Zagotavljanje varnosti in prevoznosti cest v zimskem času

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO

DIPLOMSKO DELO

PRIMOŽ JURAK

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO

Diplomsko delo

ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI IN PREVOZNOSTI CEST V ZIMSKEM ČASU

Mentor: Kandidat: mag. Andrej Rihter Primož Jurak

Lektor: Jerneja Luštek, prof.slov.

Krško, september 2008

2

ZAHVALA

Zahvaljujem se podjetju CGP d. d. Novo mesto, ki mi je nudilo potrebno strokovno pomoč in omogočilo sredstva ter dostop do potrebne literature pri sestavljanju diplomske naloge. Posebej bi se rad zahvalil gospodu mag. Andreju Rihtarju, gospe Mateji Kovačič dipl. ekon., in gospodu Dušanu Brudarju, dipl. inž. tehnol. prom., inž. str., za pomoč ter svetovanje pri izdelavi diplomske naloge ter vsem domačim in prijateljem, ki so mi v vsem tem času stali ob strani, me podpirali in mi pomagali.

Primož Jurak

3

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisani Primož Jurak, rojen 31. 1. 1981, študent Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru, program Gospodarska in tehniška logistika, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Zagotavljanje varnosti in prevoznosti cest v zimskem času pri mentorju mag. Andreju Rihtarju, avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni: teksti niso uporabljeni brez navedbe avtorjev.

___________________

(podpis študenta)

Krško, ___________ (datum)

4

POVZETEK

Predmet diplomskega dela je zagotavljanje varnosti in prevoznosti cest v zimskem času. Ugotavljal sem vzroke za nepravočasno in neustrezno izvajanje zimske službe ter razloge za pomanjkanja ustrezne količine vozil, opreme, ostale mehanizacije ter ustrezno usposobljenih ljudi, ki bi pripomogli k večji učinkovitosti in kvaliteti opravljenega dela ter posledično zmanjšanju okvar na sredstvih kot tudi nesreč na delovnem mestu.

KLJUČNE BESEDE

Zimska služba Zimske razmere Posipavanje cest Snežna ploha Dežurstvo

5

SUMMARY

Subject of this graduation thesis is how to assure road safety and free flow of traffic in the wintertime. I have tried to determine reasons for not on time and improper winter service implementation as well as lack of vehicle, equipment, mechanization and properly trained employees which would help to assure efficiency and quality of work. As a result less of damage and work accidents would occur.

KEY WORDS

Winter service Winter conditions Sanding roads Snow shower On duty

6

KAZALO

1 UVOD .................................................................................................................. 9 1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA .............................................................................9 1.2 PREDSTAVITEV PODJETJA..............................................................................10

1.2.1 Skupina CGP – hčerinska podjetja........................................................ 10 1.2.2 Organizacija .......................................................................................... 11 1.2.3 Poslanstvo.............................................................................................. 11 1.2.4 Vrednote................................................................................................. 11 1.2.5 Politika kakovosti................................................................................... 12

1.3 METODE DELA ..............................................................................................12 2 TEORETIČNA IZHODIŠČA ......................................................................... 13

2.1 DEFINICIJA OSKRBNE VERIGE ........................................................................14 2.2 ZAKONSKE PODLAGE IZVAJANJA ZIMSKE SLUŽBE .........................................16

2.2.1 Zakonski akti Republike Slovenije ......................................................... 16 2.2.2 Zakonski akti Evropske unije ................................................................. 16

2.3 ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST V NAŠEM PRAVU ........................................17 2.4 TRAJANJE ZIMSKE SLUŽBE ............................................................................18

2.4.1 Obdobje predhodnih aktivnosti.............................................................. 18 2.4.2 Obdobje izvajanja zimske službe ........................................................... 18 2.4.3 Obdobje kasnejših aktivnosti ................................................................. 19

2.5 RAZVRSTITEV CEST PO PREDNOSTNIH RAZREDIH ..........................................19 2.6 KLIMATSKI POGOJI V REPUBLIKI SLOVENIJI...................................................21 2.7 ZIMSKI POJAVI NA CESTAH ............................................................................21

2.7.1 Sneg........................................................................................................ 21 2.7.2 Vlaga v ozračju ...................................................................................... 22 2.7.3 Agregatna stanja vode, tlak vodne pare ................................................ 22 2.7.4 Posebne vrste snega............................................................................... 26 2.7.5 Poledica ................................................................................................. 26 2.7.6 Delovanje vetra...................................................................................... 27 2.7.7 Megla ..................................................................................................... 27

2.8 UKREPI V IZJEMNO SLABIH VREMENSKIH RAZMERAH....................................27 2.8.1 Splošna poledica .................................................................................... 28 2.8.2 Podhladitev cest ..................................................................................... 28 2.8.3 Žled ........................................................................................................ 28 2.8.4 Snežne plohe .......................................................................................... 28

2.9 MEHANIZACIJA IN OPREMA ...........................................................................28 2.9.1 Plugi....................................................................................................... 29 2.9.2 Posipalniki ............................................................................................. 31

2.10 POSIPNI MATERIALI ZA ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI ......................................32 2.10.1 Natrijev in kalcijev klorid ...................................................................... 33 2.10.2 Drobljenec ............................................................................................. 34

2.11 DELOVNA SILA..............................................................................................35 3 ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA .......................................................... 36

7

3.1 POTEK OSKRBNE VERIGE V CGP PRI ZAGOTAVLJANJU VARNOSTI IN PREVOZNOSTI CEST V ZIMSKEM ČASU ........................................................................37 3.2 NEVARNI ODSEKI IN POSTAVITEV ZIMSKE CESTNO-PROMETNE SIGNALIZACIJE38 3.3 SREDSTVA PRI IZVAJANJU ZIMSKE SLUŽBE ....................................................38 3.4 IZLOČANJE VOZIL ..........................................................................................41 3.5 IZREDNI PREVOZI ..........................................................................................42 3.6 DEŽURNA SLUŽBA.........................................................................................43 3.7 OBVEŠČANJE O STANJU NA CESTAH ..............................................................44 3.8 POTEK IZVAJANJA ZIMSKE SLUŽBE................................................................45 3.9 UPORABLJENI MATERIALI .............................................................................46 3.10 STUKTURA DELOVNE SILE IN NJIHOVE NALOGE.............................................47 3.11 OBVEŠČANJE.................................................................................................47 3.12 PREVENTIVNO POSIPAVANJE .........................................................................48 3.13 IZVAJANJE PLUŽENJA ....................................................................................48 3.14 PROBLEMATIKA IZVAJANJA ZIMSKE SLUŽBE .................................................49 3.15 REDNA VZDRŽEVALNA DELA ........................................................................50 3.16 PREGLEDNIŠKA SLUŽBA ................................................................................51 3.17 KRITIČNA ANALIZA .......................................................................................52 3.18 ANALIZA PREDHODNIH RAZISKAV.................................................................53

4 PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE OBSTOJEČEGA STANJA .................... 54 4.1 ANALIZA PREDLAGANIH REŠITEV..................................................................56

5 ZAKLJUČEK ................................................................................................... 58 5.1 OCENA UČINKA PREDLAGANIH SPREMEMB ...................................................58 5.2 POGOJI ZA UVEDBO PREDLAGANIH REŠITEV ..................................................58 5.3 NAČINI UVEDBE PREDLAGANIH REŠITEV .......................................................59

