odprta laparoskopija


Skozi operacijsko vreznino (incizijo) trebušne stene se pod kontrolo očesa uvede trokar v trebušno votlino, nato pa še operativni laparoskop, s katerim se prime jajcevoda in se ju koagulira ali pa nanju namesti obročke ali sponke, ki mehanično prekinejo prehodnost (Borko et al., 2006, str. 256).

Sterilizacijo pri ţenskah se lahko opravi različno, za vse metode pa je značilno, da se poišče oba jajcevoda, ki se ju nato podveţe, prereţe, koagulira ali z mehaničnimi sredstvi zapre, ter tako prepreči, da bi semenčice prispele do jajčeca (Borko et al., 2006, str. 255).



2.2. Sterilizacija pri ženski


V Sloveniji se najpogosteje izvaja intervalno sterilizacijo, medtem ko v ZDA kar 50% sterilizacij opravijo po porodu.

Sterilizacijo se lahko pri ţenski opravi v različnih obdobjih, glede na čas poznamo:

- intervalno sterilizacijo (opravi se pri nenoseči ţenski, to je sterilizacija med dvema menstruacijama),

- postpartalno sterilizacijo (opravi se prvi teden po porodu, najlaţje v prvih 48 urah), - postabortalno sterilizacijo (opravi se ob ali prvi teden po splavu) in
-
sterilizacijo ob carskem rezu (Borko et al., 2006, str. 253).

Poporodna sterilizacija je postala priljubljena v zadnjem desetletju, opravijo jo tretji ali četrti dan po porodu. Neposredno pred začetkom operacije pacientka dobi 20 IE oksitocina v hitri infuziji, da se maternica skrči. Uporablja se skoraj izključno metodo enega vboda in bipolarno koagulacijo jajcevodov. Zaradi povečane maternice, hiperemičnih in endematoznih tkiv po porodu je poporodna sterilizacija primerna le za dovolj izkušene kirurge (Vogler, 2007, str. 135),





8

Tina Peklar: Aktivnosti zdravstvene nege po laparoskopski sterilizaciji




Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije naj bi bila sterilizacija po porodu opravljena v 48 urah, ko je povečana maternica z lahkoto dosegljiva skozi majhno incizijo pod popkom. O primerljivih rezultatih poročajo, kadar je sterilizacija opravljena od 48 ur do 5 dni po porodu. Če je od poroda preteklo več časa, se po popolni involuciji maternice opravi intervalna sterilizacija. Ko so sterilizacijo po porodu primerjali z intervalno sterilizacijo, niso ugotovili povečanega tveganja za krvavitev, vnetje in trombembolične dogodke. Sterilizacija po porodu ne podaljšuje hospitalizacije, in če je opravljena do 4 dni po porodu, ne vpliva na laktacijo. Tudi sterilizacija po splavu, opravljenem v prvem trimesečju, je glede zapletov primerljiva z intervalno sterilizacijo. Neuspešnost sterilizacije, ki je manj kot 1 na 1.000 posegov, je odvisna od uporabljene tehnike in izkušenosti operaterja (Ţegura in Borko, 2007, str. 292).



2.3. Kontraindikacije


Svetovna zdravstvena organizacija - SZO ima za sterilizacije posebno kvalifikacijo primernosti za uporabo, ki se razlikuje od kriterijev pri drugih kontracepcijskih metodah. Vzrok za to je, da ni trajnih zdravstvenih zadrţkov za kirurško sterilizacijo. Potrebno je primerjati nevarnost posega z nevarnostjo nezaţelene nosečnosti.

Klasifikacija pozna 3 skupine (kategorije):

Skupina zdravstvenega stanja C (caution = previdnost) zahteva, da se postopek izvaja običajno, vendar nekatera stanja zahtevajo posebno previdnost. Take okoliščine so:

- debelost (indeks telesne mase > 30 kg/m2),
-
zvišan krvni pritisk (140-160/90-99 mm Hg),
-
ishemična bolezen srca ali preboleli ICV,
-
bolezni srčnih zaklopk in epilepsija,
-
stanje po pelvičnem vnetju in tumorji maternice (miomi),
-
diabetes mellitus in hypothyreoidismus in slabokrvnost (HB 7-10 g/dl), - predhodne pelvične in abdominalne operacije,
-
tumorji jeter in bolezni ledvic indiafragmalna kila.





9

Tina Peklar: Aktivnosti zdravstvene nege po laparoskopski sterilizaciji




Skupina zdravstvenega stanja D (delay = odloţitev) zahteva, da se sterilizacija odloţi do spremembe ali izboljšanja (do takrat pacientka uporablja druga varovala). Sem sodijo:

- poporodno obdobje (od sedmega do dvainštiridesetega dneva),
-
obporodne komplikacije (preeklampsija, eklampsija, vnetja, poškodbe, krvavitve), - postabortalne komplikacije (vnetja, krvavitve, poškodbe, hematometra),
-
globoka venska tromboza,
-
ishemična bolezen srca (akutna, recidiv),
-
nepojasnjene neredne krvavitve iz noţnice,
-
vsi genitalni maligni tumorji,
-
pelvično vnetje (3-6 mesecev po končanem zdravljenju),
-
spolno prenosljive bolezni,
-
bolezni jeter in ţolčnika,
-
slabokrvnost (Hb<7g7dl),
-
respiratorni in gastrointestinalni infekti,
-
koţne infekcije na trebuhu (Borko et al., 2006, str. 254).


Skupina zdravstvenega stanja S (special precautions = posebna previdnost) obsega bolezni, pri katerih je potrebno zelo skrbno oceniti stanje. Pri odločitvi za operacijo se mora zagotoviti najboljše pogoje in izbrati najprimernejšo metodo ali začasno svetovati drugo kontracepcijo, če se sterilizacija preloţi – do izboljšanja pri reverzibilnih stanjih. Bolezni, ki zahtevajo tako obravnavo, so:

- obporodne rupture uterusa,
-
perforacije uterusa med umetnim ali spontanim splavom,
-
številni dejavniki tveganja (starost, kajenje, sladkorna bolezen, hipertonija,

kardiovaskularne bolezni),
-
zelo visok krvni pritisk (RR >160/100),
-
endometrioza in AIDS,
-
sladkorna bolezen z ţilnimi zapleti, z zapleti na ledvicah, očesnem ozadju, ţivčevju

ali po dvajsetih letih bolezni,
-
hipertireozo in motnje koagulacije,
-
fiksiran uterus (zaradi operacij ali vnetij),
-
umbilikalna kila in druge kile trebušne stene.





10

Tina Peklar: Aktivnosti zdravstvene nege po laparoskopski sterilizaciji




3. LAPAROSKOPSKA STERILIZACIJA


Laparoskopska sterilizacija je trenutno najpogostejša metoda sterilizacije in tudi najpogosteje izvajana endoskopska operacija v ginekologiji, ki se rutinsko opravlja na vseh ginekoloških oddelkih v Sloveniji (Borko, 1996, str. 88).



3.1. Pomen laparoskopske sterilizacije


Prednosti laparoskopske operacije so majhna poškodba trebušne stene, hiter dostop do jajcevodov, hitro okrevanje po posegu in zmoţnost prikaza ostalih organov v trebušni votlini. Njene pomanjkljivosti pa so draga in občutljiva oprema ter zapleti, povezani predvsem z uvajanjem inštrumentov. Stopnja zapletov pri laparoskopski sterilizaciji je 0,5 do 4,5 na 1.000 posegov. Od 30 do 50% zapletov pri laparoskopski sterilizaciji nastane pri uvajanju inštrumentov skozi trebušno steno. Kljub temu je laparoskopska sterilizacija ena najbolj varnih operacij (Ţegura in Borko, 2007, str. 292).

Pri zaprti laparoskopiji vstopajo v trebušno votlino v treh korakih: uvajanje Veressove igle, insuflacija, uvajanje trokarja. Ob teh slepih korakih lahko pride do zapletov, kot so podkoţni emfizem ali poškodbe ţil, črevesja, sečnega mehurja in drugih organov. Pri sterilizaciji po predhodnih laparatomijah ali pelvični vnetni bolezni nekateri priporočajo odprt pristop k laparoskopiji, pri katerem se skozi incizijo trebušne stene pod nadzorom očesa uvede trokar. Pri direktnem uvajanju trokarja, ki se veliko uporablja v ZDA, se k laparoskopiji pristopi brez predhodnega uvajanja Veressove igle in pnevmoperitoneja. Tako se sicer skrajša čas operacije, nastane pa več zapletov pri uvajanju trokarja, zato tak način pristopa k laparoskopiji odsvetujejo (Ţegura in Borko, 2007, str. 293).

Za vstavitvitev trokarjev in zadostno preglednost operacijskega področja je pri laparoskopiji treba v trebušno votlino vpihniti plin. Nastali pnevmoperitonej in različni skrajni poloţaji pacientove lege med laparoskopijo povzročajo precejšnje fiziološke spremembe delovanja obtočil in dihal in prispevajo k nastanku pooperacijske bolečine, moţni pa so tudi značilni zapleti zaradi posebne kirurške tehnike. Zaradi obojih je pacient med anestezijo za laparoskopske posege dodatno ogroţen. Anesteziolog, ki skrbi za pacienta med laparoskopskim posegom mora te spremembe poznati in razumeti, saj lahko





11

Tina Peklar: Aktivnosti zdravstvene nege po laparoskopski sterilizaciji




zabrišejo zgodnjo klinično sliko zapletov (npr. pnevmotoraksa, plinske embolije, akutne krvavitve) in onemogočijo njihovo zgodnjo ugotavljanje in zdravljenje.

Vpihovanje plina v peritonealno votlino povzroča difuzijo plina v kri in spreminja izmenjavo plinov. Ogljikov dioksid (CO2 ), pri laparoskopijah najpogosteje uporabljeni plin, je v krvi zelo dobro topen in z difuzijo zelo hitro prehaja preko peritoneja v kri. Operativni poseg je minimalno invaziven, zahteva kratkotrajno bivanje v bolnišnici ter hitro vrnitev v normalno aktivno ţivljenje.



3.2. Pravna ureditev sterilizacije


Sterilizacija je v svetu najbolj razširjena metoda za preprečevanje zanositve. Po podatkih Zdruţenih narodov se pri uravnavanju rojstev odloča za sterilizacijo 33% parov. Ocenjujejo, da se letno opravi 13 milijonov sterilizacij. V Sloveniji so pogoji za sterilizacijo določeni z zakonom iz leta 1976, za razliko od nekaterih, zlasti anglo – ameriških drţav, kjer je sterilizacija stvar osebne odločitve in ni zakonsko omejena. V prvih letih po izidu Zakona o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok (Uradni list SRS, št. 11/77 in 42/86), je bilo število zahtevkov za sterilizacijo, sorazmerno majhno, in sicer od 30 do 80 letno, število opravljenih posegov pa od 20 do 50. Po letu 1991 začne strmo naraščati število ţensk, ki se odločajo za sterilizacijo. K znatnemu povečanju sterilizacij je nedvomno prispevala vedno večja obveščenost ţensk, odklanjanje dolgotrajne uporabe hormonske kontracepcije in zlasti uvedba minimalno invazivnega kirurškega pristopa – laparoskopije.

Kljub napredku v medicini, farmaciji in genetiki še vedno najučinkovitejšo obliko ţenske kontracepcije predstavlja operativna sterilizacija, ki se največkrat opravi po končanem planiranju druţine. Obstajajo moralni zadrţki tako v zdravniški, kot v sodniški praksi (prisilna sterilizacija pri deklicah z Downovim sindromom). Poseg je s pravnega vidika nekazniv, seveda v kolikor obstaja soglasje obeh partnerjev, oziroma obstaja medicinska in socialno – medicinska indikacija (Rainer, 2008).

Ţenski lahko opravijo poseg v katerikoli ginekološki kliniki ali ginekološkem oddelku. Pogoji za sterilizacijo so pri moških in ţenskah enaki. Dopolnjenih morajo imeti 35 let





12

Tina Peklar: Aktivnosti zdravstvene nege po laparoskopski sterilizaciji




starosti. Nikoli in nikogar se ne sprašuje po njihovih razlogih, saj je to pravica vsakogar, zanjo lahko zaprosi in njegovo ali njeno zahtevo obravnava komisija, ki sicer obravnava tudi zahteve za umetno prekinitev nosečnosti, ko je ta višja od 10. tedna nosečnosti. Na Ginekološki kliniki v Ljubljani to komisijo sestavljajo ginekolog, internist in socialni delavec. Vloga oziroma prošnja je zelo preprosta, prosilec navede le rojstne podatke in se podpiše. Nobena pojasnila niso potrebna, ne zanima jih, koliko otrok ima, saj je to kandidatova zasebna stvar in njegova pravica, ne glede na okoliščine. Naloga komisije v teh primerih je zgolj evidentiranje, formalna potrditev, glede na to, da poseg vendarle tako spremeni človeka, da bi lahko prišlo do zlorabe.

Tudi mlajši se lahko odločijo za sterilizacijo, vendar komisija poseg odobri le v izjemnih primerih, ob zelo tehtnih medicinskih razlogih. To bi prišlo v poštev pri ţenskah z boleznimi take narave, da bi lahko morebitna nosečnost in porod resno ogrozila njeno ţivljenje ali zdravje – denimo pri srčnih boleznih, hudi sladkorni bolezni ter napredovanih degenerativnih boleznih, pri katerih nosečnost ni niti malo varna. Vse takšne in podobne razloge in okoliščine prosilka ali prosilec navede v prošnji, ki jo nato presoja komisija.

Ko komisija prošnjo odobri, začne teči šestmesečni čakalni rok. V tem času ima vsakdo čas za ponoven razmislek o sami sterilizaciji, nato se naroči na postopek, pri katerem čakalne dobe ni. Sterilizacijo pa se lahko opravi tudi v primerih, kadar ima ţenska za seboj ţe tri porode, ki so bili opravljeni s carskimi rezi. Poseg opravijo ob tretjem carskem rezu, če sama za to zaprosi, tudi če še ni stara 35 let. Glede na to, da gre za znane okoliščine, lahko pravočasno vloţi prošnjo na komisijo in je ta ob samem posegu ţe odobrena. Gre za razlog praktične narave, saj je ţenska ţe hospitalizirana, jajcevodi so ob carskem rezu izpostavljeni. Imamo pa tudi primere, ko ginekolog iz tehtnega razloga za sterilizacijo pacientke zaprosi takoj, v takšnih nujnih stanjih lahko tudi komisija odloča takoj (Lovinčič, 2005).

3.3. Način izvajanja (prekinitve jajcevoda)


Sterilizacijo se opravi v splošni anesteziji, poseg sam traja nekaj več kot deset minut, ţenska pa mora v bolnišnici ostati 1-2 dni. Na trebušni steni naredijo majhni vreznini pod popkom in nad mehurjem, tako pridejo v trebuh, nato s pinceto z električnim tokom





13

Tina Peklar: Aktivnosti zdravstvene nege po laparoskopski sterilizaciji




jajcevoda koagulirajo, „spečejo“, pribliţno po centimeter na vsaki strani. Koagulirani del jajcevoda se sčasoma zaraste, odmre in ga ni več. Ţenska ne čuti nobenih posledic (Lovinčič, 2005).

Jajcevod lahko prekinejo s koagulacijo, mehanično ali z ligaturo. Pri laparoskopski sterilizaciji najpogosteje uporabljajo koagulacijo jajcevoda. Uporabo monopolarnega električnega toka za koagulacijo jajcevoda opuščajo zaradi pogostih zapletov, ki lahko nastanejo zaradi širjenja toka med aktivno (elektro – prijemalka) in pasivno elektrodo, ki se nahaja na koţi. Zaradi širjenja monopolarnega električnega toka lahko pride tudi do termične poškodbe oddaljenega tkiva in ne le jajcevoda. Običajno se pri koagulaciji z monopolarnim električnim tokom uniči od 2 do 6 cm jajcevoda, zato je metoda zelo zanesljiva, manjša pa je moţnost ponovne vzpostavitve plodnosti. Zaradi večje varnosti je koagulacija jajcevoda z bipolarnim električnim tokom skoraj povsem nadomestila tisto z monopolarnim. Tudi tukaj za koagulacijo jajcevoda uporabljajo posebno elektro – prijemalko. Električni tok teče le med obema krakoma pincete, s katero drţijo jajcevod, ki je koaguliran le do 1,5 cm na vsaki strani prijemalke. Pri tem se lahko poškoduje le tkivo, ki pride med oba kraka aktivirane prijemalke (Ţegura in Borko, 2007, str. 294).


Bipolarna koagulacija


Osnovni princip bipolarne koagulacije je enak kot pri monopolarni. Bipolarna koagulacija omogoča boljši nadzor električnega toka, ki teče le med končnima deloma prijemalke, s tem je opeklina omejena samo na področje bipolarne prijemalke, kar bistveno zmanjša moţnost poškodbe trebušnih organov. Pomembno je, da koagulirajo vse plasti jajcevoda v istmičnem delu ali blizu njega v dolţini najmanj 3 cm. Da se prepreči nastanek fistule in koagulacijo večjih vej maternične arterije, ki prehranjujejo jajčnik, mora biti koagulirani del jajcevoda oddaljen od materničnega roga vsaj pribliţno 2 cm. Da bi preprečili poškodbe ţil v mezosalpinksu, ga z bipolarnim inštrumentom primejo, kot je najmanj mogoče. Da bi preprečili le površinsko koagulacijo jajcevoda, mora biti elektrokirurški generator nastavljen na dokaj nizko stopnjo jakosti, čas delovanja pa na vsakem mestu koagulacije primerno dolg (10-15 sekund), da se tkivo zadovoljivo izsuši.





14

Tina Peklar: Aktivnosti zdravstvene nege po laparoskopski sterilizaciji




Nekateri operaterji zagovarjajo še prerezanje jajcevoda v sredini koaguliranega področja, medtem ko drugi menijo, da je po prerezanju verjetnost zanositve zaradi moţnega nastanka fistule večja (Vogler, 2006, str.133).

Mehanične metode prekinitve jajcevoda so se razvile kot odgovor na zaplete po monopolarni koagulaciji. Jajcevod lahko mehanično prekinejo z laparoskopsko namestitvijo kovinske sponke, ko uničimo od 3 do 5 mm jajcevoda, ali silikonskega obročka, ko uničijo od 2 do 3 cm tkiva. Na splošno je s sponkami ali z obročki prizadetega manj jajcevoda, zato je reverzibilnost sterilizacije uspešnejša kot po koagulaciji jajcevoda. Opisujejo, da je mehanična metoda sterilizacije učinkovitejša od sterilizacije z bipolarno koagulacijo jajcevoda. Mehanična prekinitev ni primerna za spremenjene in zadebeljene jajcevode, npr. po porodu ali pri hidrosalpinksu.

Pri ligacijskih metodah podveţejo in izreţejo del jajcevoda. Pri sterilizaciji po Pomeroyu, ki je najpogosteje uporabljana ligacijska metoda, se ob laparoskopiji najprej podveţe srednji del jajcevoda v zanko, ki jo potem izreţejo (Ţegura in Borko, 2007, str. 294).



3.4. Zapleti pri sterilizaciji


Odvisno od postopka se koristi abdominalna pot (laparoskopija, mini – laparotomija), vaginalna pot (kolpoceliotomija) ali skozi maternico (histeroskopija). Najpogostejše teţave, ki so sicer zelo redke, postanejo vidne v obliki krvavitve ali poškodbe črevesja (laparoskopska metoda), njihova pogostost pa se ocenjuje na 1%.

Odstotek neučinkovitosti je odvisen od metode po kateri je bil opravljen poseg in znaša od 1-6/ 1000 sterilizacij. Pri tem se pogosteje pojavlja izvenmaternična nosečnost (nosečnost v jajcevodu), kot maternična nosečnost. Do nosečnosti najpogosteje pride zaradi spontane rekanalizacije, ter tvorjenja fistul jajcevoda. Zapleti so najpogostejši zaradi anestezije, uvajanja laparoskopa in termične poškodbe.

Zaplete pri sterilizaciji lahko razdelimo na kratkoročne in dolgoročne. Kratkoročni zapleti so redki in odvisni od anestezije, od metode, s katero prekinejo jajcevod, od značilnosti pacientke in od izkušenj zdravnika (Ţegura in Borko, 2007, str. 295).





15

Tina Peklar: Aktivnosti zdravstvene nege po laparoskopski sterilizaciji




3.4.1. Kratkoročni zapleti


Medicinske komplikacije delimo v zgodnje in pozne. Zgodnje zaplete delimo na laţje, ki jih med samim postopkom obvladamo in teţje, ki zahtevajo med sterilizacijo ali do 3 ure po posegu konverzijo v laparotomijo (Borko, 1996, str. 89).

Med zaplete, s katerimi se lahko srečamo ţe v operacijski dvorani, sodijo teţave z dihanjem, krvavitev, poškodbe maternice in materničnega vratu, poškodbe črevesja, ţil, sečnega mehurja in drugih organov, podkoţni in podfascialni emfizem, zelo redko smrt pacientke. Pomembno je, da zaplete hitro prepoznamo in ob tem ustrezno ukrepamo. Če seštejemo vse zaplete med in po sterilizaciji, ti predstavljajo manj kot 2 %. Tudi slovenski rezultati so primerljivi s podatki iz tuje literature. Na splošno je smrtnost pri sterilizacij (3 do 19 ţensk na 100.000 primerov) nizka, če jo primerjamo z umrljivostjo pri histerektomiji (5 do 25 ţensk na 100.000 primerov) ali z umrljivostjo pri porodu (5 do 500 ţensk na 100.000 primerov) (Ţegura in Borko, 2007, str.295).



3.4.2. Dolgoročni zapleti


Dolgoročni zaplet po sterilizaciji je nosečnost (intrauterina, ektopična), ki je sicer redka, lahko pa nastopi še veliko let po posegu. Vzroki za neuspešno sterilizacijo so neodkrita lutealna nosečnost, prekinitev neustrezne strukture (najpogosteje okrogla maternična vez), nepopolna prekinitev jajcevoda, zdrk sponke ali obročka, nastanek fistule med jajcevodom in peritonejem, spontana reanastomoza ali rekanalizacija jajcevoda. V 16 do 76 % je nosečnost po sterilizaciji zunajmaternična, v primerjavi z 0,5 % pri nesterilizirani ţenski. Zunajmaternična nosečnost je najpogostejša po bipolarni koagulaciji jajcevoda, najredkejša pa po monopolarni koagulaciji in pri poporodni odstranitvi jajcevoda.

Med dolgoročne zaplete sterilizacije sodijo tudi psihične teţave, vključno z obţalovanjem po izgubljeni oploditveni sposobnosti, vnetja. Obţalovanje je pogostejše pri ţenskah, ki so ob sterilizaciji mlajše, ki imajo novega partnerja ali ki jim je umrl otrok. Zato je zelo pomembno, da se ţenska ţe pred sterilizacijo zaveda, da gre za zelo učinkovito in trajno metodo načrtovanja druţine (Ţegura in Borko, 2007, str.296).





16

Tina Peklar: Aktivnosti zdravstvene nege po laparoskopski sterilizaciji




V zgodnjih raziskavah, s katerimi so po sterilizaciji ugotavljali motnje menstruacijskega ciklusa, niso upoštevali predhodne uporabe hormonske kontracepcije in predhodne menstrualne disfunkcije. Kar 30% ţensk pred sterilizacijo uporablja oralno hormonsko kontracepcijo, zato se lahko po prenehanju uporabe le-te pričakujejo spremembe v menstrualnem ciklusu. S prospektivnimi raziskavami so ugotovili, da se pri ţenskah po sterilizaciji menstrualna disfunkcija ne pojavlja pogosteje, sterilizacija tudi ni vplivala na raven progesterona in estrogena.

Poročajo o povečanem tveganju za histerektomijo, predvsem v skupini ţensk – v času sterilizacije mlajših od 30 let. Vzroki za to niso jasni, lahko so povezani z večjo kirurško naravnanostjo zdravnika, ki je predlagal sterilizacijo in tudi ţeljo ţenske, ki je zaključila z reprodukcijo po histerektomiji.

Nastanek kile po sterilizaciji je redek. Večja moţnost nastanka je pri incizijah nad 8 mm. Temu zapletu se izognejo z ustreznim uvajanjem in odstranjevanjem trokarjev. Nekateri priporočajo zapiranje fascije pri incizijah večjih od 7 mm (Rainer, 2008).


Drugi vplivi sterilizacije na zdravje ženske


Ţenske po sterilizaciji redkeje zbolevajo za rakom jajčnika (relativno tveganje 0,2 do 0,8). Mehanizem tega vpliva ni povsem jasen, lahko pa bi šlo za zmanjšano izpostavljanje jajčnikov onkogenim virusom in rakotvornim snovem iz okolja. Sterilizacija ne ščiti pred spolno prenosljivimi boleznimi, lahko pa zmanjša razširitev vnetja iz spodnjega genitalnega trakta v trebušno votlino in tako ščiti pred pelvično vnetno boleznijo. Ţenske po sterilizaciji redkeje uporabljajo kondom kot zaščito pred spolno prenosljivimi boleznimi in virusom HIV, kar je problem v skupini ţensk z tveganim spolnim vedenjem.

Z retrospektivnimi raziskavami so ugotovili, da se po sterilizaciji izboljša spolnost, kar pa s prospektivnimi raziskavami niso potrdili. Sterilizacija nima vpliva na nastanek raka dojke in endometrija ter na kostno gostoto (Ţegura in Borko, 2007, str. 296).





17

Tina Peklar: Aktivnosti zdravstvene nege po laparoskopski sterilizaciji




4. ZDRAVSTVENA NEGA


Nega je človekova dejavnost, kadar pa deluje v organizirani obliki, je tudi ena izmed zdravstvenih disciplin. Kot celovita dejavnost se ukvarja s posameznikom, druţino in druţbeno skupnostjo v njihovih različnih funkcijah v času zdravja in bolezni ter traja od spočetja do smrti. Zdravstvena nega je osnovna sestavina celotnega zdravstvenega varstva. Kot integralna sestavina sistema zdravstvenega varstva vključuje zdravstveno varstvo, izboljšanje zdravja, preprečevanje bolezni in pomoč v času prizadetosti zdravja (Pajnkihar, 1999, str. 17).



4.1. Definicije zdravstvene nege in medicinske sestre


Zdravstvena nega je predvsem pomoč posamezniku (bolnemu ali zdravemu) pri izvajanju tistih aktivnosti, ki prispevajo k zdravju ali vrnitvi zdravja (ali mirni smrti), ki bi jih le ta opravil samostojno, če bi imel dovolj moči, volje ali znanja. Edinstven prispevek zdravstvene nege pri pomoči posamezniku je, da mu omogoči, da postane samostojen, kakor hitro je to mogoče. Na tem področju je medicinska sestra strokovnjak in ima pravico pobude in nadzora (Bohinc in Cibic, 1995, str. 14).

Medicinska sestra je nosilka zdravstvene nege, ki po metodi procesa zdravstvene nege ugotavlja, načrtuje, izvaja, nadzira in vrednoti zdravstveno nego. Medicinska sestra vodi negovalni tim in pomoţno osebje, ki se vključuje v področje oskrbe pacienta (Ivanuša in Ţeleznik, 2000, str. 27).


Opredelitev procesa zdravstvene nege »Proces zdravstvene nege je pojem, ki pojasnjuje sistem značilnih posegov v zdravstveni negi, namenjen je zdravju posameznika, druţine in druţbene skupnosti. Vključuje uporabo znanstvenih metod, za ugotavljanje potreb pacientov, načrtovanje dela in zadovoljevanje potreb, izvajanje nege in vrednotenje doseţkov, določa prioriteto glede njihove pomembnosti za ţivljenje, ozdravitev ali kvaliteto ţivljenja in obliko nege ter skrbi za materialne pogoje. Temelji na metodi ugotavljanja telesnih, duševnih in socialnih potreb posameznika, druţine in druţbene skupnosti.« (Pajnkihar, 1999, str. 165). Proces zdravstvene nege zajema vrsto logičnih,





18

Tina Peklar: Aktivnosti zdravstvene nege po laparoskopski sterilizaciji




sistematičnih in premišljenih, med seboj odvisnih aktivnosti. Predstavljen je lahko tudi kot dinamičen krogotok ravnanj, ki se odvijajo preko posameznih faz procesa zdravstvene nege (Hajdinjak in Meglič, 2006, str. 61).


Negovalna diagnoza je klinična presoja o dejanskih ali moţnih negovalnih problemih posameznikov, druţin ali lokalnih skupnosti, sluţi nam kot osnova za izbor aktivnosti zdravstvene nege, usmerjenih k rezultatom, za katere je odgovorna medicinska sestra (NANDA 1994), je tudi poimenovanje dejanskega ali moţnega zdravstvenega problema, ki je vezan na človekovo osebno odzivanje (Gordon, 2006, str. 312).


Marjory Gordon opisuje negovalno diagnozo s tremi elementi:

- P – problem,

- E – etilogy (vzrok),

- S – symptom (znak).

Cilji zdravstvene nege, zastavljeni na osnovi negovalne diagnoze, so usmerjeni vedno k pacientu kot človeku, zastavljeni so z njegovim sodelovanjem, ko načrtujemo potrebne aktivnosti in predvidevamo rezultate (Uvod v študij negovalnih diagnoz, 1993, str. 3).



4.2. Zdravstvena nega pred laparoskopsko sterilizacijo


Laparoskopska sterilizacija je programiran operativni poseg, zato je čas za dobro psihično in fizično pripravo pacientke. S pomenom in vzrokom mora pacientko seznaniti zdravnik na oddelku. Informacije o tem morajo biti posredovane tudi širšemu zdravstvenemu timu – medicinskim sestram, anesteziologu. Cilj preoperativne priprave je zmanjšanje peri – in pooperativnih zapletov. Takšna priprava predstavlja pomemben člen v doseganju uspešnega izida operacije, kar je ţelja celotnega zdravstvenega tima, ki sodeluje pri posegu. Načrtovano ali elektivno operacijo se opravi zaradi bolezni, ki neposredno ne ogroţa pacientovega ţivljenja. Kirurški poseg vedno predstavlja določeno tveganje, ki pa je odvisno od zdravstvenega stanja pacientke in zahtevnosti operacije (Miksić et al, 2003, str. 95). Ključna elementa preoperativne priprave, ne glede na to, ali je kirurški poseg





19

Tina Peklar: Aktivnosti zdravstvene nege po laparoskopski sterilizaciji




nujen ali načrtovan, sta natančna anamneza in klinični pregled z osnovnimi priporočenimi laboratorijskimi preiskavami.

Administrativna priprava pacientke na operativni poseg vsebuje razlago in pridobitev pacientkinega pisnega soglasja za operativni poseg, anestezijo in transfuzijo. Pacientko o navedenih postopkih informira zdravnik, medicinska sestra pa pripravi obrazce za podpis in pacientki razloţi njihov pomen. Brez pisne privolitve pacientka ne more biti operirana.



4.3. Priprava pacienta na operacijo


Od trenutka, ko je postavljena indikacija za operativno terapijo, ki zahteva anestezijo, je naloga interdisciplinarnega tima za psihično pripravo pacienta na operacijo, da pripravijo pacienta na anestezijo in operativni poseg (Seničar, 2006, str.8).

Priprava pacienta na operacijo in anestezijo je zelo zahtevno področje kirurške zdravstvene nege. Pacient mora biti na anestezijo in operacijo optimalno psihično in fizično pripravljen, kajti uspeh kirurškega zdravljenja ni odvisen samo od operacije, ampak tudi od dobre predoperativne priprave in zdravstvene nege.

Medicinska sestra mora s primernim pristopom in ravnanjem pacientu ţe ob sprejemu na oddelek zmanjševati strah in negotovost ter mu pomagati, da se bo vţivel v novo okolje in sprejel vse potrebno za operativno terapijo (Ivanuša in Ţeleznik, 2000, str. 51).