LITERATURA IN VIRI ......................................................................................... 60

8

KAZALO SLIK

Slika 1: Zimska idila ......................................................................................................... 9 Slika 2: Logotip podjetja CGP d. d................................................................................. 10 Slika 3: Organizacijska shema uprave CGP d. d. ........................................................... 11 Slika 4: Primer enostavne linearne oskrbne verige......................................................... 15 Slika 5: Nesreča, posledica voznika ali vzdrževalca cest ............................................... 17 Slika 6: Zasneženo in očiščeno cestišče ......................................................................... 18 Slika 7: Klinasti plug, čelni rezkar in potisni (enostranski) plug.................................... 30 Slika 8: Potisni (enostranski) plug bočni plug in vlečni posipalec ................................. 30 Slika 9: Specialno vozilo Unimog z čelnim rezkarjem ter rovokopač ........................... 30 Slika 10: Stroji za nalaganje mešanice za posip cestišča in odstranjevanje snega ......... 31 Slika 11: Vlečni posipalnik............................................................................................. 31 Slika 12: Posipalnik, izveden kot nadgradnja tovornega prostora vozila ....................... 31 Slika 13: Specialno vozilo Unimog z obešenim posipalnikom ...................................... 32 Slika 14: Nekaj izvedb posipalnikov .............................................................................. 32 Slika 15: Kamnolom Cerov log ...................................................................................... 34 Slika 16: Separacija Drnovo in skladiščenje granulatov ................................................ 34 Slika 17: Postavitev zimske cestno-prometne signalizacije ........................................... 35 Slika 18: Oskrbna veriga obstoječega stanja pri CGP d. d. ............................................ 37 Slika 19: Tovorna vozila različnih zmogljivosti za različne odseke .............................. 38 Slika 20: Vozila s pogonom na vsa 4 kolesa, namenjena izključno za premagovanje zahtevnih odsekov........................................................................................................... 38 Slika 21: Delovni stroj Greder ........................................................................................ 39 Slika 22: Vozilo s potisnim in stranskim plugom, uporabljamo za pluženje avtocest ... 39 Slika 23: Vozilo znamke Mercedes, namenjeno premagovanja večjih razdalj .............. 40 Slika 24: Vozili znamke Man z avtomatskim posipalcem.............................................. 40 Slika 25: Izvedba avtomatskega posipalca na vozilu...................................................... 41 Slika 26: Izredni prevozi................................................................................................. 42 Slika 27: Prikaz potrdila izvajalca izrednega prevoza .................................................... 43 Slika 28: Postavitev cestnih oznak – količkov................................................................ 45 Slika 29: Silos za kalcijev klorid, natrijev klorid in skladišče opreme........................... 46 Slika 30: Prikaz izkopa peska v kamnolomu v Cerovem logu ....................................... 46 Slika 31: UKV postajo, vgrajena v vsakem vozilu......................................................... 48 Slika 32: Poškodovano vozilo in zimska oprema ........................................................... 49 Slika 33: Vozila za izvajanje pregleda cestišča .............................................................. 52 Slika 34: Oskrbna veriga prenovljenega stanja pri CGP d. d. ........................................ 55

KAZALO TABEL

Tabela 1: Razvrstitev cest po prednostnih razredih. ....................................................... 20 Tabela 2: Naraščanje vlažnosti zraka z rastočo temperaturo. ......................................... 22 Tabela 3: Delitev trdih padavin ...................................................................................... 25 Tabela 4: Prikaz SWOT analize...................................................................................... 56

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo

9

1 UVOD

Zimska služba ima v današnjem času, še posebej v tem norem obdobju, ko so naše ceste polne avtomobilske pločevine, izreden pomen. Nenehna dirka s časom, nervoza voznikov, doseganje nedosegljivih hitrosti zaradi dokazovanja prestiža so tisti dejavniki, ki ogrožajo varstvo vseh udeležencev v prometu. Še posebej se to odraža v zimskem obdobju, ko nastopijo izredne razmere zaradi zimskih pojavov (sneg, poledica, žled ipd.).

Slika 1: Zimska idila (Vir: lastni, 2003)

Zimska služba obsega sklop dejavnosti in opravil, ki omogočajo prevoznost cest, s tem pa varnost v cestnem prometu v zimskih razmerah. Predvsem mora biti dobro organizirana, da se doseže nemoten potek prometnih tokov, da ne prihaja do zastojev v prometu in se zmanjša število prometnih nesreč, prvenstveno pa, da se v vseh pogledih poskrbi za varnost vseh udeležencev v cestnem prometu.

Ravno iz teh razlogov je področje zimskega vzdrževanja cest najpomembnejša in tudi najzahtevnejša dejavnost na celotnem področju vzdrževanja cest. Pogojena je z vplivi nepredvidljivih vremenskih razmer, kot so nenadno zmrzovanje, snežni zameti, obilne in dolgotrajne snežne padavine. Nepravilno in nepravočasno ukrepanje vzdrževalnih služb bi v zimskem času povzročilo tudi veliko gospodarsko škodo in porast števila prometnih nesreč.

Od pravočasnega in pravilnega ukrepanja izvajalcev zimskega vzdrževanja je odvisna stopnja zagotovljene varnosti za udeležence v cestnem prometu, vendar pa bi k temu v veliki meri pripomogli uporabniki z ustreznim odnosom do zimskih razmer, ustrezno opremo, upoštevanjem prometne signalizacije in morebitnih ukrepov izločanja vozil iz prometa.

1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA

V času trajanja zimske službe predvsem takrat, ko intenzivno sneži neprekinjeno dva ali tri dni, prihaja do številnih težav tako na cesti kot izven nje. Težave se

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo

10

pričnejo pojavljati zaradi nepravočasne in neustrezne očiščenosti cestišča. Vse skupaj se nato stopnjuje zaradi pomanjkanja ustreznih specialnih vozil, opreme in usposobljenosti ljudi. Pomanjkanje kapacitet povzroča preobremenitve posameznikov, hkrati pa posledično več okvar na vozilih in opremi. Dodatno oviro pa predstavljajo tudi občasno pomanjkanje ustreznih posipnih sredstev ter dobava in zamenjava rezervnih delov. Izhajam iz dejstva, da bi z ustrezno količino potrebnih vozil in opreme ter s strokovno usposobljenimi ljudmi odpravili izpad mehanizacije. Omenjeni izpad mehanizacije povzroča dodaten strošek, ki je posledica neustreznih kapacitet, tako kadrovskih kot materialnih. Hkrati pa bi se zmanjšalo tudi število nesreč na delovnem mestu.

1.2 PREDSTAVITEV PODJETJA

Cestno in gradbeno podjetje je podjetje, ki je z več kot 45 let izkušenj vodilni ponudnik storitev v gradbeništvu v dolenjski regiji. Zagotavlja celovite in kakovostne rešitve za izvedbo kompleksnih projektov na področju gradbeništva.