4.3.1. Pomen preoperativne priprave


Paciente moramo obravnavati individualno glede na načrtovano operacijo in ugotoviti njihovo zdravstveno stanje na osnovi anamneze, kliničnega pregleda, laboratorijskih preiskav in predhodne medicinske dokumentacije ter na podlagi vsega opredeliti okoliščine, ki lahko vplivajo na perioperativne zaplete. Po potrebi zdravnik opravi dodatne preiskave in dobi mnenja drugih specialistov. Pacienta seznani z operacijo, načinom anestezije, moţnostmi zapletov in pooperativnem nadzoru, zdravljenjem in analgezijo





20

Tina Peklar: Aktivnosti zdravstvene nege po laparoskopski sterilizaciji




(Meglič, 2006, str.11). Pacienti medicinski sestri zaupajo, zato se moramo razosebljanju odnosov, še posebej pred operacijo, na najboljši način izogniti.



4.3.2. Psihična priprava pacientke


Vsak dan smo priče temu, kako visoki medicinski doseţki, tehnika, aparati prevzemajo dominantno vlogo v medicini, na drugi strani pa neopazno, mogoče nezavedajoč se, zanemarjamo individualnost bolnega človeka in pozabljamo na naše največje vrednote, na bogastvo človeške druţbe, ki se kaţe z duševnim in telesnim zdravjem posameznikov.

Duša je neločljiva celota bistva človeka. Holistična zdravstvena nega obravnava pacienta celostno iz fizičnega, psihičnega, duhovnega in socialnega vidika. Psihična priprava pacienta na operacijo je duševna priprava. Človek ima telo in dušo; duša je neumrljivo bistvo človeka.

Psihična priprava pacienta na operacijo je teţko delo in zahteva veliko znanja, izkušenj in splošne človeške zrelosti, da zadosti vsem njegovim zahtevam in ţeljam, pa tudi ţeljam njegovih svojcev. Obsega več strokovnih ukrepov zdravstvene nege, ki temeljijo na razumevanju njenega doţivljanja bolezni in hospitalizacije. Te ukrepe/odnose lahko zdruţimo v naslednja področja: prijazen odnos do pacientke in spoštovanje njenega dostojanstva, vzpostavljanje zaupnega odnosa, informiranje pacientke, spodbujanje pacientkinih izraţanja čustev, empatičen odnos in psihična podpora pacientki.

Medicinske sestre se moramo truditi, za kakovostno zdravstveno nego in tako vzpostaviti profesionalen odnos do pacienta, ki zahteva individualen pristop, prijazno obravnavo in večjo strokovno odgovornost. Pri našem delu s pacientom, ob soočanju z njegovo boleznijo, trpljenjem, stiskami, številnimi dilemami, ki se nanašajo na ne – pravilnost našega ravnanja z njim in njegovimi bliţnjimi je mnogo ne – etičnega delovanja, ko obravnavamo dušo, pa se velikokrat tega sploh ne zavedamo (Seničar, 2006, str.8).





21

Tina Peklar: Aktivnosti zdravstvene nege po laparoskopski sterilizaciji




Namen priprave je doseči čim boljše psihofizično počutje in čim večjo varnost pacienta. Medicinska sestra mora pacienta spoznati, se z njim pogovoriti, ugotoviti njegove potrebe in pričakovanja ter ga pomiriti.

Pacienta moramo obravnavati celostno. Vedeti moramo, da pacient ni objekt, ki ima zaradi bolezni ali poškodbe motene funkcije, ampak je človek, na katerega vplivajo telesni, duševni, socialni in kulturni stiki. Uspeh operacije je mnogokrat odvisen od tega, kako znamo pri pacientu spodbuditi voljo do ţivljenja in ga prepričati, da bo operacija uspela, pacientovo sodelovanje je pri tem odvisno od njegove izobrazbe, izkušenj, navad, temperamenta, načina čustvovanja in prilagajanja na novo nastale razmere (Seničar, 2006, str.15).

Zavedati se moramo, da so ginekološke pacientke še posebej občutljive, saj posegamo v tisti del telesa, ki je zanjo najbolj intimen, in s tem posegamo v njeno intimnost in osebno integriteto. Spoštovati moramo pravico pacientke do zasebnosti in upoštevati kodeks etike zveze društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.

Odločitev za sterilizacijo zahteva temeljito presojo in natančen premislek. Pacientka se ne bi smela odločati z notranjimi zadrţki ali pod neposrednim vtisom kakega doţivetja, npr. obremenjajoče nosečnosti ali teţkega poroda. Poseg je individualno doţivetje vsakega posameznika in je v veliki meri odvisna od osebnosti človeka.



4.3.3. Zagotavljanje varnosti in dobrega počutja


Strah pri pacientki pogosto povzroča nespečnost in vznemirjenost, zato mora v takih primerih dobiti sredstva za pomirjanje, in sicer po potrebi od dneva dogovora z operaterjem za operativni poseg ali nekaj dni pred operacijo. Pacientko spodbujamo, da hodi in se giba, saj to izboljšuje psihofizično počutje. Če je le moţno, naj se izogiba psihofizičnim stresom.

Inteligentnejši pacient razume svoje stanje in bolezenske teţave hitreje in zahteva natančnejše informacije, pacient z izkušnjami se hitreje prilagaja, bolj uravnovešen pacient se hitreje vţivi v okolje in uspešneje sodeluje, hitreje se prilagaja tisti pacient, ki ţivi





22

Tina Peklar: Aktivnosti zdravstvene nege po laparoskopski sterilizaciji




urejeno in mirno. Prilagodljivi pacienti so zrele osebnosti (uvidevnost, odgovornost), zato imajo običajno manj zapletov po operaciji. Njihovo zaupanje, optimizem, ţelja po ozdravljenju in upanje podpirajo zdravljenje, pospešujejo okrevanje in krajšajo čas zdravljenja. Depresija, pretiran strah, zaskrbljenost in nezaupanje pa slabo vplivajo na zdravljenje (Seničar, 2006, str. 16).

Duševne in telesne lastnosti in reakcije pacienta na spremembo zdravstvenega stanja ter okolja, na strah pred operacijo in posledice po njej, ali celo smrt, so pri ljudeh različne glede na: starost pacienta, spol, temperament, vzgojo in izobrazbo, navsezadnje pa je pomemben dejavnik tudi socio – kulturna raven okolja, ki mu pripada (Prhat, 1992, str. 43). Kako bodo bolezen pacienti sprejeli, pa je odvisno tudi od naše pomoči, od pomoči našega zdravstvenega skupinskega dela, kjer se napake in nepravilnosti enega profila odraţajo na delu drugih zdravstvenih delavcev.

V ginekologiji se pogosteje kot na drugih področjih pri pacientkah pojavljajo obdobja močnih emocionalnih reakcij. Psihosomatska medicina preučuje odnose med psihomiselnim in samoorganskim dogajanjem, nerazdruţljivima deloma celote, ki jo imenujemo posameznik. Značilnost posameznika je, da izraţa svoja hotenja prek svoje osebnosti. Osnova osebnosti sta razum – inteligenca in značaj – karakter. Povezana sta s telesno zgradbo, konstitucijo, razvojem in okolico, v kateri posameznik ţivi. Z razumom si ustvarja osnovno orientacijo in odzivnost na določene draţljaje (Prhat, 1992, str. 44).

Kadar pacientke ne morejo zadovoljiti svojih osnovnih čustvenih potreb in teţenj v novem okolju, se to pogosto odraţa v njihovem vedenju, postanejo vse bolj neraspoloţene, kaţejo znake nezadovoljstva in ogorčenja ali pa se zapirajo vase, čustveno otopevajo. Nekatere postanejo čez mero občutljive, nemirne, pretirano odvisne od drugih.

Vsaka anestezija in vsak operativni poseg predstavljata stres za organizem, ki ga strah še potencira, kar povzroči negativne patofiziološke učinke na ves organizem. Pomemben element v psihični pripravi pacientke je predoperativna vizita anestezijske medicinske sestre. Ta omogoča vzpostavitev pozitivne komunikacije in ugotavljanje potreb ter pričakovanj pacientke. Študije so pokazale, da je ta način zmanjševanja strahu uspešnejši kot predpisovanje pomirjeval (Buček Hajdarević in Kardoš, 1999, str. 69).





23

Tina Peklar: Aktivnosti zdravstvene nege po laparoskopski sterilizaciji




Potrebno je poizvedeti, kaj ţenski pomeni anestezija, i. v. injekcija. Občutek, da boš kot mrtev, šivanje rane, izgled šivov, vse to so potenciali za prestrašenost in občutljivost. Lepo je, da se glede same tehnike splošne anestezije zdravnik z ţensko pomeni, da ni izpostavljena še dodatnim obremenitvam, ko spozna, da med operacijo ne spi, pa jo vendar ne boli. Pacientki razloţimo, da je bruhanje po operaciji normalno stanje po anesteziji, bolečina pa samoumevna posledica operativnega posega (Prhat, 1992, str. 46).

Da bi medicinske sestre pacientu lahko čimveč pomagale, moramo čim več zvedeti o njegovi osebnosti, zato moramo znati dobro opazovati, in sicer: pacientov odnos do samega sebe, pacientov odnos do bolezni in operacije, pacientov odnos do diagnostičnih in terapevtskih zahtev, odnos do zdravstvenih delavcev, odnos do svojcev in tudi pacientov odnos do sopacientov.



4.3.4. Fizična priprava pacientke na operacijo


Fizična priprava pacientke zajema tiste aktivnosti, ki pripomorejo k čim boljši fizični kondiciji za predvideni operativni poseg in anestezijo. Med splošno fizično pripravo pacientke na laparoskopsko sterilizacijo spadajo: kontrola vitalnih funkcij (vrednosti krvnega tlaka in pulza, kontrola telesne višine in teţe (antropološke meritve), krvne preiskave in preiskave urina, snemanje EKG za oceno srčnega delovanja, radiološke preiskave, konziliarni pregled pri internistu, transfuziologu.

Med specifično predoperativno pripravo pacientke pa spada urejanje pacientkinih spremljajočih obolenj, ki zahtevajo dodatne ukrepe in nadzor tako v predoperativnem kot v pooperativnem obdobju – sladkorna bolezen.

Pacientka je na oddelek sprejeta 1 dan pred predvideno operacijo. Za operativne posege v anesteziji je pacientka tešča, na to jo opozorimo ţe dan pred operativnim posegom, kar pomeni, da ne sme jesti, piti, lizati bombonov ali kaditi najmanj 6 ur pred predvidenim operativnim posegom. Zauţiti sme še kosilo in naj veliko pije do 22.00 ure. Po naročilu zdravnika izvedemo čiščenje prebavnega trakta (damo odvajalo 2 tbl Novolax per os). Na večer pred spanjem, damo pacientki, po naročilu zdravnika sedativ, prejme peroralno pomirjevalo (pp. vzame Sanval 5 mg, per os), da se naspi in spočije. Na dan operativnega





24

Tina Peklar: Aktivnosti zdravstvene nege po laparoskopski sterilizaciji




posega obesimo na temperaturno tablo oznako z napisom »TEŠČ«. Pri pacientkah s prehrambenimi omejitvami (sladkorna bolezen) upoštevamo navodila konziliarnih specialistov (diabetolog). Poskrbimo za higiensko oskrbo, da se pacientka okopa, umije lasišče, si uredi nohte (odstrani lak z nohtov, pristriţe nohte). Po higienski oskrbi se pacientka preobleče v sveţe perilo. Če pacientka sam izvaja higiensko oskrbo, preverimo uspešnost izvedenih postopkov. Fizična priprava sestoji še iz britja sramnih dlak z brivnikom za enkratno uporabo do zgornjega roba simfize ( pazimo na izrastke, bradavice, stare operativne brazgotine, znamenja, pri britju privzdignjene gube dobro obrijemo in očistimo s tamponom, popek po potrebi očistimo z vatirano palčko. Iz medicinske dokumentacije je razvidna predhodno znana alergija na razkuţila. Nato se pacient stušira in preobleče v sveţo operacijsko srajčko.

Na dan operacije ponovno izmerimo vitalne funkcije: telesno temperaturo, krvni tlak in srčni utrip in ocenimo njegovo zdravstveno stanje. O spremembah (povišana telesna temperatura, menstruacija) obvestimo zdravnika. Pred operacijo pacientki odstranimo vse telesne pripomočke: zobno protezo, očala, očesne leče, slušni aparat in nakit, zlatnino po potrebi shranimo. Pred odhodom v operacijsko sobo namestimo identifikacijski trak, s pacientkinimi podatki na levo roko in na stranico bolniške postelje (pri nogah), naredimo bandaţo nog. Pacientka neposredno pred operacijo na oddelku prejme premedikacijo sedativa po naročilu zdravnika. Aplikacijo premedikacije označimo na anestezijskem listu. Po aplicirani premedikaciji pacientka ne sme več vstati, opazujemo jo do prevoza v operacijske prostore.

Pred prevozom pacientke v operacijske prostore izpolnimo obrazec zdravstvene nege in tako preverimo ali smo jo ustrezno pripravili na operativni poseg in ji s tem zagotovili varnost in neprekinjenost nadaljnje obravnave. Dokumentacija mora biti skrbno urejena in mora vsebovati: navedbo načrtovanega operacijskega posega, izvide laboratorijskih in vseh drugih preiskav, zabeleţke kirurga in anestezista in pristanek pacientke na operacijo (Miksić et all, 2003, str. 215). Pomen temeljite psihične in fizične priprave pacientke na operacijo ni samo v ugodnem počutju pacientke, temveč predvsem preventivno delovanje vseh zdravstvenih delavcev pri preprečevanju pooperativnih komplikacij ali intrahospitalnih infekcij.





25

Tina Peklar: Aktivnosti zdravstvene nege po laparoskopski sterilizaciji




4.4. Priprava pacienta na anestezijo


Anestezija je umetno povzročena neobčutljivost telesa ali posameznih predelov telesa. Tako je pacient lahko operiran v splošni ali področni anesteziji, o vrsti odloča anestezist. Medicinska sestra ne daje anestetikov samostojno, mora pa poznati vrste anestetikov, način dajanja in stranske učinke anestetikov ter zaplete po anesteziji (Ivanuša in Ţeleznik, 2000, str. 93).

Ko se pacient pripravlja na operacijo in anestezijo, doţivlja velik strah (strah pred neznanim, pred izgubo kontrole nad sabo, pred bolečino, strah, da se bo zbudil prej, kot bo končana operacija, strah pred pripomočki- maska, tubus), ki naj bi ga zmanjšali s pomočjo zdravil. Medicinska sestra mora pacientu pojasniti potek operacije in anestezije (Ivanuša in Ţeleznik, 2000, str. 96).



4.4.1. Splošna anestezija

Splošna anestezija je depresija centralnega ţivčnega sistema z venskimi ali inhalacijskimi anestetiki. O njej govorimo takrat, kadar med operacijo z zdravili umetno vzdrţujemo neobčutljivost celotnega telesa. Splošna anestezija zajema tri komponente: spanje -nezavest, analgezijo (odvzem bolečine) in omrtvelost telesnih mišic.



4.4.2. Pregled anesteziologa

Pred uvodom v splošno anestezijo mora anesteziolog čimprej po pacientovem sprejemu na oddelek pregledati pacientovo dokumentacijo in oceniti ustreznost zdravljenja morebitnih spremljajočih obolenj, ki lahko pomembno vplivajo na zaplete med operacijo in v zgodnjem pooperacijskem obdobju. S pacientom se pogovori o predhodnih hospitalizacijah in anestezijah, o zdravilih, ki jih jemlje, o morebitni preobčutljivosti na določeno zdravilo, o kajenju in pitju alkohola. Pregleda pacienta ter ga seznani z vrsto in potekom anestezije, pooperativnim zbujanjem in z moţnimi zapleti. Na podlagi teh podatkov anesteziolog predpiše tudi večerno uspavalo in jutranjo premedikacijo katero predstavljajo zdravila, ki jih pacient zauţije v obliki tablet, običajno s poţirkom vode v bolniški sobi 30-60 minut pred operacijo. Namen teh zdravil je pomiritev pacienta, ki je običajno prestrašen zaradi





26

Tina Peklar: Aktivnosti zdravstvene nege po laparoskopski sterilizaciji




bliţajoče se operacije in mu omogočiti čim udobnejši prehod z oddelka v operacijsko dvorano in čim udobnejši uvod v anestezijo (Miksić et al, 2003, str. 39). Po opravljenem pregledu pacient s podpisom poda soglasje na anestezijo in transfuzijo krvi.



4.5. Zdravstveno vzgojno delo pri pacientki, ki se odloči za operativni poseg


Ţe pred operacijo moramo pacienta poučiti o aktivnostih, ki mu bodo pomagale doseči najboljšo raven delovanja po operaciji. Če s tem začnemo pravočasno, ne izgubljamo časa učinkovitosti poučevanja. Idealno je, če dobi pacient pojasnila o operaciji in aktivnostih po operaciji tudi v pisni obliki ţe pred sprejemom v bolnišnico ali vsaj ob sprejemu. Ustrezne brošure in plakati ter vizualna sredstva pomagajo medicinski sestri pri poučevanju pacienta in pripravi na obdobje po operaciji. Dobro oblikovan program preoperativnega učenja poveča pacientovo fizično delovanje, pacient se psihično bolje počuti, to pa lahko skrajša njegovo leţalno dobo v bolnišnici (Seničar, 2006, str. 15).

Sterilizacija se priporoča ţenskam, ki so trdno odločene, da si otrok ne ţelijo več. Vsem, ki o tem še dvomijo, se priporoča druge vrste zaščite. Medicinske sestre smo dolţne prisluhniti pacientki in ji pomagati pri odločitvi, če zaslutimo, da ni več prepričana o primernosti postopka. Sterilizacija jim je zdaj dobrodošla, saj je njihova druţina popolna, po operaciji ţenska ne bo več imela strahu pred zanositvijo, ne bo ji potrebno več uporabljati kontracepcijskih sredstev. Pomembna vloga medicinske sestre v zdravstveni negi je opozoriti pacientko na posledice, ob čemer mora spremljati tako telesno kot duševno dogajanje pacientke, saj lahko nastanejo duševne teţave če bi ţenska spet ţelela roditi v primeru smrti katerega od otrok ali zaradi sklenitve nove zveze in ţelje po skupnem otroku.

Tudi, če si ţenska ne ţeli več imeti otrok, ima še vedno potrebo, da ve, da je biološko popolna, kar dokazuje tudi njena redna menstruacija. Pacientki pojasnimo da ji s sterilizacijo ne povzročimo nikakršnih hormonskih sprememb. Menstruacije se ne spremenijo, kakor tudi ne ţelja po spolnosti ali občutki ob njej. S sterilizacijo tudi ne





27

Tina Peklar: Aktivnosti zdravstvene nege po laparoskopski sterilizaciji




pospešimo pojavljanja sprememb, ki so značilne za menopavzo, torej sterilizacija ne pušča nobenih posledic, niti na spolnem ţivljenju niti na spolni ţelji.

Po sterilizaciji se rodnost lahko znova vzpostavi. Povratnost postopka je odvisna od obsega poškodbe jajcevodov. Bolj so poškodovani, manj je moţnosti za povrnitev rodnosti. Poseg vzpostavitve prehodnosti jajcevodov je mikrokirurški, potrebno je precej spretnosti in natančnosti, ko je treba jajcevoda zvezati nazaj, kar se lahko izvede le z operativnim mikroskopom. Če poseg ni mogoč ali pa ni bil uspešen, lahko taka ţenska vseeno zanosi v postopku zunajtelesne oploditve in prenosa zarodka, pri katerem jajčne celice dobijo s punkcijo jajčnikov, jih oplodijo in zarodke prenesejo v maternico (Lovinčič, 2005).

4.5.1. Vloga in naloge medicinske sestre


Dela in naloge medicinske sestre zahtevajo ustrezne psihofizične sposobnosti in osebnostne lastnosti, ki omogočajo human in odgovoren odnos do pacientk. Naloga medicinske sestre je, da pomaga pacientki doseči čim višjo raven dobrega počutja, ne glede v kakšnem stanju je. Medicinska sestra v ginekologiji naj bo seznanjena s potencialnimi psihičnimi vplivi posega. Največ je v stiku s pacientko, velikokrat ji lahko pomaga razvozlati teţke situacije, ko ţenska vidi v operaciji negativne posledice. Velikokrat ţenska potrebuje razgovor o nekaterih dvomih, ki jih ima, ali pa jih izzovejo pripovedovanja drugih ţensk. Mnoge ţenske mislijo, da so genitalije neko izredno občutljivo področje, so obremenjene. Zavedati se moramo, da lahko na pacientko tudi negativno vplivamo z nepravilnim izraţanjem pred njo (Prhat, 1992, str. 46).


Naloge medicinske sestre:

- izvajanje in vodenje zdravstvene nege pri promociji zdravja, pri preprečevanju obolenja, pri zdravljenju, rehabilitaciji posameznikov, druţin in skupnosti,

- poučevanje pacientov in zdravstvenega osebja,
-
sodelovanje v zdravstveni negi,
-
razvoj prakse zdravstvene nege na osnovi kritičnega mišljenja in raziskovanja.

Dela in naloge medicinske sestre po dokumentu za razmejitev zdravstvene nege (preventivne, negovalne in spremljajoče, svetovalne, poučevalne, diagnostične in terapevtske, administrativne, sporočilne, koordinirajoče, oskrbne).





28

Tina Peklar: Aktivnosti zdravstvene nege po laparoskopski sterilizaciji




Medicinska sestra preţivi med pripravo na operacijo s pacientom največ časa, zato ima pomembno vlogo pri psihični pripravi pacienta na operativni poseg. V tem času pacient doţivlja velik strah pred operacijo. Pacienti velikokrat pred operacijo ne povedo, kaj jih skrbi, zato mora medicinska sestra glede na pacientovo vedenje in ravnanje sama odkrivati vzroke njegove zaskrbljenosti, pacienta z njimi soočiti in jih oceniti. Pri psihični pripravi pacienta na operacijo je potrebno upoštevati tudi pacientovo vero (Seničar, 2006, str. 10).

Vpliv okolja na pacienta je lahko pozitiven oziroma negativen. Medicinska sestra je tista, ki poskrbi za udobje pacienta ter pomaga pacientu premagovati osebne in socialne teţave v bolnišničnem okolju. Hospitalizacija ţe sama po sebi vzbuja nelagodje in strah. Tesnoba se poveča, ko pacient izve, da bo operiran, in narašča vse do začetka anestezije. Pogosto je raven strahu bolj izraţena kot sam zdravstveni problem in ni nujno, da je pogojena z obseţnostjo zdravstvenega problema. Dokazano je, da raven strahu pomembno vpliva na nadaljnje zdravljenje in da strah vodi k slabšemu fizičnemu okrevanju.

Strah do neke mere lahko zmanjšamo: s pogovorom s pacientko in svojci, pojasnimo in razloţimo o nejasnostih glede posegov, postopkov in pripomočkov, poučimo o pravilnem dihanju, izkašljevanju in gibanju po operaciji, zagotavljamo varnost in dobro počutje (Seničar, 2006, str.13). Preden medicinska sestra začne s poučevanjem, mora ugotoviti, kaj pacient ţe ve o namenu operacije, o pripravi nanjo in o postoperativnem obdobju.

Glavna naloga medicinske sestre po laparoskopski sterilizaciji je:

- zagotoviti varnost pacientke, namestiti klicno napravo,
-
nadzorovati stanje zavesti, dihanje in barvo koţe in sluznic, kontrolirati vitalne

znake,
-
opazovati morebitne bolečine in aplicirati predpisano terapijo,
-
svetovati mirovanje in ne uţivati tekočine štiri ure po operaciji, nato lahko

pacientka uţiva tekočino in hrano, če nima nobenih teţav.

Kadar vse poteka brez teţav lahko štiri ure po posegu vstane, pomagati pri vstajanju, opozoriti zdravnika na spremembe, dokumentirati vse izvedene negovalne intervencije, s tem ščititi pacientko ter jo poučiti, v okviru svojih pristojnosti, o vsem, kar mora vedeti pred operacijo, predstaviti ji tudi aktivnosti, ki jih bo morala izvajati po operaciji, da bo zmanjšala nevarnost morebitnih pooperativnih zapletov in pacientko pripraviti na odpust.





29

Tina Peklar: Aktivnosti zdravstvene nege po laparoskopski sterilizaciji




5. ZDRAVSTVENA NEGA PO LAPAROSKOPSKI STERILIZACIJI




Po končani operaciji je na operacijsko rano potrebno namestiti obveze, ki absorbirajo sekrecijo rane, ščitijo rano pred okuţbo, dajejo oporo, vzdrţujejo ustrezno temperaturo in preprečujejo krvavitev. Premestitev pacientke iz operacijske mize na pogreto posteljo mora biti počasna in previdna, da ne povzroči motenj v cirkulaciji, poškodbe rane in bolečine. Pacientko toplo pokrijemo, saj operiranke po končani operaciji običajno zebe. Medicinska sestra skrbi za pravilno namestitev in nemoteno delovanje infuzije in drugih pripomočkov (Ivanuša in Ţeleznik, 2000, str. 104).

5.1. Opazovanje pacientke

Medicinski sestri prevzameta dokumentacijo in zdravnikova navodila glede zdravljenja in pazljivo odpeljeta pacientko v intenzivno nego, kjer je priključena na monitor. Značilnosti pacienta v pooperativnem obdobju so zaspanost, psihomotorični nemir, motnje v dojemanju, motnje v motoričnih funkcijah, navzeja in bruhanje.

5.1.1. Preverjanje vitalnih znakov

Pacientke v operacijskih prostorih ne smemo puščati brez nadzora. Ob stalnem nadzoru osnovnih ţivljenjskih funkcij opazujemo na monitorju kazalce kot med operacijo. Za dajanje tekočin in zdravil ima pacientka nastavljen periferni venski kanal. Neprekinjeno se meri tudi nasičenost krvi s kisikom. Medicinski sestri pregledata stanje pacientke, predvsem njeno budnost (stanje zavesti ter sposobnost orientacije v prostoru in času), ocenita morebitno krvavitev, ter stanje operirane rane, vzdrţujeta dihanje, cirkulacijo, elektrolitsko in tekočinsko ravnovesje, podpirata dobro počutje pacientki.

Pacientko se premesti iz enote za intenzivno terapijo na oddelek, ko so vsi opazovani parametri pričakovani in normalni. Običajno je to v 30 minutah po operaciji. Na oddelku spremljamo pacientkino stanje.





30

Tina Peklar: Aktivnosti zdravstvene nege po laparoskopski sterilizaciji




5.1.2. Preverjanje budnosti

Pacientka je budna tedaj, ko je prostorsko in časovno popolnoma orientirana, Medicinska sestra ne sme pustiti pacientke same, dokler z njo stik ni mogoč, pomaga ji, da se namesti v najbolj udoben poloţaj.

5.1.3. Preverjanje krvavitve

Medicinska sestra preverja zunanji videz pacientke: koţo in vidne sluznice, krvavitev iz vagine preveri tako, da z eno roko objame fundus maternice in narahlo pritisne navzdol, z drugo roko, v kateri ima prijemalko, odstrani vatiranec in oceni krvavitev iz maternice, nadzor operirane rane ( če je obveza prekrvavljena, jo odstrani, očisti operativni predel, namesti novo sterilno prevezo ter napravi blago kompresijo rane s peščeno vrečko).

5.1.4. Priprava infuzijske terapije

Terapijo napiše anesteziolog na listo zdravnikovih navodil. Običajno dobijo 1000 ml Ringerjeve raztopine in analgetik Analgin i.v. p.p., MS je dolţna skrbno nadzirati vbodno mesto, saj s pravilno aplikacijo prepreči komplikacije, kot so: tromboflebitis in iztok tekočine paravenozno.

5.1.5. Skrb za uropoetski in prebavni trakt

Prvo odvajanje urina naj bi bilo 4-6 ur po operaciji. Medicinska sestra pacientki pomaga pri vstajanju in jo spremlja v WC, zagotovi intimnost pacientke. Peristaltika je po operaciji upočasnjena zaradi čiščenja pred operacijo, vpliva anestetikov in operativnega posega. Zato je pri vzpostavljanju peristaltike in preprečevanju zapletov pomembno, da pacientka zauţije veliko tekočine per os.





31

Tina Peklar: Aktivnosti zdravstvene nege po laparoskopski sterilizaciji




5.1.6. Skrb za osebno higieno

Prvi dan po operaciji pacientki svetujemo tuširanje vsega telesa. V skrbi za osebno higieno medicinska sestra ne sme pozabiti na rano, ki je lahko dodatno vhodno mesto za infekt. Če se preveza med tuširanjem zmoči, jo obvezno zamenjamo.

5.2. Prvo vstajanje

V sistemu zagotavljanja kakovostne zdravstvene nege je varnost pacientke ena najpomembnejših nalog medicinske sestre (MS), preprečevanje dejavnikov tveganja pa njena dolţnost.

Pri prvem vstajanju 4 – 6 ur po operaciji potrebuje pacientka pomoč medicinske sestre in nadzor. Zato ji moramo zagotoviti zvonec, ki ga namestimo tako, da ga lahko doseţe in ji povedati naj nas pokliče, če karkoli potrebuje. Prav tako jo poučimo o uporabi klicne naprave (Ivanuša in Ţeleznik, 2000, str. 120).

Pravilno posedanje po operaciji poteka s pomočjo bočnega poloţaja, da se pacientka izogne napenjanju trebušnih mišic in prekomerni obremenitvi hrbtnih mišic. Pred tem pacientko spodbujamo, da se giba in obrača in ji pri tem pomagamo:

- pacientka naj se s pomočjo MS obrne na bok in upre na komolec,

- MS ji pomaga pri posedanju,
-
nato pacientka stisne zadnjične mišice in spusti noge preko roba postelje,
-
v sedečem poloţaju naj nekajkrat globoko vdihne, naredi nekaj aktivnih gibov

stopal, MS ji obuje copate in pacientko spremlja v toaletni prostor in nazaj,
-
med hojo jo MS opazuje in vzpodbuja, pri hoji naj bo pacientka vzravnana in

sproščena.

5.3. Lajšanje bolečine

Bolečina je spremljevalka našega ţivljenja, medicinske sestre pa se z njo srečujemo še pogosteje kot ostali. Pri obvladovanju bolečine moramo biti pozorni, saj je prisotna, kadarkoli jo posameznik opisuje, je prisotna tam, kjer jo opisuje in je tako močna, kot jo





32

Tina Peklar: Aktivnosti zdravstvene nege po laparoskopski sterilizaciji




ocenjuje. Bolečina je spremljajoč znak pri poškodbah tkiva ter subjektivno doţivetje. V pooperativnem obdobju je pričakovana. Pri tej vrsti bolečine je vzrok poškodba tkiva in je posledica dogajanja med operativnim posegom in po njem. To je akutna bolečina, ki praviloma traja določen čas in s celjenjem postopno izzveni. Vse dokler rana ni zaceljena, je bolečina lahko dominantno občutenje. (Kersnič et al., 1999, str. 35)

Pacientko po operaciji večkrat vprašamo o intenzivnosti bolečine in jo poučimo, da nas takoj pokliče ob nenadni bolečini, ki se kljub analgetiku stopnjuje. Prvi dan po operaciji dobi analgetik v obliki injekcij zato, da je učinek zdravila hitrejši, kasneje pa v obliki tablet. Bolečino lahko omilimo tudi z ustrezno lego, zaščito rane pri kašljanju, hlajenje. Opozorimo jo, da ustrezno prehranjevanje vpliva na proces zdravljenja in bolečine.

S sistematičnim vodenjem in kakovostno zdravstveno nego bomo akutno bolečino obvladali in dosegli naslednje cilje: preprečitev bolečine, zmanjšanje bolečine, dobro psihofizično stanje, čim manj pooperativnih zapletov, čimprejšnja rehabilitacija in vrnitev v domače okolje. Medicinske sestre s svojim delom lahko bistveno vplivamo na potek zdravljenja v pooperativnem obdobju. Trudimo se, saj je naša ţelja, da bi pacienti trpeli čim manj bolečin, kajti biti brez bolečin je ena od človekovih pravic.