Slika 2: Logotip podjetja CGP d. d. (Vir: CGP d. d., 2008)

1.2.1 SKUPINA CGP – HČERINSKA PODJETJA

Hčerinska podjetja CGP d. d. so sledeča: • CGP – VISOKE GRADNJE d. o. o. • PLANUM NOVO MESTO GRADBENIŠTVO d. o. o. • CGP – GIP, podjetje za proizvodnjo in storitve, d. o. o. • CGP – INVEST, investicijski inženiring, d. o. o. • SAVA industrija gradbenega materiala d. o. o. Velika vas • CGP d.o.o. za građevinarstvo i usluge • CGP gradjevinsko društvo, d. o. o. BEOGRAD • ˝CGP˝ građevinsko društvo, d. o. o. Sarajevo • Strešnik, industrija gradbenega materiala d. d. • Vodnogospodarsko podjetje Novo mesto, d. d.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo

11

1.2.2 ORGANIZACIJA

Slika 3: Organizacijska shema uprave CGP d. d. (Vir: CGP d. d., 2008)

1.2.3 POSLANSTVO

CGP d. d. skozi družbeno odgovorno trženje svojim kupcem zagotavlja celovite in kakovostne storitve na področju nizkih in visokih gradenj, vzdrževanja cestnega omrežja ter proizvodnje gradbenega materiala in izdelkov. Lastnikom zagotavlja primeren donos na vloženi kapital, zaposlenim pa poklicni in osebnostni razvoj.

1.2.4 VREDNOTE

Delovanje družbe CGP d. d. temelji na zaupanju, zanesljivih in varnih rešitvah, fleksibilnosti in partnerstvu, znanju in sodelovanju ter odgovornosti do naravnega in družbenega okolja. Ustvarjajo dodatne vrednosti za naročnike ter končnega uporabnika, obenem pa skrbijo za zadovoljstvo ter osebno rast in razvoj zaposlenih. V prihodnost vstopajo s tradicijo, izkušnjami, znanjem in strokovnostjo. Danes v aktivnosti družbe CGP d. d. zajemajo vse vrste in ravni zahtevnosti izvedbe gradbenih storitev nizkih in visokih gradenj, vzdrževanja cest in proizvodnje lastnih

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo

12

izdelkov. Celovitost storitev, ki jih zagotavlja družba, nudi realizacijo zelo zahtevnih projektov. Izvajajo vse projektne faze: finančno konstrukcijo, svetovanje, izvedbo in predajo končnemu kupcu.

Svojo uspešnost gradijo na tesnih odnosih z naročniki, s katerimi sodelujejo od začetka do konca projekta. S številnimi lokacijami na Dolenjskem, v Posavju, v ribniško-kočevski regiji, v beli krajini in na tujih trgih ter ponudbo povezanih podjetij ponujajo širok obseg storitev. Poleg lastnih zmogljivosti v projekte vključujejo tudi storitve usposobljenih poslovnih partnerjev in tako še dodatno zagotavljajo stabilne in tržnim razmeram prilagojene pogoje poslovanja.

1.2.5 POLITIKA KAKOVOSTI

Konkurenčno sposobnost in dolgoročno politiko odličnosti poslovanja udejanjajo na osnovi naslednjih načel politike kakovosti:

• vedno si prizadevajo za pravočasne, zanesljive in kakovostne izvedbe storitev;

• skrbijo za ohranjanje naravnega okolja in uresničujejo cilje okoljske politike; • skozi svoje storitve se prilagajajo individualnim zahtevam naročnikov ter

nenehno spremljajo njihovo zadovoljstvo in pričakovanja; • definirane procese vodijo ciljno in merijo njihovo učinkovitost; • težijo k poslovanju z najnižjimi stroški, zato skušajo posamezne dejavnosti

izvesti kar najučinkoviteje znotraj podjetja, v nasprotnem primeru pa isto dejavnost s prenosom na zunanjega izvajalca izkoriščajo kot strateško orodje za doseganje ciljev podjetja;

• usposobljeni, motivirani in lojalni zaposleni so vir moči CGP d. d.; • skrbijo za stalno izboljševanje sistema vodenja kakovosti.

1.3 METODE DELA

Z znanjem, ki sem ga pridobil v podjetju CGP d. d., bom uporabljal naslednje metode:

• funkcionalna metoda – temeljit, izčrpen pregled nad vremenskimi pojavi, s katerimi se srečujemo, ter mehanizacijo in opremo, ki se uporablja pri izvajanju zimske službe in z nadaljnjo presojo kaj je potrebno izboljšati pri samem izvajanju zimske službe in usposabljanju zaposlenih;

• metoda konkretizacije – na podlagi predhodnih ugotovitev bom predstavil problem v podjetju, s čimer bi pripomogel k nakupu tako ustreznih sredstev za izvajanje zimske službe kot tudi poučitev ljudi za lažje predvsem pa varnejše delo v podjetju.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo

13

2 TEORETIČNA IZHODIŠČA

Da bi lahko reševali problematiko oskrbnih verig, je najprej potrebno poznati njen koncept in definicijo.

V 60. letih prejšnjega stoletja, ki jih označujemo kot prvo razvojno stopnjo logistike, so v ZDA opredelili logistiko kot »fizično distribucijo« (prenašanje in skladiščenje gotovih proizvodov od prodajalca do potrošnika).

Medtem ko so bili predmet fizične distribucije gotovi proizvodi, se je v začetku 70. let pričela tako imenovana druga faza, ki je urejala notranjo logistiko v posameznih podjetjih (notranji transport, skladiščenje surovin in drugih materialov v proizvodnem procesu). V tem obdobju so se pričeli v podjetjih ustanavljati logistični oddelki.

V tretji fazi, ki deloma traja še danes, so pričeli logistiko povezovati z drugimi funkcijami v podjetju kot na primer s proizvodnjo, nabavo, marketingom, financami in podobno. Vse omenjene funkcije so bile izolirane (medsebojno nepovezane) in so pogosto škodovale profitabilnosti celotnega podjetja. V nekaterih podjetjih v naprednih državah so oblikovali posebne povezovalne teame med omenjenimi funkcijami s ciljem medsebojne izmenjave informacij (na primer proizvodnja proizvede produkte, ki jih je mogoče plasirati na trg v zadostnih količinah, marketing prejme informacijo o možnosti trženja produktov, nabava je stalno obveščena o potrebah materiala, surovin, rezervnih delov in drugo, ki jo potrebuje proizvodnja za neprekinjeno delovanje, finance obveščajo nabavo o stroških nabave, kalkulira ceno proizvoda, podaja informacije o stroških proizvodnje in vseh ostalih funkcij podjetja, svetuje marketingu pri ugotavljanju cene proizvoda, informira o stanju na finančnem področju podjetja in drugo).

Povezovanje poteka zlasti preko osnovnih procesov poslovanja, na katerega se podjetje osredotoča, ko mora s spremembami na trgu opraviti reinženiring organizacije v podjetju. Z vsemi omenjenimi procesi je tesno povezana logistika.