Za lajšanje pooperativne bolečine so odgovorne medicinske sestre, ki so zato poučene in se lahko vedno obrnejo na osebe, ki so terapijo predpisale. Z učinkovitim lajšanjem pooperacijske bolečine veliko doprinesemo h kakovosti oskrbe operiranca, izboljšamo izid operativnega zdravljenja, skrajšamo hospitalizacijo pacientov in njihovo rehabilitacijo Edini verodostojni pokazatelj pooperacijske bolečine je pacientova izpoved. Pacient mora narediti svojo bolečino vidljivo. Samo sprotno ocenjevanje bolečine nam lahko pokaţe, kako učinkovito pacientu lajšamo bolečino po operaciji. Zato pacientu omogočimo učinkovito lajšanje bolečine po operaciji z različnimi tehnikami in obstoječimi analgetiki ob pravilni negi in nadzoru (Krčevski Škvarč, str. 29).





33

Tina Peklar: Aktivnosti zdravstvene nege po laparoskopski sterilizaciji




6. Metodologija in metode raziskovanja




Za izdelavo diplomskega dela smo uporabili naslednje metode:

- študija in analiza literature,
-
izvedba ter analiza študije primera pacientk z laparoskopsko sterilizacijo,

hospitaliziranih v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, - prikaz rezultatov z deskriptivno metodo dela.



6.1. Raziskovalno okolje


Pomen, kompleksnost in specifičnost zdravstvene nege pacientk po laparoskopski sterilizaciji ter njeno pomembno vlogo v času zdravljenja in rehabilitacije smo raziskovali na Oddelku za splošno ginekologijo in ginekološko urologijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor.



6.2. Pridobitev soglasja inštitucije


Za pridobitev soglasja za izvedbo raziskovalne naloge je bila napisana prošnja in oddana v sluţbo zdravstvene nege Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Raziskava je bila odobrena.



6.3. Pridobitev soglasja obravnavanih pacientk


Pred začetkom raziskave sta bili pacientki seznanjeni z namenom in metodo raziskovanja. Predstavljena jima je bila tudi moţnost zavrnitve sodelovanja. Pacientki sta tudi podpisali izjavo, da sta v raziskavo vključeni popolnoma prostovoljno, razumeta metodo dela in se strinjata, da rezultate uporabimo le v namen te raziskave.





34

Tina Peklar: Aktivnosti zdravstvene nege po laparoskopski sterilizaciji




6.4. Etični vidik


Za izvedbo raziskovalne naloge je bila napisana vloga za etično oceno raziskovalne naloge v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. Komisija za medicinsko – etična vprašanja je vlogo obravnavala in odobrila izvedbo raziskave. Upoštevana in spoštovana so bila vsa etična načela, ki jih predpisuje Kodeks etike dela medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov ter pravic pacientov do zasebnosti.



6.5. Prikaz podatkov


V drugem delu diplomske naloge so predstavljene ugotovljene negovalne diagnoze pri pacientkah po 11 funkcionalnih vzorcih s pomočjo priročnika Negovalne diagnoze, Marjory Gordon.





35

Tina Peklar: Aktivnosti zdravstvene nege po laparoskopski sterilizaciji




7. PREDSTAVITEV PACIENTKE – ŠTUDIJA PRIMERA 1




Pri pacientki bo opravljena kirurška laparoskopska sterilizacija. Pacientka navaja, da ima pogoste glavobole. Ima povišan krvni tlak. Teţave z dlesni. Redno jemlje Enap 5mg. Pacientka s seboj prinaša izvid KKS in analize urina.

Medicinske diagnoze

- Fertilitas, Gyn. bp

- Hipertenzija

Osebni podatki pacientke

Ime in priimek: xy Pogovorni jezik: Slovenski Datum rojstva: 15.01.1970

Spol: Ţ

Poklic: delavka Zaposlitev: Swaty d.d., Maribor

Obvestilo v primeru potrebe:

Ime in priimek: xy

Sorodstveno razmerje: moţ Telefonska številka: 02/xxxx – xxy

Opazovanje pacientke na dan operacije:

1. DIHANJE: 17 vdihov / minuto

2. PULZ: 71 udarcev / minuto, radialna arterija

3. ARTERIJSKI KRVNI TLAK: 158/87 mm/Hg

4. TELESNA TEMPERATURA: 36,8 oC, aksilarno

5. KOŢA IN SLUZNICE

PREKRVAVITEV IN BARVA KOŢE, SLUZNIC: koţa in sluznica sta dobro prekrvavljeni.





36

Tina Peklar: Aktivnosti zdravstvene nege po laparoskopski sterilizaciji




TURGOR KOŢE: napetost koţe je dobra. SPREMEMBE NA KOŢI, SLUZNICAH: Srbeţ: /

Oteklina: /

Razjeda zaradi pritiska: /

Operativne rane: incizija koţe

Drenaţa: /
Šivi: odstranitev šivov pri osebnem zdravniku.

6. TELESNA TEŢA, TELESNA VIŠINA, BMI TT: 96 kg

TV: 163 cm

BMI: 36

Predpisana terapija:

Dormicum 7.5 mg tbl, per os, Analgin 1 amp/6 ur, i.v., Nalgesin forte 550 mg tbl, per os

Kategorizacija

1. kategorija.





37

Tina Peklar: Aktivnosti zdravstvene nege po laparoskopski sterilizaciji




7.1. Negovalna anamneza po 11 funkcionalnih vzorcih zdravega obnašanja


38 – letna poročena ţenska s previsoko telesno teţo, BMI=36. Nima poklica, saj ima končano osnovno šolo. Stanuje v Murski Soboti. Zaposlena je v proizvodnji umetnih brusov Swaty, Maribor. Na Oddelek za splošno ginekologijo in ginekološko urologijo je bila sprejeta z medicinsko diagnozo: Fertilitas. Prišla je na predvideno laparoskopsko operacijo ker z moţem ne mislita imeti več otrok; oralne kontracepcije ne prenaša dobro, maternični vloţki, pa ji povzročajo vnetje. Pacientka je ţe bila hospitalizirana v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor zaradi operacije na ušesu. Ima povišan krvni tlak. Jemlje Enap 5mg. KT: 145/85 mm/Hg. Pacientka ţe 12 let pokadi 20 cigaret na dan (izjemoma v nosečnosti ni kadila). Alkohol konzumira le občasno. Veliko časa posveti svojima otrokoma. Rada kuha in gleda televizijo. Operativna rana je pokrita s sterilnima zloţencema in fiksirana s peščeno vrečko zaradi krvavitve neposredno po posegu. Pacientka poroča o pridobivanju na telesni teţi in zauţiti preobilni prehrani, ki vsebuje veliko kalorij. Uţiva premalo balastnih snovi in ne pije dosti tekočine, saj ni nikoli ţejna. Popije pribliţno en liter tekočine na dan ali manj. Pridobiva na telesni teţi in si zelo ţeli shujšati, kar pa ji ne uspeva najbolje. Prevelika telesna teţa je pri aktivnostih preveč ne obremenjuje. Na dan zauţije tri obilne obroke hrane in sicer zjutraj jajca s slanino, za kosilo in večerjo pa večinoma meso s prilogo. Mlečnih izdelkov ne mara. Tu in tam poje kakšno jabolko ali pomarančo. Velikokrat ima prebavne teţave, in sicer tedensko ima trdo blato ter občutek teţe in napihnjenosti v ţelodcu. S teţavami se spopade sama, popije na sobni temperaturi ogret Donat Mg, ki ji pogosto pomaga. Blato izloča vsak drugi dan, ima obdobja obstipacije. O poškodbah v ustih ali poškodbah ustne sluznice pove, da ji občasno krvavijo dlesni, poroča tudi o bolečini. Navaja, da ima občasne teţave z zobmi, ki so občutljivi brez ugotovljenega vzroka. Je samostojna, ima dober apetit, občasno si omisli shujševalne diete, alergij na hrano nima. Nima teţav pri nadzoru izločanja blata in urina. V preteklosti so jo mučili pogosti prehladi. Nima bolečin v trebušni votlini, bolijo jo ramena, pove da čuti pritisk. Ima teţave s sluhom, slabo sliši na desno uho. Ima sobno kolo, ki ga skorajda ne uporablja, pove da nobenih fizičnih aktivnosti ne izvaja redno. Nerada hodi na sprehod, čeprav se zaveda da bi bilo še kako potrebna hitra hoja ali počasen tek, saj njena telesna aktivnost ni zadostna. Ima dovolj energije in moči za potrebne in ţelene aktivnosti. Rada se druţi s prijateljicami, s katerimi poklepetajo ob kavici. V prostem času šiva





38

Tina Peklar: Aktivnosti zdravstvene nege po laparoskopski sterilizaciji




gobelin. Deficitov v samooskrbi ni. S spanjem nima nobenih teţav, ponoči se ne zbuja, dolţina prespane noči traja šest do sedem ur. Ne jemlje uspaval, čez dan ne počiva, saj čez ves dan opravlja obveznosti. Ţe dolgo se ni učila, občasno prelista revijo. Sicer ni imela teţav z učenjem. Opisuje se kot človeka, ki pozitivno gleda na svet. Verjame, da se vsak problem ţe kako reši in se ne obremenjuje. Pomaga ji tudi druţina, s katero drţijo skupaj. Ţivi z moţem, ki je zaposlen. Imata 2 sina, stara 12 in 8 let. Če nastanejo kakšni problemi, se usedejo skupaj in se pogovorijo. Nikoli ni osamljena, saj jo vsak dan obišče tašča, popoldne pa sta doma tudi otroka. Prvo menstruacijo je dobila pri trinajstih letih, pojavi se na 30 – 35 dni, je neredna in traja 5 dni, prvih dva dni močno nato jakost normalna, brez bolečin. Prvi dan zadnje menstruacije: 21. 7. 2008. Ni imela nobenih umetnih prekinitev nosečnosti. Imela je dva spontana splava. Ima dva otroka, oba poroda sta potekala vaginalno brez teţav. Starost ob prvem porodu 26 let. Za sterilizacijo se je odločila, ker ne bo imela več otrok. Ni imela nobenih ginekoloških operacij ali morebitnih ginekoloških bolezni. Ne uporablja nobenih oralnih kontracepcijskih sredstev. Zaenkrat so spolni odnosi zadovoljivi. O svojih teţavah, kadar jih ima, se najraje pogovarja s partnerjem ali svakinjo, saj je ona vedno dostopna. Večinoma doţivlja to kar ji je pomembno, stvari ne načrtuje naprej, prepusti se toku dogodkov. Religija v njenem ţivljenju ni pomembna.



7.2. Negovalne diagnoze pred operacijo

1. FAZA (PZN) – ugotavljanje potreb po zdravstveni negi

PREHRANA-METABOLIZEM

Negovalna diagnoza: neuravnovešena prehrana, več kot telo potrebuje


Vzroki:

- neravnovesje med zauţito prehrano in potrošeno energijo,
- zmanjšana telesna aktivnost,
- premalo zauţite tekočine, pretirano uţivanje preveč kalorične hrane, uţivanje

prevelikih količin hrane.





39

Tina Peklar: Aktivnosti zdravstvene nege po laparoskopski sterilizaciji




Simptomi:

- nepravilne navade prehranjevanja,
- previsoka telesna teţa: 96 kg, nevarno prevelika telesna teţa BMI=36, - prebavne teţave.


2. FAZA (PZN) – načrtovanje zdravstvene nege Cilji zdravstvene nege:

- pacientka bo seznanjena s pravilno prehrano,
-
pacientka bo poznala pomen telesne aktivnosti za telo.


Načrtovane negovalne intervencije:

- izračunati BMI,
-
pacientki svetovati prehrano z niţjo kalorično vrednostjo,
-
svetovati uţivati veliko sadja in zelenjave, vsaj 2x na dan,
-
svetovati razporeditev obrokov čez cel dan, 5 obrokov na dan, - svetovati več manjših obrokov,
-
svetovati vsaj 2,5 litra tekočine na dan,
-
obrazloţiti pomen telesne aktivnosti,
-
predlagati vključitev športa v vsakdan,
-
dati zloţenko o zdravi prehrani.


3. FAZA (PZN) – izvajanje zdravstvene nege

Načrtovane negovalne intervencije izvajamo po standardu zdravstvene nege.


4. FAZA (PZN) – vrednotenje zdravstvene nege

Pacientka je seznanjena z zdravo prehrano in pozna pomen telesne aktivnosti.



1. FAZA (PZN) – ugotavljanje potreb po zdravstveni negi

Negovalna diagnoza: Nepopolna sluznica ustne votline, denticija





40

Tina Peklar: Aktivnosti zdravstvene nege po laparoskopski sterilizaciji





- kemično draţenje – stalno kajenje, - neučinkovita higiena ustne votline, - nekvalitetna prehrana,
- pomanjkanje vitaminov.


Simptomi:

- neugodje, bolečina v ustni votlini,
- odsotnost posameznih zob,
- občutljivost na vročo ali mrzlo pijačo in hrano.


2. FAZA (PZN) – načrtovanje zdravstvene nege Cilji zdravstvene nege:

- seznaniti pacientko in jo poučiti o pravilni negi ustne votline.


Načrtovane negovalne intervencije:

- svetovati bolj pogosto umivanje zob,
-
posvetiti posebno pozornost za nego dlesni, - svetovati obisk pri zobozdravniku,
- uţivati hrano, ki vsebuje dovolj vitaminov, - pacientki odsvetovati nadaljnje kajenje.



3. FAZA (PZN) – izvajanje zdravstvene nege

Načrtovane negovalne intervencije izvajamo po standardu zdravstvene nege.


4. FAZA (PZN) – vrednotenje zdravstvene nege

Pacientka je seznanjena s pomenom rednega izvajanja ustne higiene in je razumela kako preprečiti teţave, še vedno kadi.





41


Vzrok:

Tina Peklar: Aktivnosti zdravstvene nege po laparoskopski sterilizaciji




1. FAZA (PZN) – ugotavljanje potreb po zdravstveni negi

IZLOČANJE

Negovalna diagnoza: Obstipacija, občasna (Gordon, 2003, str., 119).


Vzrok:

- premalo gibanja,
-
uţivanje premajhnih količin balastnih snovi, - premalo zauţite tekočine.


Simptomi:

- pacientka poroča o obdobjih suhega, trdega izločanja blata, 2-3 krat mesečno - napenjanje in bolečina ob izločanju blata,
-
napet trebuh,
-
občutek polnosti v trebuhu, krči.


2. FAZA (PZN) – načrtovanje zdravstvene nege Cilji zdravstvene nege:

- seznaniti pacientko in jo poučiti, kako preprečiti prepogoste teţave z obstipacijo.


Načrtovane negovalne intervencije:

- svetovati bolj pogosto uţivanje balastnih snovi,
-
svetovati večjo količino popite tekočine na dan,
-
svetovati več gibanja, sprehodov, kolesarjenja,
-
svetovati rednost obrokov in razloţiti pomen le-tega.


3. FAZA (PZN) – izvajanje zdravstvene nege

Načrtovane negovalne intervencije izvajamo po standardu zdravstvene nege.


4. FAZA (PZN) – vrednotenje zdravstvene nege

Pacientka je seznanjena s pomenom rednih obrokov in je razumela kako preprečiti pogoste teţave, trebuh ni napet, počutje je boljše.





42

Tina Peklar: Aktivnosti zdravstvene nege po laparoskopski sterilizaciji




7.3. Opazovanje pacientke v času trenutne obravnave – na dan operacije:

1. FAZA (PZN) – ugotavljanje potreb po zdravstveni negi

ZAZNAVANJE SAMEGA SEBE

Negovalna diagnoza: Strah pred izidom kirurškega posega


Vzroki:

- operativni poseg


Simptomi:

- pacientka verbalno izraţa strah pred operacijo in njenim izidom, - razburjenost,
- zaskrbljenost, negotovost.


2. FAZA (PZN) – načrtovanje zdravstvene nege Cilji zdravstvene nege:

- strah bo zmanjšan,
-
pacientka bo pomirjena.


Načrtovane negovalne intervencije:

- aplicirati premedikacijo, Dormicum 7,5 mg per.os. eno uro pred operacijo, - pogovoriti se s pacientko, jo spodbujati in nuditi podporo,
-
s pacientko se pogovarjati, ji stati ob strani in jo pomiriti.


3. FAZA (PZN) – izvajanje zdravstvene nege

Načrtovane negovalne intervencije izvajamo po standardu zdravstvene nege.



4. FAZA (PZN) – vrednotenje zdravstvene nege

Pacientka je pomirjena, strah je zmanjšan, premedikacija je bila aplicirana, Dormicum 7,5 mg, per. os. ob 8.30 uri.





43

Tina Peklar: Aktivnosti zdravstvene nege po laparoskopski sterilizaciji




1. FAZA (PZN) – ugotavljanje potreb po zdravstveni negi

ODNOS DO LASTNEGA ZDRAVJA: Negovalna diagnoza: nevarnost infekcije


Vzroki:

- okvara koţe – operativna rana, - i.v. kanila,
- prisotnost stresnih dejavnikov.


2. FAZA (PZN) – načrtovanje zdravstvene nege Cilji zdravstvene nege:

- operativna rana ne bo vneta, ne bo prišlo do tromboflebitisa.


Načrtovane negovalne intervencije:

- opazovati obvezo in okolico rane 3 krat/dan,
-
opazovati vbodno mesto kanile 5 krat/dan,
-
opazovati lokacijo in delovanje intravenoznega kanala 5 krat/dan,
-
opazovati zaščito ţilnega kanala, oz. obveze 5 krat/dan,
-
vzdrţevati prehodnost i. v. kanala po potrebi, odstraniti takoj ko je mogoče, - poučiti pacientko kako prepoznati simptome okuţbe,
-
poučiti pacientko o odstranitvi šivov pri osebnem zdravniku,
-
meriti telesno temperaturo 2 krat/dan.


3. FAZA (PZN) – izvajanje zdravstvene nege

Načrtovane negovalne intervencije izvajamo po standardu zdravstvene nege.


4. FAZA (PZN) – vrednotenje zdravstvene nege

Do infekcije ni prišlo, pacientka je poučena in zna prepoznati simptome okuţbe.



1. FAZA (PZN) – ugotavljanje zdravstvene nege

Negovalna diagnoza: nevarnost padca





44

Tina Peklar: Aktivnosti zdravstvene nege po laparoskopski sterilizaciji





- postoperativno stanje,
- sredstva za zniţanje krvnega tlaka.


2. FAZA (PZN) – načrtovanje zdravstvene nege

Cilji zdravstvene nege:

- prvo vstajanje bo potekalo brez komplikacij.


Načrtovane negovalne intervencije:

- poučiti pacientko, kako naj se pripravi na prvo vstajanje, naj krči in sprošča mišice, giblje z ekstremitetami – izometrične vaje,

- izmeriti pulz in krvni tlak pred vstajanjem,
-
opazovati in spremljati pacientko med prvim vstajanjem,
-
poučiti pacientko naj vstaja počasi, da ne bo prisotna slabost.


3. FAZA (PZN) – izvajanje zdravstvene nege

Načrtovane negovalne intervencije izvajamo po standardu zdravstvene nege.


4. FAZA (PZN) – vrednotenje zdravstvene nege

Prvo vstajanje je potekalo brez komplikacij. Krvni tlak je v mejah normale.



1. FAZA (PZN) – ugotavljanje potreb po zdravstveni negi

KOGNITIVNI PROCESI

Negovalna diagnoza: bolečina (Gordon, 2003, str., 194).


Vzroki:

- postoperativna rana - laparoskopija.

Simptomi:

- verbalno poročanje o bolečini,


Vzroki:





45

Tina Peklar: Aktivnosti zdravstvene nege po laparoskopski sterilizaciji




- izmerjena bolečina po operaciji,
- napetost mišic, previdno premikanje,
- izraz bolečine na obrazu, trpeč pogled.


2. FAZA (PZN) – načrtovanje zdravstvene nege Cilji zdravstvene nege:

- bolečina bo zmanjšana ali odpravljena


Načrtovane negovalne intervencije:

- dajati analgetično terapijo po naročilu zdravnika oz. po potrebi, Dipidolor 7,5 mg

i.v., Nalgesin 550 mg per os. - svetovati in pomagati pacientki v poloţaj, ki bo deloval najbolj razbremenilno,
-
s pacientko se pogovoriti o pomenu analgetične terapije in o moţnih stranskih

učinkih, pacientki po prvem vstajanju ( posedanje s pomočjo bočnega poloţaja, nato se naj obrne na bok in opre na komolec, spusti noge preko roba postelje), svetovati naj čimveč hodi, seveda če je vse potekalo brez komplikacij in se dobro počuti,

- pacientko namestimo v polsedeči poloţaj, skrči naj noge, rano na trebuhu ji zavarujemo tako, da ji na rano poloţimo manjšo blazinico, ki jo z rokami stisne na rano, nato počasi in globoko vdihne, nato zadrţi vdih za 2 sekundi in se pripravi na izdih, zatem odpre usta in pri izdihu reče Huf, sledi premor, pacientka počasi in umirjeno diha in počiva.


3. FAZA (PZN) – izvajanje zdravstvene nege

Načrtovane negovalne intervencije izvajamo po standardu zdravstvene nege.


4. FAZA (PZN) – vrednotenje zdravstvene nege

Pacientki je bila aplicirana analgetična terapija, po terapiji je bolečina počasi pojenjala.





46

Tina Peklar: Aktivnosti zdravstvene nege po laparoskopski sterilizaciji




8. PREDSTAVITEV PACIENTKE – ŠTUDIJA PRIMERA 2




Pri pacientki bo opravljena kirurška laparoskopska sterilizacija. Občasno ima vrtoglavice. Pacientka s seboj prinaša izvid KKS in nativni urin.


Medicinske diagnoze


- Fertilitas, Gyn. bp

- Depresija

- Anemia sec.


Osebni podatki pacientke


Ime in priimek: xy Pogovorni jezik: Slovenski

Datum rojstva: 23.06.1973

Spol: Ţ

Poklic: delavka Zaposlitev: Salon keramičnih ploščic, Maribor

Obvestilo v primeru potrebe:

Ime in priimek: xy

Sorodstveno razmerje: moţ Telefonska številka: 02/xxxx – xxy

Opazovanje pacientke na dan operacije:

1. DIHANJE: 16 vdihov / minuto

2. PULZ: 64 udarcev / minuto, radialna arterija

3. ARTERIJSKI KRVNI TLAK: 115/65 mm/Hg

4. TELESNA TEMPERATURA: 36,6 oC, aksilarno

5. KOŢA IN SLUZNICE





47

Tina Peklar: Aktivnosti zdravstvene nege po laparoskopski sterilizaciji




PREKRVAVITEV IN BARVA KOŢE, SLUZNIC: koţa in sluznice so dobro prekrvavljeni.

TURGOR KOŢE: napetost koţe je dobra.

SPREMEMBE NA KOŢI, SLUZNICAH:

Srbeţ: /

Oteklina: /

Razjeda zaradi pritiska: /

Operativne rane: incizija koţe

Drenaţa: /
Šivi: odstranitev šivov pri osebnem zdravniku.

6. TELESNA TEŢA, TELESNA VIŠINA, BMI TT: 75 kg

TV: 162 cm

BMI: 28

Predpisana terapija:

Dormicum 7.5 mg tbl, per os, Analgin 1 amp/6 ur, i.v., Nalgesin forte 550 mg tbl, per os, Ferrobet tbl.,

Sanval 5 mg, per os, p.p.

Kategorizacija

1. kategorija.





48

Tina Peklar: Aktivnosti zdravstvene nege po laparoskopski sterilizaciji




8.1. Negovalna anamneza po 11. funkcionalnih vzorcih zdravega obnašanja


35-letna neporočena ţenska z normalno telesno teţo, BMI=28. Po poklicu je ekonomski tehnik. Zaposlena je kot prodajalka v salonu keramike. Prišla je na predvideno laparoskopsko operacijo, ker ne ţeli več zanositi. Pacientka je ţe bila hospitalizirana v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor zaradi operacije na hrbtenici. Ambulantno se zdravi zaradi depresije, zaradi katere se zdravi tri leta in jemlje stalno terapijo Paroxat 20 mg. Pravi da ima občasno teţave s hipotenzijo in vrtoglavico. Krvni tlak: 115/65 mm/Hg. Pacientka ne kadi. Alkohola ne prenaša dobro zato ga pije le občasno, ob posebnih priloţnostih (praznovanjih). Veliko časa in svoj prosti čas posveti svojima otrokoma, rada vrtnari ter skrbi za otroka in dom. Po zadnjem porodu l. 2004 je bila ugotovljena slabokrvnost, zaradi katere je nekaj časa morala jemati zdravila. Ginekologa je redno obiskovala (27.12.2007) – zadnji pregled in po posvetu z njim se je odločila za poseg. Operativna rana je pokrita s sterilnima zloţencema. Pacientka opiše tipično prehrano enega dneva in sicer zajtrk (krispi), zajtrkuje redno. Za malico ima sadje, kosilo zajema več zelenjave, meso uţiva tri do štirikrat tedensko, saj ga ne mara preveč. Za večerjo poje sadje ali jogurt. Popije 1.5 do 2 litra tekočine na dan, poleti tudi več. Teţav s prebavo nima. O poškodbah v ustih ali poškodbah ustne sluznice ne poroča. Občasno ima suho koţo, takrat uporabi vlaţilno kremo. Hrano uţiva brez naše pomoči, je samostojna, ima zmeren apetit, nima nobenih diet ali alergij na hrano. Blato izloča enkrat dnevno, občasno se pojavi diareja. Nima teţav pri nadzoru izločanja blata in vode. Ponoči vstane in gre na stranišče, ker zvečer in včasih čez noč pije vodo. Ima bolečine v spodnjem delu trebuha.

Ima obdobja, kadar se ji zdi da nima dovolj energije in moči za potrebne in ţelene aktivnosti, po sluţbi ponavadi kako uro počiva nato se mora zelo truditi, da opravi vsa opravila. Redno se ne ukvarja s športom, predvsem poleti zelo rada kolesari, zvečer gre na sprehod. Ima sestro, ki jo velikokrat obišče in ji stoji ob strani. Deficitov v samooskrbi ni. Občasno teţko zaspi, ponoči pa se zbuja, takrat vzame uspavalo Sanval 5 mg.

Pacientka nima nobenih teţav s sluhom, okusom in vonjem. Pravi, da nima teţav z učenjem. Tu in tam prebere kakšno knjigo, to pa je tudi vse. Ne uţiva nobenih pomirjeval ali drog, razen antidepresive. Opisuje se kot človeka, ki skuša čim bolj pozitivno gledati na ţivljenje in skuša kljub teţavam ohraniti upanje, da se bo vse uredilo. Večinoma ima dobre občutke v zvezi s seboj, občasno postane zaskrbljena, takrat jo slabe stvari hitro spravijo iz





49

Tina Peklar: Aktivnosti zdravstvene nege po laparoskopski sterilizaciji




tira v tistih, teţkih trenutkih ji najbolj pomaga partner ki ji stoji ob strani. Ţivi z izvenzakonskim partnerjem, s katerim sta oba zaposlena. Hčeri sta stari tri in šest let. Če nastanejo kakšni problemi, s partnerjem skupaj poskušata izbrati najugodnejšo rešitev. Vsak dan pelje mlajšega otroka k mami, saj so vrtci predragi, ona pa ima čas, da ga pazi. Nikoli ni osamljena. Prvo menstruacijo je dobila pri štirinajstih letih, pojavi se na 29 dni, je redna in traja 4 – 5 dni, jakost močna. Prvi dan zadnje menstruacije: 08.07.08. Ni imela nobenih umetnih prekinitev nosečnosti ali spontanih splavov. Ima dva otroka, oba poroda sta potekala vaginalno brez teţav. Starost ob prvem porodu 29 let. Ni imela nobenih ginekoloških operacij ali morebitnih ginekoloških bolezni. Uporablja oralno hormonsko kontracepcijo (Minulet tbl). Pri spolnih odnosih s partnerjem nimata teţav, z drugimi vrstami kontracepcije pa se ne ţelita več ukvarjati. Svetovala ji je prijateljica, ker se ji je stvar dobro obnesla. O svojih osebnih teţavah, kadar jih ima, se najraje pogovarja s sestro, saj jo ona najbolj razume. Občasno čuti tesnobo, sicer se skuša čim manj obremenjevati zaradi teţav. Počne stvari, ki jo veselijo in na ta način preţene negativne misli. V prihodnosti si ţeli najti boljšo sluţbo.



8.2. Negovalne diagnoze pred operacijo

1. FAZA (PZN) – ugotavljanje potreb po zdravstveni negi

POČITEK IN SPANJE:

Negovalna diagnoza: motnje v ritmu spanja


Vzroki:

- depresija


Simptomi:

- poročanje o nespečnosti,
- prekinitev spanja,
- pogosto prebujanje,
- teţko zaspi, toţi, da ni spočita,
- zgodnje prebujanje (Uvod v študij negovalnih diagnoz, 1993, str., 36).





50

Tina Peklar: Aktivnosti zdravstvene nege po laparoskopski sterilizaciji




2. FAZA (PZN) – načrtovanje zdravstvene nege Cilji zdravstvene nege:

- pacientka bo naspana in spočita,
-
pacientkino okolje bo ugodno vplivalo nanjo, - pacientka bo ustrezno pripravljena na spanje.


Načrtovane negovalne intervencije:

- pred vsakim spanjem urediti posteljo in izvajati tuširanje, - prezračiti sobo in poskrbeti za mir,
-
izključiti splošno razsvetljavo,
-
pomiriti pacientko s pogovorom.


3. FAZA (PZN) – izvajanje zdravstvene nege

Načrtovane negovalne intervencije izvajamo po standardu zdravstvene nege.


4. FAZA (PZN) – vrednotenje zdravstvene nege

Pacientka se je ponoči zbujala, kljub vzeti terapiji Sanval 5 mg, per. os.



1. FAZA (PZN) – ugotavljanje potreb po zdravstveni negi

Negovalna diagnoza: Utrujenost (Gordon, 2003, str., 137).


Vzrok:

- pomanjkanje spanja ponoči, - depresija,
- anemija.


Simptomi:

- verbalno poročilo o splošnem in popolnem pomanjkanju energije, občasno za vzdrţevanje običajnih dnevnih aktivnostih,

- zvišana potreba po počitku, pomanjkanje energije celo po spanju, zaspanost.





51

Tina Peklar: Aktivnosti zdravstvene nege po laparoskopski sterilizaciji




2. FAZA (PZN) – načrtovanje zdravstvene nege Cilji zdravstvene nege:

- pacientka bo seznanjena z aktivnostmi, ki pripomorejo k dobremu spanju ali motijo spanje,

- utrujenost bo manjša.


Načrtovane negovalne intervencije:

- načrtovati aktivnosti v okviru drugih in izbrati najprimernejši čas za izvajanje,
-
svetovati drţati se medicinske terapije, ki jo je predpisal njen psihiater, saj zdravila

morajo pomagati vzpostavljati biokemično moţgansko ravnovesje, ki je potrebno tudi za dvig splošnega energetskega potenciala, jemanje dodatkov k prehrani,

- poskrbeti za gibanje vsaj pol ure dnevno na sveţem zraku, če ji bolezen ne dovoli, naj samo sedi in opazuje naravo, ob koncih tedna si privoščiti celodnevno bivanje v naravi, povezano s kakšno priljubljeno aktivnostjo,

- ob večerih predvsem pred spanjem poskrbeti za sprostitev, meditacijo, ali opraviti rahlo raztezanje mišic, paziti na prehrano, jesti veliko zelenjave, sadja in oreščke.


3. FAZA (PZN) – izvajanje zdravstvene nege

Načrtovane negovalne intervencije izvajamo po standardu zdravstvene nege.


4. FAZA (PZN) – vrednotenje zdravstvene nege

Pacientka je razumela navodila.



8.3. Opazovanje pacientke v času trenutne obravnave – na dan operacije:

1. FAZA (PZN) – ugotavljanje potreb po zdravstveni negi

ZAZNAVANJE SAMEGA SEBE Negovalna diagnoza: strah pred narkozo


Vzrok: operativni poseg





52

Tina Peklar: Aktivnosti zdravstvene nege po laparoskopski sterilizaciji




Simptomi:

- pacientka verbalno izraţa strah pred narkozo, - zaskrbljenost, negotovost.