Četrto stopnjo razvoja logistike predstavlja oblikovanje dobavnih oziroma logističnih verig, ki jih danes uporabljajo razvitejša podjetja tako doma kot v svetu. Prehod na četrto stopnjo razvoja organiziranja logistike so pospešili v glavnem dejavniki, ki so predstavljeni v nadaljevanju:

• globalizacija trgov kot prostorska širitev dobavnih in prodajnih trgov, ne le v lokalnih, kontinentalnih, temveč tudi v svetovnih razsežnostih, je na primer povečevala kompleksnost transportnih poti, kombinacijo transportov in nenazadnje vplivala na povečanje konkurenčnosti. S tem se je povečalo število udeležencev na poti od nabave potrebnih surovin do proizvodnje in dalje do posrednikov in končnih potrošnikov. Tako velike logistične korporacije z novimi strateškimi zvezami, z združevanjem in medsebojnim povezovanjem ter s prevzemanjem manjših podjetij neustavljivo širijo svoja globalna logistična omrežja. S tem posledično zagotavljajo dostopnost logističnih storitev kjer koli po svetu;

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo

14

• razvoj informacijske tehnologije (elektronsko poslovanje in elektronska trgovina), ki na eni strani pospešuje sklepanje poslov v segmentu dobave blaga, na drugi strani pa pri množici poslov nastajajo potrebe po vse večjem številu fizične distribucije (fizične dostave) v čim krajšem času;

• zunanje izvajanje zaradi vse večje konkurence na trgu se morajo podjetja omejiti na svojo osnovno dejavnost, ki jo opravljajo, medtem ko morajo pomožne dejavnosti (na primer logistiko, skladiščenje, distribucija, pakiranje in drugo.) prepustiti oziroma odstopiti tretjim podjetjem.

Celotna logistična dejavnost na omenjenih treh stopnjah razvoja je bila osredotočena na posamično podjetje. Če je v oskrbni verigi vsako podjetje izolirano oziroma nastopa individualno, je jasno, da optimiziranje logističnih procesov ni mogoče. Zaradi navedenega je potrebno koordinirati delovanje vseh podjetij, ki so vključena v oskrbno verigo, kar je na omenjeni četrti stopnji razvoja logistike naloga menedžmenta logistične oziroma dobavne ali oskrbne verige (angl. Supply Chain Management – SCM).

2.1 DEFINICIJA OSKRBNE VERIGE

Izraz prihaja iz angleškega jezika »Supply chain«. V slovenski literaturi, ki je na voljo, lahko najdemo različne prevode, in sicer: preskrbovalna veriga, dobavna veriga, oskrbovalna veriga in podobno, vendar pa je splošno uveljavljen izraz oskrbna veriga, zato bom v nadaljevanju uporabljal ta izraz oziroma termin.

Obširna literatura različno navaja njeno definicijo, povzel bom le nekatere, in sicer:

• Genesham R. in Harrison P. T. sta oskrbno verigo definirala: Oskrbna veriga je mreža zvez in distribucijskih možnosti, ki opravljajo funkcije nabave materialov, njihovega preoblikovanja v vmesne oziroma polizdelke in končne produkte oziroma izdelke ter njihovo distribucijo kupcem oziroma potrošnikom. Oskrbna veriga obstaja v storitvenih in proizvodnih podjetjih, čeprav se kompleksnost verige lahko močno razlikuje med različnimi panogami in podjetji;

• Komp in Lori sta opredelila oskrbno verigo kot skupino podjetij (dobaviteljev, proizvajalcev, ponudnikov, kupcev), ki se povezujejo med seboj z namenom pridobivanja nakupovanja, izdelovanja, zbiranja in prodajanja izdelkov ter storitev za končnega kupca;

• Couglan T. in drugi so v svojem delu Marketing Channels oskrbno verigo opredelili kot skupek medsebojno povezanih organizacij, ki skupaj proizvajajo in prodajajo izdelke končnemu potrošniku;

• Stephen Haag opredeljuje, da oskrbna veriga zajema vse dobavitelje, ki oskrbujejo podjetje s polizdelki, izdelki, deli in surovinami ter ne zajema samo dobaviteljev podjetja, ampak tudi dobavitelje dobaviteljev;

• Klobčič je opredelil oskrbno verigo kot skupek več neposredno povezanih organizacij z enim ali več tokov izdelkov, storitev, informacij in financ od izvora do porabnika. Iz opredelitve sledi, da v oskrbni verigi sodeluje več

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo

15

organizacij, da je pomemben korak do učinkovite oskrbe učinkovito upravljanje procesov znotraj posamezne organizacije in da je sodelovanje v logistiki prvi praktičen korak k upravljanju in optimizaciji oskrbne verige;

• Potočnik navaja, da lahko oskrbno verigo pojmujemo kot skupino medsebojno povezanih organizacij, katerih skupni namen je čim boljša oskrba končnih porabnikov. To verigo sestavljajo dobavitelji in njihovi dobavitelji, podjetje, njegovi odjemalci in njihovi odjemalci vse do končnih porabnikov.

Oskrbno verigo torej lahko opredelimo kot celotno zaporedje poslovnih operacij, ki se opravljajo od uresničitve (na primer sklenjenim poslom) do zaključka posla.

Slika 4: Primer enostavne linearne oskrbne verige (Vir: Rihter Andrej, Oskrbne verige, 2006)

Linearna oskrbna veriga poteka tako imenovano enosmerno, materialni tok poteka preko dobaviteljev na 2. ravni (izvorni dobavitelji), preko dobaviteljev na 1. ravni (dobavitelji opravljajo dobavo oziroma nabavo preko dobaviteljev 2. ravni). Dobavitelji 1. ravni poskrbijo, da nabavo materiala, polizdelkov, surovin in podobno prejme proizvodnja, v kateri se izoblikuje izdelek oziroma produkt, ki v nadaljevanju poskrbi za pakiranje in pripravo za transport. Distributerji poskrbijo, da se opravi transport do maloprodaje, le-ta pa naprej odjemalcem oziroma potrošnikom.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo

16

2.2 ZAKONSKE PODLAGE IZVAJANJA ZIMSKE SLUŽBE

Ne smemo zanemariti dejstva, da se morajo pri izvajanju zimske službe upoštevati tudi vsa določila veljavnih zakonskih aktov tako na nivoju Republike Slovenije z vstopom v Evropsko unijo kot tudi njihovih direktiv in uredb.

2.2.1 ZAKONSKI AKTI REPUBLIKE SLOVENIJE

Zakonski akti Republike Slovenije, po katerih se mora ravnati izvajalec zimske službe pa tudi udeleženci v prometu, so:

• Ustava Republike Slovenije (Uradni list Republike Slovenije, št. 33/1991, 69/2004);

• ZAKON O VARNOSTI CESTNEGA PROMETA uradno prečiščeno besedilo (ZVCP-1-UPB4) Ur.l. RS, št. 33/2006;

• Zakon o javnih cestah (uradno prečiščeno besedilo) (ZJC-UPB1) Uradni list RS, št. 33/2006 z dne 30. 3. 2006;

• Odredba o prepovedi prometa na cestah Ur.l. RS, št. 56/2008;

• Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest Ur.l. RS, št. 62/1998;

• Pravilnik o napravah in opremi vozil v cestnem prometu (Uradni list Republike Slovenije, št. 17/2000, 45/2004), Ur.l. RS, št. 45/2004, 76/2005- ZDCOPMD, 82/2007;

• Pravilnik o minimalnih zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati nekatere naprave in oprema vozil v cestnem prometu (Uradni list Republike Slovenije, št. 97/2002, 123/2003);

• Pravilnik o dimenzijah, skupnih masah in osni obremenitvi ter osnovnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati naprave in oprema na vozilih v cestnem prometu (Uradni list Republike Slovenije, št. 24/1996, 17/2000, 97/2002);

• Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Uradni list Republike Slovenije, št. 46/2000), Ur.l. RS, št. 110/2006, 49/2008;

• Statuti, odloki in pravilniki posameznih lokalnih skupnosti.

2.2.2 ZAKONSKI AKTI EVROPSKE UNIJE

Zakonski akti Evropske unije, po katerih se mora ravnati izvajalec zimske službe pa tudi udeleženci v prometu, so:

• Uredba sveta (EGS) št. 3820/85 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom;

• Direktiva sveta o standardnih postopkih nadzora nad izvajanjem Uredbe št. 3820/85;

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo

17

• Direktiva sveta 2000/30/ES Evropskega parlamenta in sveta o cestnem pregledu tehnične brezhibnosti gospodarskih vozil, ki vozijo v skupnosti.

2.3 ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST V NAŠEM PRAVU

Odškodninska odgovornost v našem pravu je zapisna kot osnovno načelo odgovornosti z določili v 154. členu Zakona o obligacijskih razmerjih.

Kdor povzroči drugemu škodo, jo je dolžan povrniti, če ne dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde.

Govori o krivdni ali subjektivni odgovornosti z obrnjenim dokaznim bremenom, kar pomeni, da mora na primer vzdrževalec cest ali njegova zavarovalnica dokazati, da škoda ni nastala zaradi njegove krivde oziroma da škoda ni nastala namenoma ali iz malomarnosti. Vzdrževalec odgovarja tudi takrat, ko bi moral škodo preprečiti, pa tega ni storil. V tem primeru gre za odgovornost zaradi opustitve.

Slika 5: Nesreča, posledica voznika ali vzdrževalca cest (Vir: lastni, 1999)

Naše pravo pozna tudi objektivno odgovornost, ko oškodovanec odgovarja ne glede na krivdo. Taka odgovornost je v primerih, ko škodo povzroči stvar ali dejavnost, iz katere izvira večja škodna nevarnost za okolico in v drugih, z zakonom določenih primerih.

Vendar se dogaja, da brez izjeme vsi oškodovanci, ki uveljavljajo škodo zaradi domnevne opustitve vzdrževanja javne ceste, menijo, da odgovarja vzdrževalec objektivno, torej da je odgovoren v vsakem primeru, ko uporabnikom javnih cest nastane škoda zaradi naleta na predmet na cesti, poledice in tako dalje.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo

18

Seveda je tako stališče napačno, saj odgovarja vzdrževalec krivdno, vendar pa mora sam dokazati, da je izpolnil svoje obveznosti, vezane na vzdrževanje ceste.

2.4 TRAJANJE ZIMSKE SLUŽBE

Zimska služba je razdeljena na več obdobij, in sicer: • predhodne aktivnosti, • izvajanje zimske službe, • kasnejše aktivnosti.

Slika 6: Zasneženo in očiščeno cestišče (Vir: lastni, 2007)

2.4.1 OBDOBJE PREDHODNIH AKTIVNOSTI

To obdobje traja od 15. 10. do 15. 11. v letu, obsega pa pripravljalna dela: • izdelavo izvedbenega programa zimske službe, • postavitev prometne signalizacije, • postavitev snežnih opozorilnih kolov, • pripravo deponije za posipne materiale, • pripravo cestnih baz za bivanje osebja, • pripravo zimske mehanizacije, • postavitev snegobranov, • izobraževanje delavcev.

2.4.2 OBDOBJE IZVAJANJA ZIMSKE SLUŽBE

Izvajanje zimske službe traja od 15. 11. v tekočem letu do 15. 3. naslednjega leta, kot je določeno. V tem časovnem obdobju se zimska služba izvaja skladno s programom izvajanja, iz katerega je razvidna tudi uporaba mehanizacije in opreme za izvajanje. V primeru, da se vremenske razmere in potrebe po izvajanju spremenijo, se zimska služba izvaja pred ali po tem roku.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo

19

2.4.3 OBDOBJE KASNEJŠIH AKTIVNOSTI

Kasnejše aktivnosti se izvajajo po končani zimski službi od 15. 3 do 15. 4. v letu. To so predvsem:

• odstranjevanje zimske signalizacije, • odstranjevanje opozorilnih kolov, • pospravljanje in čiščenje deponij in cestnih baz, • čiščenje, remonti in konzerviranje zimske mehanizacije, • odpiranje zaprtih cest.

2.5 RAZVRSTITEV CEST PO PREDNOSTNIH RAZREDIH

Na podlagi sprejetega Pravilnika o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (Uradni list Republike Slovenije, št. 62/1998) se ceste oziroma vzdrževanje prednosti posameznih cest v zimskih razmerah deli v šest prednostnih razredov.

Šteje se, da je prevoznost zagotovljena, če višina snega na cestah I. in II. prednostnega razreda ne presega 10 cm, na drugih cestah pa 15 cm, promet pa je možen z uporabo zimske opreme vozil.

Ne glede na določila v tretjem stolpcu v obdobju izredno močnega sneženja, ob močnih zametih in snežnih plazovih prevoznosti ni nujno potrebno zagotavljati. Podobno velja za poledico, če je zaradi dežja cesta gladka in poledice ni mogoče odpraviti z razpoložljivimi tehničnimi sredstvi.

Ceste so razvrščene glede na kategorijo, gostoto in strukturo prometa, geografsko-klimatske razmere in krajevne potrebe, katere razvrsti strokovna služba Direkcije RS za ceste, s čimer je usklajena prevoznost celotne državne cestne mreže.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo

20

Prednostni

razred Vrsta ceste

Prevoznost

ceste Sneženje Močno sneženje

I. avtoceste, hitre

ceste 24 ur

zagotoviti prevoznost

vozišč, pomembnejših križanj, dovozov k

večjim parkiriščem in odstavnih pasov

zagotoviti prevoznost

vsaj enega voznega pasu in dovozov k večjim parkiriščem

II.

ceste s PLDP >

4000, glavne ceste, glavne

mestne ceste,

pomembnejše regionalne ceste

od 5. do 20. ure

zagotoviti prevoznost;

možni zastoji do 2 ur, med 22. in 5. uro

zagotoviti prevoznost

(pri več pasovnicah prevoznost vsaj

enega voznega pasu), možni zastoji do 2 ur, predvsem med 22. in

5. uro

III.

ostale regionalne

ceste,

pomembnejše lokalne ceste,

zbirne mestne in krajevne ceste

od 5. do 20. ure

zagotoviti prevoznost;

možni zastoji do 2 ur, predvsem med 20. in 5.

uro

zagotoviti prevoznost

(pri več pasovnicah vsaj enega voznega pasu), možni zastoji predvsem med 20. in

5. uro

IV.

ostale lokalne

ceste, mestne in

krajevne ceste

od 7. do 20.

ure,

upoštevati

krajevne potrebe

zagotoviti prevoznost;

možni krajši zastoji

zagotoviti

prevoznost; možni

zastoji do enega dne

V.

javne poti, parkirišča, kolesarske

povezave

upoštevati

krajevne potrebe

zagotoviti prevoznost;

možni zastoji do enega dne

zagotoviti

prevoznost; možni

večdnevni zastoji

VI.

ceste, ki se v

zimskih

razmerah zaprejo

Tabela 1: Razvrstitev cest po prednostnih razredih

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo

21

2.6 KLIMATSKI POGOJI V REPUBLIKI SLOVENIJI

Slovenija je klimatsko raznolika država, kjer se stikajo kar tri klimatska območja: • mediteransko, • alpsko, • celinsko.