2. FAZA (PZN) – načrtovanje zdravstvene nege Cilji zdravstvene nege:

- strah bo zmanjšan,
-
pacientka bo pomirjena.


Načrtovane negovalne intervencije:

- aplicirati premedikacijo Dormicum 7,5 mg, per. os. eno uro pred operacijo, - pogovoriti se s pacientko, jo spodbujati in nuditi podporo,
-
s pacientko se pogovarjati, ji stati ob strani in jo pomiriti.


3. FAZA (PZN) – izvajanje zdravstvene nege

Načrtovane negovalne intervencije izvajamo po standardu zdravstvene nege.


4. FAZA (PZN) – vrednotenje zdravstvene nege

Pacientka je pomirjena, strah je zmanjšan, premedikacija je bila aplicirana, Dormicum 7,5 mg, per os ob 8.45 uri.



1. FAZA (PZN) – ugotavljanje potreb po zdravstveni negi

PREHRANA – METABOLIZEM Negovalna diagnoza: Navzea


Vzroki: anestezija

Simptomi:

- pacientka pove, da jo sili na bruhanje, - bledica,
-
mrzla in lepljiva koţa,





53

Tina Peklar: Aktivnosti zdravstvene nege po laparoskopski sterilizaciji




- povečano slinjenje, - tahikardija.


2. FAZA (PZN) – načrtovanje zdravstvene nege Cilji zdravstvene nege:

- pacientkino počutje bo boljše,
- siljenje na bruhanje bo prenehalo.


Načrtovane negovalne intervencije:

- namestitev pacientke v pravilen poloţaj, - zagotoviti mir in zasebnost,
- pacientka ne sme jesti in ne piti.


3. FAZA (PZN) – izvajanje zdravstvene nege

Načrtovane negovalne intervencije izvajamo po standardu zdravstvene nege.


4. FAZA (PZN) – vrednotenje zdravstvene nege

- siljenje na bruhanje je prenehalo, - pacientka se bolje počuti,
-
pacientka je pomirjena.



1. FAZA (PZN) – ugotavljanje potreb po zdravstveni negi

ODNOS DO LASTNEGA ZDRAVJA Negovalna diagnoza: nevarnost infekcije


Vzroki:

- okvara koţe – kirurška rana, - i.v. kanila.





54

Tina Peklar: Aktivnosti zdravstvene nege po laparoskopski sterilizaciji




2. FAZA (PZN) – načrtovanje zdravstvene nege Cilji zdravstvene nege:

- do infekcije ne bo prišlo,
-
morebitna infekcija bo pravočasno opaţena.


Načrtovane negovalne intervencije:

- opazovati obvezo in okolico rane 3 krat/dan,
-
opazovati vbodno mesto kanile 5 krat/dan,
-
opazovati lokacijo in delovanje intravenoznega kanala 5 krat/dan, - opazovati zaščito ţilnega kanala, oz. obveze 5 krat/dan,
-
vzdrţevati prehodnost intravenoznega kanala po potrebi,
-
poučiti pacientko kako prepoznati simptome okuţbe,
-
poučiti pacientko o odstranitvi šivov pri osebnem zdravniku,
-
meriti telesno temperaturo 2 krat/dan.


3. FAZA (PZN) – izvajanje zdravstvene nege

Načrtovane negovalne intervencije izvajamo po standardu zdravstvene nege.


4. FAZA (PZN) – vrednotenje zdravstvene nege

- do infekcije ni prišlo,
-
pacientka je poučena in zna prepoznati simptome okuţbe.



1. FAZA (PZN) – ugotavljanje potreb po zdravstveni negi

KOGNITIVNI PROCESI Negovalna diagnoza: bolečina


Vzroki:

- postoperativna rana


Simptomi:

- verbalno poročanje o bolečini,





55

Tina Peklar: Aktivnosti zdravstvene nege po laparoskopski sterilizaciji




- izmerjena bolečina po operaciji,
-
močnejša napetost mišic,
-
previdno obnašanje,
-
izraz bolečine na obrazu, trpeč pogled.


2. FAZA (PZN) – načrtovanje zdravstvene nege Cilji zdravstvene nege:

- bolečina bo zmanjšana ali odpravljena


Načrtovane negovalne intervencije:

- po operaciji meriti in beleţiti intenziteto in vrsto bolečine po VAS lestvici od 1-10,
-
dajati in beleţiti analgetično terapijo po naročilu zdravnika oz. po potrebi, Dipidolor

7,5 mg i.v., Nalgesin 550mg per os.,
-
svetovati in pomagati pacientki v poloţaj, ki bo deloval najbolj razbremenilno

(sedeči ali polsedeči),
-
s pacientko se pogovoriti o pomenu analgetične terapije in o moţnih stranskih

učinkih.


3. FAZA (PZN) – izvajanje zdravstvene nege

Načrtovane negovalne intervencije izvajamo po standardu zdravstvene nege.


4. FAZA (PZN) – vrednotenje zdravstvene nege

Bolečina je bila zmanjšana, ker je bila pacientki aplicirana analgetična terapija po naročilu zdravnika, in sicer Analgin 1 amp. i.v.



1. FAZA (PZN) – ugotavljanje potreb po zdravstveni negi

Negovalna diagnoza: nevarnost padcev


Vzroki:

- postoperativno stanje, - anemija,





56

Tina Peklar: Aktivnosti zdravstvene nege po laparoskopski sterilizaciji




- terapija proti depresiji.


2. FAZA (PZN) – načrtovanje zdravstvene nege Načrtovane negovalne intervencije:

- poučiti pacientko, kako naj se pripravi na prvo vstajanje, naj krči in sprošča mišice, giblje z ekstremitetami – izometrične vaje,

- izmeriti pulz in krvni tlak pred vstajanjem,
-
opazovati in spremljati pacientko med prvim vstajanjem,
-
poučiti pacientko naj vstaja počasi, da ne bo prisotna slabost in vrtoglavica.


3. FAZA (PZN) – izvajanje zdravstvene nege

Načrtovane negovalne intervencije izvajamo po standardu zdravstvene nege.


4. FAZA (PZN) – vrednotenje zdravstvene nege

Prvo vstajanje je potekalo brez komplikacij.



1. FAZA (PZN) – ugotavljanje potreb po zdravstveni negi

Negovalna diagnoza: Možnost pooperativnih komplikacij


Vzrok:

- operativni poseg


2. FAZA (PZN) – načrtovanje zdravstvene nege Cilji zdravstvene nege:

- do pooperativnih komplikacij ne bo prišlo.


Načrtovane negovalne intervencije:

- opazovati pacientko po operaciji, - meriti krvni tlak 4x na dan,
-
meriti pulz 4x na dan,
-
meriti dihanje 1x na dan,





57

Tina Peklar: Aktivnosti zdravstvene nege po laparoskopski sterilizaciji




- meriti bolečino po VAS lestvici od 1-10,
-
meriti telesno temperaturo 2x na dan,
-
preveriti vrsto terapije,
-
opazovati pretok infuzije,
-
se s pacientko pogovarjati in ji svetovati poloţaj, ki ji najbolj ustreza,
-
nuditi ji pomoč ob prvem vstajanju,
-
spremljati pacientko pri prvem vstajanju in uriniranju do stranišča,
-
poučiti pacientko o omejitvah po operaciji, predvsem pri dvigovanju bremen.


3. FAZA (PZN) – izvajanje zdravstvene nege

Načrtovane negovalne intervencije izvajamo po standardu zdravstvene nege.


4. FAZA (PZN) – vrednotenje zdravstvene nege

Do infekcije ni prišlo, pacientka je poučena in zna prepoznati znamenja okuţbe.





9. Zaključno vrednotenje




Zdravstvena nega je učinkovito vplivala na počutje pacientk. S primerno zdravstveno nego (in po standardu izvedenimi postopki) smo zmanjšali nevarnost infekcije. Prvo vstajanje je potekalo pri obeh pacientkah brez komplikacij. Bolečina je bila optimalno zmanjšana. Pacientki sta zadovoljni in poučeni, s potrebnimi napotki drugi dan po operaciji odšli domov.





58

Tina Peklar: Aktivnosti zdravstvene nege po laparoskopski sterilizaciji





Laparoskopska sterilizacija je danes najpogosteje uporabljana metoda pri načrtovanju druţine. Seznanitev para o prednostih sterilizacije, o tveganju, ki je moţno, in o alternativah sterilizacije, je pomembna, kot je ključen ozaveščen pristanek, saj je metoda zelo učinkovita in trajna. Razmerje med moškimi in ţenskimi sterilizacijami je 1:5 za ţenske, namenjena pa je vsem parom po 35 letu , ki iz kakršnegakoli razloga ne ţelijo imeti več otrok. Pred 35 letom je primerna za vse ţenske, ki bi jim nosečnost lahko ogrozila zdravje. Po tej starosti pa je to dovoljena oblika kontracepcije, še vedno pa kot kaţejo raziskave vplivajo na odločitev predvsem izobrazba, rasa in vera (Lovinčič, 2007).

Obravnava pacientke po laparoskopski operaciji je podobna obravnavi kirurškega pacienta po operativnem posegu, vendar je potrebno upoštevati vrsto in specifiko operativnega posega. Kot pri vsaki obravnavi je potreben nadzor nad splošnim stanjem pacienta, nadzor nad operativno rano ter pomoč pacientki pri aktivnostih, ki jih sama ne zmore zadovoljiti. Na nastale negovalne in druge probleme lahko zdravstveni delavci pozitivno vplivamo s strokovnim delom in znanjem, kakor tudi s svojo sposobnostjo empatije, s pogosto prisotnostjo, poslušanjem, pogovorom, svetovanjem, kontinuirano zdravstveno nego in timskim delom.

Dovolj je ţe to, da jim stojimo ob strani, jih poslušamo, jim pravilno svetujemo, kaţemo razumevanje in toplino. Kljub nezahtevnemu posegu je vsak posameznik občutljiv, saj gre zanj, zato je treba vsako pacientko obravnavati individualno.

V zdravstveno nego moramo vključiti tudi zdravstveno - vzgojno delo. Pri tem je pomembno, da dajemo poudarek poučevanju pacientk, predvsem jih poučimo o pomembnosti skrbi za telo, telesni aktivnosti, predvsem zaradi vzdrţevanja primerne telesne teţe. Temu pripomore tudi uţivanje zdrave prehrane (lahka prehrana, bogata z vitamini in rudninskimi snovmi, manj soli in maščob, redni obroki, dovolj tekočine) kar je koristno tudi za celjenje rane. Pomembno je tudi, da se izogibajo teţjim fizičnim naporom.





59


10. RAZPRAVA

Tina Peklar: Aktivnosti zdravstvene nege po laparoskopski sterilizaciji




V začetku se svetuje počitek, nato laţja fizična aktivnost. Pacientko opozorimo naj bo pozorna, če ji izostane menstruacija.

Specifične negovalne probleme v bolnišnici smo ugotavljali s pomočjo procesne metode dela, model Marjory Gordon ( Gordon, 2006) pa nam je omogočal lahek prehod od negovalne anamneze do negovalne diagnoze. Procesna metoda dela omogoča medicinskim sestram večjo zadovoljstvo, kakovost dela, kreativnost in osebnostno rast (Proces zdravstvene nege, 1993). Vse faze procesa zdravstvene nege (ugotavljanje pacientovih potreb, načrtovanje dela, izvajanje načrta in vrednotenje) zahtevajo od medicinskih sester veliko strokovnega znanja, usposobljenosti, upoštevanje navodil in standardov zdravstvene nege ter stalno izpopolnjevanje na tem področju.

Po laparoskopski sterilizaciji je potrebno posebno pozornost posvetiti predvsem ţivljenjskim funkcijam kot so: dihanje, pulz, krvni tlak, vzdrţevati je potrebno ustrezno telesno temperaturo, nadzorovati rano, nuditi pomoč pri prvem vstajanju. Kontrola krvnega pritiska in pulza se izvaja na štiri ure, če je zdravstveno stanje stabilno. Pol ure po posegu je pacientka na opazovanju v sobi za intenzivno nego, nato se premesti na oddelek. Pozornost moramo posvečati bolečini v ramenih, zaradi povišanega tlaka v trebušni votlini ter posledično dviga trebušne prepone. Pacientki damo individualna pisna in ustna navodila: povemo ji, da se lahko tušira, seznanimo jo o omejitvah in o kontrolnem pregledu pri svojem izbranem ginekologu in operaterju. Svetujemo ji o prevezovanju operativne rane, da gre sedmi dan na odstranitev šivov k izbranemu zdravniku. Pogovorimo se s pacientko o spolni aktivnosti – priporočena je spolna vzdrţnost okrog tri tedne po operaciji. Medicinska sestra je kot vodja negovalnega tima odgovorna za kakovostno zdravstveno nego, ki bo pacientki omogočila čimprejšnje okrevanje in samostojnost. Učinkovito in uspešno sodelovanje pripomore h kakovostni obravnavi in pomembno vpliva na zdravljenje pacientke.





60

Tina Peklar: Aktivnosti zdravstvene nege po laparoskopski sterilizaciji





Ob študiju literature in iz lastnih izkušenj vemo, da je izredno pomembna psihična priprava, saj bo le ob dobri pripravi, pacientka imela zmanjšan občutek strahu in bojazni pred opearativnim posegom, pred operacijsko dvorano in zdravstvenim timom. Zato medicinske sestre poskušamo vzbuditi zaupanje pacientk, razjasnimo jim napačne razlage in predstave, ki jih še imajo ter jim vlivamo pogum in moč.

Zelo pomembno je, da se zdravstveni delavci zavedamo pomena preprečevanja okuţb, kajti, s tem dokaţemo, da smo na svojem področju strokovnjaki, da svoje delo opravljamo vestno in odgovorno in kar je najpomembneje, v korist pacientov.

Moramo skrbno načrtovati aktivnosti zdravstvene nege in upoštevati njihovo prioriteto. Opazovati moramo pacientko in zdravniku ustno poročati o pričakovanih izidih. Pravočasno moramo opaziti pacientko s hudimi bolečinami in poskrbeti, da takoj dobi predpisano analgetično zdravljenje. Ob morebitnem zapletu ukrepamo hitro in zbrano, obvladati moramo zdravstveno nego in smo odgovorne tudi za duševno stanje pacientke. Medicinske sestre imamo najtesnejši stik s pacientko med celotnim zdravljenjem, menim, da smo sposobne čustvovanja in humanih reakcij.





61


11. SKLEPI

Tina Peklar: Aktivnosti zdravstvene nege po laparoskopski sterilizaciji




12. LITERATURA


Bohinc M, Cibic D. Teorija zdravstvene nege. Ljubljana (i.e. Radovljica): Didakta, 1995.

Borko E, Gorišek B, Kralj B. Ginekologija. Maribor: Visoka zdravstvena šola, 2006.

Borko E. Komplikacije po laparoskopski sterilizaciji. V: Breznik R, Takač I. (ur.). Zbornik

1. kongresa ginekologov in perinatologov Slovenije Portoroţ 1996. Ljubljana: Slovensko zdravniško društvo, Ginekološka sekcija. Ljubljana: Birografika Bori, 1996: 88 – 90.

Gordon M. Negovalne diagnoze. Priročnik. Maribor: Rogina, 2006.

Hajdinjak G. Meglič R. Sodobna zdravstvena nega. Ljubljana: Visoka šola za zdravstvo., 2006.

Henderson V. Osnovna načela zdravstvene nege. Ljubljana: Zbornica zdravstvene nege Slovenije, 1998: 19:88.

Ivanuša A, Ţeleznik D. Osnove zdravstvene nege kirurškega pacienta. Maribor: Visoka zdravstvena šola, 2000: 41:506.

Krčevski – Škvarč N. Lajšanje bolečine po operaciji. Medicinski Mesečnik 2005, 1 (10-

11): 29-34.

Miksić K, Flis V (ur.). Izbrana poglavja iz kirurgije: učbenik za kirurgijo na visokih zdravstvenih šolah. Maribor: Obzorja, 2003.

Pajnkihar M. Teoretične osnove zdravstvene nege. Maribor: Visoka zdravstvena šola, 1999.