Za našo državo je značilna velika pestrost vseh klimatskih parametrov, kajti na relativno majhnih razdaljah se pojavljajo velike vremenske razlike. Ravno zaradi tega je v Republiki Sloveniji izvajanje zimske službe zelo različno.

Vremenske napovedi podaja Hidrometeorološki zavod Slovenije na podlagi cestno informacijskega sistema CVIS, ki neprestano spremlja vremenske razmere na cestah in njihovega napredovanja za naslednje časovno obdobje nudi cestnim bazam vse informacije, čeprav ne smemo zanemariti dejstva, da nekaterih vremenskih razmer ne moremo natančno napovedati.

2.7 ZIMSKI POJAVI NA CESTAH

Meteorološki parametri, ki najbolj vplivajo na varnost uporabnikov v cestnem prometu v zimskem času, so sneg, led, megla in veter, ki v nočnem času zaradi svojih lastnosti in nižjih temperatur še bolj negativno vplivajo na potek prometa.

2.7.1 SNEG

Sneg so padajoči ali že odloženi delci ledu iz ozračja, ki nastanejo pretežno z neposrednim prehodom vodne pare v trdno snov (sublimacija). Za naše območje se to odraža vsega skupaj za nekaj deset stopinj celzija.

Pogoji za sneženje niso vedno enaki, nujno je predvsem, da je temperatura pod zmrzovališčem, torej 0° C ali manj.

Sneženje je za zimsko službo eden najpomembnejših pojavov, povečajo se stroški vzdrževanja, večja je obremenitev okolja s kemičnimi sredstvi.

Nastanek snežnih zametov v času sneženja ali zaradi prelaganja snega po prenehanju sneženja zaradi delovanja vetra je zelo nevaren element v cestnem prometu, saj je vidljivost minimalna, sneg se kopiči med ovirami, razporeditev snega ni predvidljiva.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo

22

2.7.2 VLAGA V OZRAČJU

S površine vode in ledu izhlapevajo vodne molekule. Količino vodnih par v prostorninski enoti zraka, v katerem so te pare, imenujemo absolutna vlaga (g/m3). Odvisna je od temperature zraka.

Pri določeni temperaturi ima zrak neko maksimalno vlago. Pravimo, da je z njo nasičen, več je ne more sprejeti. Razmerje med absolutno in maksimalno vlago je relativna vlaga, ki je odvisna tudi od temperature, saj ta določa, kdaj je zrak nasičen z vlago.

Maksimalna vlažnost zraka narašča z rastočo temperaturo. Čim višja je temperatura, več vlage je lahko v zraku, kar nazorno pokaže razpredelnica.

Temperatura (°C) Maksimalna vlažnost (g/m3) -20 1,08 -10 2,38 0 4,835

10 9,33 20 17,12

Tabela 2: Naraščanje vlažnosti zraka z rastočo temperaturo

Pri –10° C pomeni 2,38 g vodnih par v kubičnem metru zraka že maksimalno vlago, nasičenje. Ista količina vlage v kubičnem metru zraka ustvari pri 20° C samo absolutno vlago 2,38 g/m3, relativna vlaga pa je komaj 13 %.

Če se z vodnimi parami nasičen zrak ohladi, se presežna količina vodnih par izloči v obliki vodnih kapljic; nastajajo rosa, megla, oblaki. Temperaturo, pri kateri se to dogaja, imenujemo temperatura rosišča ali kar rosišče. Da bi se to zgodilo, so potrebna kondenzacijska jedra.

Pričakovali bi, da bodo te kapljice pri 0° C ali manj zmrznile, da bo nastal led in sneg. Vendar se to brez jeder zmrzovanja ne bo zgodilo. Voda bo ostala tekoča vse do –40° C, ko kapljice spontano zmrznejo.

Ob pomoči jeder zmrzovanja se to dogaja že od –4° C naprej, najbolj izdatno pa med –12° C in –25° C. Nasprotno pa je tajanje manj zapleteno; pri normalnem zračnem pritisku se prične pri 0° C. Kadar pa je pritisk večji, se led in sneg talita tudi pri temperaturah pod 0° C.

2.7.3 AGREGATNA STANJA VODE, TLAK VODNE PARE

Ko obravnavamo sneg in preobrazbo snega, imamo nenehno opravka z vodo v njenih treh agregatnih stanjih, s prehodnimi pojavi in tlakom vodne pare.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo

23

• Izparevanje je hlapenje vodnih molekul v obliki nevidnih vodnih par s površine vode ali ledu v ozračje.

• Utekočinjenje (kondenzacija) je zgostitev, prehod vodne pare v tekočino. • Sublimacija je prehod vodne pare v led brez poprejšnjega utekočinjenja. O

sublimaciji govorimo tudi tedaj, ko led prehaja v paro, ne da bi se poprej utekočinil.

• Primrzovanje (akrescenca) je pojav, ko se vodne kapljice v ozračju odlagajo neposredno na delce ledu in primrzujejo.

• Taljenje je utekočinjanje ledu in snega.

Pojavi so vezani na prenos snovi. Ta poteka v določeni smeri in z določeno izdatnostjo, kar bomo najlaže razumeli, če si pomagamo s pojmom parnega tlaka. Parni tlak ni nič drugega kot pritisk, ki ga v prostoru ustvarja vodna para tako kot vsi drugi plini!

V zaprti posodi je nekaj vode. S površine vode se dvigajo v zrak vodne molekule. To teče toliko časa, da je zrak nasičen z vodno paro. Ta pritiska na stene posode in na gladino z določenim tlakom, ki je toliko višji, kolikor višja je temperatura. Pravimo mu tlak nasičenja nad vodo.

Podobno je, če je v posodi namesto vode led. Tudi z njegove površine se dvigajo vodne molekule, vendar v manjšem številu. Tlak, ki nastane v posodi, je manjši kot poprej nad vodo. Govorimo o tlaku nasičenja nad ledom.

Tudi v tem primeru velja pravilo, da je tlak večji, če je temperatura višja. V prostoru z različnimi temperaturami nastanejo različni parni tlaki in s tem pogoj za gibanje, selitev snovi vodnih molekul.

Pomembna je odvisnost parnega tlaka od oblike telesa, s katerega se dvigajo vodne molekule. To si na preprost način pojasnjujemo z različno vezanimi molekulami v snovi. Te se na ledu najlaže dvigajo iz konic, robov in izboklih površin. Tam je največ prostih molekul, parni tlak je tam večji kot v sicer enakih pogojih nad ravnimi ali vboklimi površinami.

Pri vodi je parni tlak večji na površini majhnih kapljic ter se z njihovo debelino manjša. Najmanjši je nad ravno gladino, je torej v obratnem razmerju s polmerom krivine.

Če imamo vse to pred očmi, se laže poglobimo v prehajanje vodnih molekul med ledom in vodo, med posameznimi kapljicami, med snežinkami ali različnimi deli iste snežinke.

Izhajamo iz tega, da pomeni večji tlak vodne pare večjo količino prostih molekul. Seveda bodo te romale od predelov z višjim tlakom, kjer jih je v obilju, k predelom z višjim tlakom, kjer je molekul manj, koder jih primanjkuje.

To je difuzija molekul. V predelih višjega parnega tlaka izstopa iz vode oziroma

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo

24

ledu večja količina vodnih molekul, ki nato prehajajo v predele nižjega parnega tlaka, kjer se ponovno utekočinjajo ali sublimirajo. Opravka imamo tudi s prehajanjem energije: ta se porablja za izparevanje, vrača pa pri utekočinjanju oziroma sublimaciji.

Zapomnimo si še: • kadar imamo v nekem prostoru hkrati delce ledu in vodne kapljice, se ledeni

kristali rede na račun kapljic; • kadar so drug ob drugem različno mrzli ledeni kristali, se hladni rede na

račun toplih. Prehod vodnih par je tem izdatnejši, čim večja je temperaturna razlika;

• kadar so druga ob drugi različno debele vodne kapljice, se debelejše rede na račun drobnih;

• vodne pare izdatneje izstopajo na štrlinah in se odlagajo v vboklinah na stičnih točkah med kristali.

Poznamo več oblik snežnih padavin: • ploščica je tanek, ploščat, šesterosomeren kristal; • zvezdice so tanki, ploski kristali s šestimi, redkeje dvanajstimi golimi kraki,

ki se v eni ravnini razraščajo iz osrednjega jedra; • stebrički so podolgovati kristali šesterokotnega preseka; • tulec, kjer sta osnovni ploskvi bodisi gladki bodisi podaljšani v piramido ali

stožec; • igle so tanki stebrički, dolžina je do dvajsetkrat večja od njihovega premera; • ježek (prostorski dendrit) je večkristalna tvorba iz ledu; • ročka (manšetni gumb) je snežinka, sestavljena iz stebrička; • spaček (nepravilen kristal) je tvorba iz zelo majhnih ledenih delcev; • babje pšeno so bolj ali manj okrogle, motno bele kroglice, premera do 5 mm; • sodra nastaja, kadar so v oblaku tudi debelejše podhlajene kapljice, s katerih

se razrašča ivje v vse smeri; • zrnat sneg so ploščate ali podolgovate, majhne bele neprozorne padavine,

premera pod 1 mm; • leden dež so majhna, prosojna ledena zrnca kroglaste oblike; • toča so ledena zrna, ki nastajajo iz sodre ali iz vodnih kapelj velikank, ki

merijo 7 do 10 mm v premeru.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo

25

Tabela 3: Delitev trdih padavin

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo

26

2.7.4 POSEBNE VRSTE SNEGA

Oris snega in najpomembnejših trdnih padavin ni popoln, če mu ne dodamo še delcev, ki nastajajo iz vodnih par ali vode na površini tal oziroma snega, in jih spričo tega obravnavamo kot sneg.

• Srež so lističasti, piramidasti, prizmasti, ploski, razvejani ledeni kristali, ki nastanejo s sublimacijo vodne pare na podhlajenih tleh, kamnih, ledu, snegu, na vejicah, travi in listju. Porajajo se v mrzlih, jasnih, brezvetrnih nočeh. K srežu lahko prištevamo tudi slano, ki jeseni pobeli podhlajena tla, predvsem travo, in pogosto zamori pozno cvetje. Srežu, ki pokrije površino snežne odeje ali ledu, pravimo površinski srež.

• Mehko ivje je nekakšna kombinacija sreža in ivja. Nastaja v obliki krhkih, razpotegnjenih in razvejenih dendritov, nitk in peresc iz vodne pare v ozračju blizu tal. Ta v jasnih, mrzlih nočeh, v osojah pa tudi podnevi sublimira na podhlajenih tleh: travi, listju, steblih, vejah, na lesu in strehah, kamnih in skalah.

• Ob izdatni vlagi in hudem mrazu nastaja tudi na laseh, brkih, na obleki in kožuhih živali.

• Ivje, trdo ivje nastaja, ko veter nosi podhlajene kapljice megle, nakar te ob stiku z močno ohlajeno oviro v hipu primrznejo. Ivje raste proti vetru. Vsebuje mnogo zraka, zato je motne, bele barve.

• Poledica je prozorna ledena prevleka, ki nastane, ko se kaplje podhlajene vode razlezejo po podhlajeni podlagi in zmrznejo, prihajajoč bodisi iz megle ali s pršenjem oziroma z dežjem iz oblakov.

2.7.5 POLEDICA

Poledica je gladka, prozorna, trda ledena plast na površini, katera nastane z zmrzovanjem podhlajenega pršenja ali dežja na površini pri temperaturi pod ali okoli ledišča ali pa s primrzovanjem kapljic s temperature nad lediščem na tla, ki so ohlajena pod lediščem, ni pa omejena samo na nočni čas.

Posledica poledice je gladkost na površini vozišča, nastanek gladkosti pa pogojuje:

• temperatura, vrsta in stanje vozne površine, • temperatura, vrsta in količina padavin, • temperatura in vlažnost zraka, • oblačnost, razlika med temperaturo površine vozišča in zraka tik nad njo.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo

27

2.7.6 DELOVANJE VETRA

Veter je časovno in prostorsko zelo spremenljiv pojav, prilagojen s topografijo, smer in hitrost se spreminjata. V zimskih razmerah, predvsem na izpostavljenih področjih močan veter predstavlja problem na cestah, na višje ležečih področjih, cestnih odsekih, prehodih in viaduktih.

2.7.7 MEGLA

Megla se pojavi, ko pade temperatura zraka pod temperaturo rosišča. Je pogost povzročitelj nevarnih cestno vremenskih razmer, še posebno v zimskem času, saj še bolj zmanjšuje vidljivost.

2.8 UKREPI V IZJEMNO SLABIH VREMENSKIH RAZMERAH

Ob nastopu izrednih razmer (izredne višine snežnih padavin, okvare in izpad večjega števila plužnih sredstev) se aktivira štab zimske službe, ki odloča o ukrepih za zagotovitev prevoznosti v izrednih razmerah, poišče pomoč pri sorodnih organizacijah in je v stiku z občinskim štabom za civilno zaščito.

Ob nastopu izrednih zimskih razmer je potrebno zagotoviti najnujnejšo prevoznost, skladno s potrjenimi prednostnimi razredi, ki jih potrdi Direkcija RS za ceste, upoštevajoč Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (Uradni list Republike Slovenije št. 62/1998).

Za učinkovito zimsko vzdrževanje cest morajo biti posamezni ukrepi izvedeni pravočasno in glede na prevladujoče cestno-vremenske razmere izbrane pravilne metode in sredstva. V ta namen se sestane štab zimske službe, ki določi manj pomembne odseke cest, katere se ob izrednih razmerah zapre za ves promet, sočasno pa se plužna sredstva iz teh odsekov preusmerijo na pomembnejše odseke cest, ki so v višjem prioritetnem razredu.

O zapori določenih cestnih odsekov je potrebno preko sredstev javnega obveščanja takoj obvestiti vse ustrezne službe in udeležence v prometu.

Pri nenadni podhladitvi cest je postopek enak kot pri poledici, le da je učinek pri takojšnjem posipanju negativen, ker se poledica lahko še poveča. V tem primeru je potrebno za določen čas namestiti dodatno opozorilno prometno signalizacijo ali po možnosti v sodelovanju s prometno policijo dodatno opozarjati voznike na previdno vožnjo.