Prhat S. Psihosomatika ţensk v ginekologiji. Zdravstveni obzornik, 1992, 26:43 – 8.





62

Tina Peklar: Aktivnosti zdravstvene nege po laparoskopski sterilizaciji




Proces zdravstvene nege. Kolaborativni center SZO za primarno zdravstveno nego Svetovne zdravstvene organizacije. Maribor, 1993.

Ribič – Pucelj M. Endoskopske operacije v ginekologiji. V: Meglič V. Preoperativna priprava. Vogler A. (ur.). Tubarna sterilizacija. Radovljica: Didakta, 2007: 131 – 135.

Ribič – Pucelj M. Sterilizacija. V: Pretnar – Darovec A, Petkovšek N. (ur.). Načrtovanje druţine - sodobni vidiki: zbornik, Ljubljana, 2002. Novo mesto: Krka, 2002 : 17-18.

Sanchez K, Mihelič Zajec A. Vloga medicinske sestre v celostni pripravi pacientke za operativni poseg rodil. Obzor Zdr N 2005; 39: 277-84.

Seničar A. Psihičma priprava bolnika na operativni poseg. V: Rebernik – Milič M (ur.). Zagotovimo varnost pacienta: zbornik XXI: Kongresni center hotela Mons, 24. november 2006. Ljubljana: Sekcija operacijskih medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v operativni dejavnosti, 2006: 7-17.

Stiplošek S, Ţeleznik D. Aktivnosti zdravstvene nege pri ginekološko operiranih pacientkah s poudarkom na negovalnih diagnozah. Obzor Zdr N 2003; 37: 67-72.

Takač I. Laparoskopska sterilizacija. V: Kopjar M. (ur.). Ginekološka endoskopija: laparoskopija, histeroskopija. Zagreb, 1999: 15-21.

Zbornica zdravstvene nege Slovenije. Portoroţ: Zveza društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Buček Hajdarević I, Kardoš Z. Psihična priprava bolnika na operacijo. Mertelj O. Terapevtski razgovor o vodenju pooperativne bolečine sestavni del standardiziranega načrta ZN za pripravo bolnika na operativni poseg. V: (ur.) Kersnič P, Filej B, Pretnar Kunstek V. Zbornik predavanj in posterjev 2. Kongres zdravstvene nege. Ljubljana: Povše, 1999: 35-69.





63

Tina Peklar: Aktivnosti zdravstvene nege po laparoskopski sterilizaciji




Ţegura B, Borko E. Sterilizacija. V: Takač I, Borko E (ur.). 50 let načrtovanja druţine v Mariboru. Mednarodni znanstveni simpozij, Univerzitetni klinični center. Maribor, 2007: 291 – 297).

Ţeleznik D. Ivanuša A. Standardi Aktivnosti Zdravstvene nege. Fakulteta za zdravstvene vede. Maribor, 2008.

Uvod v študij negovalnih diagnoz. Maribor: Kolaborativni center SZO za primarno zdravstveno nego, 1993.



VIRI:


Lovinčič H. Ste ţe razmišljali o sterilizaciji? Revija otrok in druţina, 26.08.2005. Dostopno na:
http://med.over.net/otrok_druzina/novica.php?id=8556

o sterilizaciji?



Rainer J. Sterilizacija. Bambino.si, 02.10.2008. Dosegljivo na: http://www.bambino.si/zdravje_in_pocutje/vase_zdravje/zensko_zdravje/sterilizacija

Zakon o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Uradni list Republike Slovenije (UL SRS, 11/77, ki ima svojo osnovo še v ustavi SFRJ iz leta 1974, je našel potrditev tudi v 55.členu nove slovenske ustave iz leta 1991) št. 11/77 in 42/86), 1977.





64


, december, 2007: Ste ţe razmišljali

Tina Peklar: Aktivnosti zdravstvene nege po laparoskopski sterilizaciji





ZAHVALA


Zahvaljujem se mentorici Viš. predav. mag. Vidi Gönc, univ. dipl. org. za vse nasvete, vzpodbude in usmeritve pri pisanju diplomskega dela.

Posebna zahvala velja instrumentarki oddelka za ginekologijo Manici Rebernik Milić za topel sprejem in dano literaturo v času pisanja diplomske naloge in osebju v operacijskem bloku, ki so mi omogočili vpogled v svoje delo in mi olajšali pisanje ter osebju Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, da so mi omogočili izvedbo študije primera. Iskreno se zahvaljujem svoji druţini in prijateljem, ki so verjeli vame, me podpirali in mi stali ob strani.





Hvala vsem!





65

Tina Peklar: Aktivnosti zdravstvene nege po laparoskopski sterilizaciji




13. PRILOGE




- vprašalnik
-
obrazec za preiskavo





66

Tina Peklar: Aktivnosti zdravstvene nege po laparoskopski sterilizaciji




VPRAŠALNIK


1. ODNOS DO LASTNEGA ZDRAVJA

a. Splošno zdravstveno stanje. _________________________________________________________________________

b. Prehladi v preteklosti. _________________________________________________________________________

c. Najpomembnejše aktivnosti za vzdrţevanje zdravja. Kaj vpliva na razlike v zdravstvenem stanju? (zdravila, samopregledovanje dojk, kajenje, droge, alkohol). _________________________________________________________________________

d. Poškodbe (doma, na delovnem mestu, med voţnjo), padci? _________________________________________________________________________

e. Ali ste v preteklosti lahko sledili nasvetom zdravnikov in medicinskih sester? _________________________________________________________________________

f. Obisk ginekologa. _________________________________________________________________________

g. Kaj je za Vas pomembno, dokler ste v naši oskrbi? Kako vam lahko najbolje pomagamo? _________________________________________________________________________
_________________________________________________________________________





1

Tina Peklar: Aktivnosti zdravstvene nege po laparoskopski sterilizaciji




2. PREHRAMBENI IN METABOLIČNI PROCESI

a. Opišite tipično prehrano enega dneva. _________________________________________________________________________
_________________________________________________________________________

b. Kolikšna je Vaša zauţita tekočina na dan? _________________________________________________________________________

c. Ali pridobivate in izgubljate na telesni teţi? Ali imate prekomerno telesno teţo in koliko? _________________________________________________________________________

d. Ali imate apetit? _________________________________________________________________________

e. Imate kakšne teţave s prehranjevanjem (teţko poţiranje, slaba prebava)? Ali imate kakšne omejitve v zvezi s prehrano (dietni predpisi, alergije)? _________________________________________________________________________
_________________________________________________________________________

f. Napreduje Vaše zdravljenje hitro ali slabo? _________________________________________________________________________

g. Imate teţave s koţo: poškodbe, suha koţa? _________________________________________________________________________

h. Imate teţave z zobmi? _________________________________________________________________________





2

Tina Peklar: Aktivnosti zdravstvene nege po laparoskopski sterilizaciji




3. IZLOČANJE

a. Izločanje blata pogostost, oblika, neugodni občutki ob izločanju, teţave z nadzorom izločanja? Imate teţave s kronično obstipacijo, odvajala? _________________________________________________________________________

b. Izločanje urina: pogostost, neugodje ob izločanju, teţave z nadzorom? _________________________________________________________________________

c. Ali se pretirano znojite? Imate teţave s specifičnim vonjem? _________________________________________________________________________

4. FIZIČNE AKTIVNOSTI

a. Ali imate dovolj energije in moči za potrebne in ţelene aktivnosti? _________________________________________________________________________

b. Katere fizične aktivnosti redno izvajate? _________________________________________________________________________

c. S katerimi aktivnostmi se ukvarjate v prostem času? _________________________________________________________________________

d. Ste zmoţni izvajati naslednje aktivnosti:

Prehranjevanje_______________________ Česanje__________________________

Kopanje oz. tuširanje__________________ Splošna mobilnost __________________

Osebna nega ________________________ Kuhanje __________________________

Mobilnost v postelji __________________ Gospodinjstvo _____________________

Oblačenje __________________________ Nakupovanje ______________________





3

Tina Peklar: Aktivnosti zdravstvene nege po laparoskopski sterilizaciji




5. POČITEK, SPANJE

a . Ali ste spočiti in pripravljeni na dnevne aktivnosti? _________________________________________________________________________

b. Ali teţko zaspite? Si s čim pomagate, da laţje zaspite (zdravila)? Spite dobro ali imate teţave (nočne more, zgodnje prebujanje)? _________________________________________________________________________
_________________________________________________________________________

c. Ali čez dan počivate in se relaksirate? Napišite obdobja počitka in relaksacije. _________________________________________________________________________
_________________________________________________________________________

6. KOGNITIVNI PROCESI

a. Ali slabo slišite? Uporabljate kakšne pripomočke? _________________________________________________________________________

b. Ali dobro vidite? DA NE Nosite očala? DA NE _________________________________________________________________________

c. Doţivljate zadnje čase kakršnekoli spremembe spomina? Če jih, kakšne so te spremembe? _________________________________________________________________________

d. Vam je lahko ali teţko sprejemati odločitve? _________________________________________________________________________





4

Tina Peklar: Aktivnosti zdravstvene nege po laparoskopski sterilizaciji




e. Kako se najlaţje naučite česa novega? Imate teţave z učenjem? _________________________________________________________________________

f. Imate občutek nelagodja, bolečine? Kako to obvladujete? _________________________________________________________________________

7. ZAZNAVANJE SAMEGA SEBE

a. Kako bi se opisali? Ali imate večinoma dobre ali slabe občutke v zvezi s seboj? _________________________________________________________________________
_________________________________________________________________________

b. Ali doţivljate spremembe v svojem telesu ali v sposobnosti funkcioniranja? _________________________________________________________________________

c. Kakšne spremembe doţivljate v zvezi s seboj ali s svojim telesom po sterilizaciji? Je to za Vas problematično? _________________________________________________________________________

d. Ali vas pogosto kaj razjezi, ste nejevoljni, prestrašeni, zaskrbljeni, depresivni? Kaj vam pomaga? _________________________________________________________________________

e. Ali se Vam dogodi, da izgubljate upanje? Da ne morete več nadzirati svojega ţivljenja? Kaj Vam pomaga? _________________________________________________________________________
_________________________________________________________________________





5

Tina Peklar: Aktivnosti zdravstvene nege po laparoskopski sterilizaciji




8. DRUŢBENA VLOGA IN MEDSEBOJNI ODNOSI

a. Ţivite sami? Z druţino, v partnerski skupnosti? _________________________________________________________________________

b. Imate kakšne teţave v zvezi z druţino? _________________________________________________________________________

c. Kako Vaša druţina ponavadi rešuje probleme? _________________________________________________________________________

d. Ali je druţina odvisna od Vas? Kako to obvladujete? _________________________________________________________________________

e. Kako druţina in ostali člani druţine doţivljajo Vašo hospitalizacijo? _________________________________________________________________________

f. Imate probleme z otroki? Jih teţko obvladujete? _________________________________________________________________________

g. Ali ste vključeni v kakšno socialno skupino? Imate prijatelje? Ste osamljeni? _________________________________________________________________________

h. Ali ste v glavnem zadovoljni na delovnem mestu? Ali osebni dohodek zadošča za Vaše osebne potrebe? _________________________________________________________________________

i. Ali čutite, da ste vključeni v sosesko, v kateri ţivite? Ste izolirani? _________________________________________________________________________
_________________________________________________________________________





6

Tina Peklar: Aktivnosti zdravstvene nege po laparoskopski sterilizaciji




9. SPOLNI – REPRODUKTIVNI SISTEM

a. So vaši spolni odnosi zadovoljivi? Obstajajo kakšne spremembe in problemi? _________________________________________________________________________

b. Ali in katera kontracepcijska sredstva uporabljate? Problemi? Jemljete kakšna druga hormonska zdravila? (katera). _________________________________________________________________________

c. Kdaj ste dobili prvo menstruacijo? Na koliko dni se menstruacija pojavlja?

Ali je menstruacija redna ali neredna? Koliko dni traja menstruacija? Kakšna je jakost menstruacijske krvavitve? Prisotnost bolečin pred ali med menstruacijo? Teţave med menstruacijskim ciklusom (bolečina, vmesni izcedek, vmesna krvavitev). Kdaj je bil prvi dan zadnje menstruacije? _________________________________________________________________________
_________________________________________________________________________

d. Kolikokrat ste bili noseči in na kakšen način je potekal porod (vaginalno, carski rez)? _________________________________________________________________________

e. Starost ob prvem porodu, število spontanih splavov, število umetnih prekinitev nosečnosti, število izvenmaterničnih nosečnosti, zapleti? _________________________________________________________________________

f. Ste imeli opravljene kakšne ginekološke operacije? (Katere). Morebitne pridruţene bolezni? _________________________________________________________________________

g. Zakaj ste se odločili za to obliko sterilizacije? _________________________________________________________________________





7

Tina Peklar: Aktivnosti zdravstvene nege po laparoskopski sterilizaciji




10. OBVLADOVANJE STRESNIH SITUACIJ

a. Ali ste v zadnjih dveh letih doţiveli kakšne velike spremembe, krize? _________________________________________________________________________

b. S kom najlaţje govorite o teţavah? So vam ti ljudje sedaj dostopni? _________________________________________________________________________

c. Ali občutite tesnobo večino časa? Kaj vam pomaga? _________________________________________________________________________

d. Kadar imate teţave v ţivljenju, kako se jih lotevate? _________________________________________________________________________

e. Ali je to večinoma uspešno? _________________________________________________________________________

11. VREDNOSTNI SISTEM

a. Ali na splošno doţivljate, kar Vam je pomembno? Vaši pomembni načrti za bodočnost? _________________________________________________________________________
_________________________________________________________________________

b. Ali je religija v Vašem ţivljenju pomembna? Ali vam to pomaga pri teţavah? _________________________________________________________________________

c. Ali bivanje v naši ustanovi kakorkoli moti Vaše duhovno ţivljenje? _________________________________________________________________________





8

Tina Peklar: Aktivnosti zdravstvene nege po laparoskopski sterilizaciji




12. OSTALO

a. Ali je še kaj, česar nismo omenili? _________________________________________________________________________
_________________________________________________________________________
_________________________________________________________________________

b. Imate kakšna vprašanja? _________________________________________________________________________
_________________________________________________________________________
_________________________________________________________________________





9

Tina Peklar: Aktivnosti zdravstvene nege po laparoskopski sterilizaciji




OBRAZEC ZA PREISKAVO


Splošni izgled, urejenost, higiena______________________________________________

Ustna sluznica (barva, vlaţnost, poškodbe)______________________________________

Zobje: zobovina___________okvare_______________manjkajoči zobje______________

Ali slišite šepet?___________________________________________________________

Ali lahko berete časopis?______________________________očala__________________

Pulz ( število v minuti )______________( ritem )____________( jakost ) _____________
Dihanje___________________( globina )________________ ( ritem ) _______________
Šumi ob dihanju_______________________ krvni tlak____________________________

Jakost stiska pesti__________________________________________________________
Gibanje ( sklepi )________________________mišična moč ( tonus )_________________

Koţa: koţni izrastki________poškodbe__________spremembe v barvi_______________
Hoja___________poloţaj telesa______________manjkajoči deli telesa_______________

Sposobnost za naslednje:

Prehranjevanje___________________ Česanje____________________________

Kopanje oz. tuširanje______________ Splošna mobilnost ___________________

Osebna nega_____________________ Kuhanje___________________________

Mobilnost v postelji_______________ Gospodinjstvo ______________________
Oblačenje_______________________ Nakupovanje________________________
Intravenozne infuzije, dreni, sukcije___________________________________________

Telesna teţa___________telesna višina____________temperatura __________________

Med jemanjem anamneze in preiskavo:

Orientiranost_______ Razume misli in vprašanja (abstraktna, konkretna)_____________
Jezik___________________Glas in vzorec govorjenja____________________________

Očesni stik__________________ Pozornost/raztresenost__________________________

Nervozen ( 5 ) ali sproščen ( 1 ) ( 1 – 5 ) ______________________________________

Sodeluje ( 5 ) ali je pasiven ( 1 ) ( 1 – 5) ______________________________________

Sodelovanje z druţinskimi člani, varuhi, drugimi ( če so prisotni )___________________

Operativna rana___________________________________________________________





10