V primeru močnega sneženja, ki nastopi ob sicer normalnih razmerah na cestah (kopno in suho vozišče), se ukrepa kot v primeru prvega sneženja. V primeru vremenske napovedi daljšega sneženja se cesta preventivno posuje s kemičnimi topilnimi sredstvi. Zaradi preprečevanja nastanka tako imenovanih "snežnih desk" ob

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo

28

koncu sneženja ali ob zadostni debelini snežne odeje pa se cesta spluži.

2.8.1 SPLOŠNA POLEDICA

V izjemno neugodnih vremenskih razmerah, ki povzročajo pojav splošne poledice, se vklopijo dodatne posipalne enote iz II. faze. Zaradi hitrejšega in bolj učinkovitega delovanja mokre mešanice se delo izvaja predvsem s posipalci za mokro posipanje cest. Po potrebi se vključijo tudi dodatna vozila z vlečnimi posipalci. Pri vsem tem se dosledno upošteva prednostna razvrstitev cest.

2.8.2 PODHLADITEV CEST

Pri nenadni podhladitvi cest je postopek enak kot pri poledici, le da je učinek pri takojšnjem posipanju negativen – poledica se lahko še poveča. V tem primeru je potrebno za določen čas namestiti dodatno opozorilno prometno signalizacijo ali po možnosti v sodelovanju s prometno policijo dodatno opozarjati voznike na previdno vožnjo. V skrajnem primeru je potrebno take cestne odseke za določen čas zapreti za ves promet in preko sredstev javnega obveščanja o tem informirati uporabnike cest.

2.8.3 ŽLED

Pri pojavu ledenega dežja ali žledu prihaja najpogosteje do loma grmičevja in drevja oziroma posameznih drevesnih vej ob ali na samem cestnem telesu. Na takih mestih je potrebno namestiti potrebno prometno signalizacijo oziroma delne ali popolne cestne zapore. Interventno je potrebno pristopiti k odstranjevanju ovir in preventivnemu poseku rastlinja, ki ogroža varnost prometa.

2.8.4 SNEŽNE PLOHE

V primeru močnega sneženja, ki nastopi ob sicer normalnih razmerah na cestah (kopno in suho vozišče), se ukrepa tako kot v primeru prvega sneženja, sicer pa se tretira kot normalni pričetek sneženja. V primeru vremenske napovedi daljšega sneženja se cesta posuje zaradi preprečevanja nastanka tako imenovanih "snežnih desk," ob koncu sneženja ali ob zadostni debelini snežne odeje pa se cesta spluži.

2.9 MEHANIZACIJA IN OPREMA

Bistvenega pomena za racionalno izvajanje zimskega vzdrževanja cest je redna kontrola in servisiranje vozil, strojev, naprav in opreme. Vsa vozila, stroji, naprave in oprema so morala biti že pred zimsko službo temeljito demontirana in pripravljena za obratovanje v težjih razmerah.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo

29

Zlasti velja urediti pred pričetkom zimskega vzdrževanja cest: • kontrolo delovanja pogonskega motorja s testiranjem vseh pogonskih

parametrov, kontrolo vodnega sistema, kadar so motorji vodno hlajeni; • kontrolo zavornega sistema in eventualno zamenjavo zavornega olja v

celotnem sistemu, pregled zavornih valjev, kontrolo elektroinštalacij in baterij;

• kontrolo delovne hidravlike, posebej hitro menjajočih hidrostatičnih priključkov za opremo;

• po možnosti namestitev ogrevalne instalacije za dovod goriva in filtra za gorivo;

• kontrola svetlobnih teles; • namestitev zimskih pnevmatik; • v zimskem času uporaba ustreznih pogonskih goriv ali alternativna uporaba

dodatkov proti zmrzovanju goriva; • kontrola zimske opremljenosti vozila (verige, prometne signalizacija; • letno dekonzerviranje opreme; • testna montaža opreme – posipalca na vozilo in balansiranje parametra

razsipa; • antikorozivna zaščita elektronike pred vlago in soljo; • tekoče spremljanje delovanja vseh funkcij opreme (posipalca, pluga) in

takojšnje javljanje defektov; • obvezno raztovarjanje avtomatskih posipalcev v zimski službi, če stojijo več

kot 12 ur; • pri vsakem daljšem neobratovanju opreme in vozil (2 tedna in več), moramo

vsaj opremo (posipalec) deloma antikorozijsko zaščititi, kar posebej velja za krmilno elektroniko, elektronske senzorje in občutljivejše mehansko hidrostatične sklope posipalca;

• po končani zimski službi je obvezno takojšnje temeljito parno pranje in popolna demontaža in montaža mehanskih sklopov z delovno hidravliko in antikorozivno zaščito. Krmilno elektroniko in ostale elektro elemente je smiselno ravno tako antikorozivno zaščititi in hraniti na primernem suhem prostoru.

2.9.1 PLUGI

Za strojno čiščenje snega in posipavanje cest se danes uporabljajo različni plugi, kot so:

• klinasti plugi, • potisni (enostranski) plugi, • bočni plugi, • stranski izmetalci, • čelni rezkarji, • krtače za suh sneg, • stroji za nalaganje in odvoz snega.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo

30

Slika 7: Klinasti plug, čelni rezkar in potisni (enostranski) plug (Vir: lastni, 2006)

Slika 8: Potisni (enostranski) plug, bočni plug in vlečni posipalec (Vir: lastni, 2003)

Slika 9: Specialno vozilo Unimog s čelnim rezkarjem ter rovokopač (Vir: lastni, 2007)

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo

31

Slika 10: Stroji za nalaganje mešanice za posip cestišča in odstranjevanje snega (Vir: lastni, 2004)

2.9.2 POSIPALNIKI

Uporabljajo se tudi posipalniki, in sicer: • vlečni posipalniki, • priključni posipalniki, • posipalniki, ki so izvedeni kot nadgradnja tovornega prostora vozila.

Slika 11: Vlečni posipalnik (Vir: lastni, 2002)

Slika 12: Posipalnik, izveden kot nadgradnja tovornega prostora vozila (Vir: lastni, 2002)

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo

32

Slika 13: Specialno vozilo Unimog z obešenim posipalnikom (Vir: lastni, 2004)

Slika 14: Nekaj izvedb posipalnikov (Vir: lastni, 2004)

2.10 POSIPNI MATERIALI ZA ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI

Za preprečevanje nastanka in odstranitev poledice oziroma gladkosti površine vozišča se uporabljajo kemična topilna sredstva za posipavanje cest.

Pri izbiri sredstva za posipanje cest je potrebno upoštevati značilnost sredstev (sposobnost taljenja v velikem temperaturnem območju, enostavno skladiščenje in doziranje, varno rokovanje, dober zaviralni učinek), minimalno onesnaževanje okolja, uporabo primernih količin in gospodarno rabo.

Učinek uporabljenih sredstev je odvisen od njihove kvalitete, in sicer sestave zrn, vsebnosti vode in deleža topilne substance. Fini delci sredstev za posipanje povzročajo hitro površinsko taljenje z omejenim globinskim učinkom, grobi delci pa učinkujejo v globino, kar povzroči, da se gladka ledena plošča na površini vozišča pod učinki prometa zdrobi.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo

33

2.10.1 NATRIJEV IN KALCIJEV KLORID

Natrijev klorid (NaCl) in kalcijev klorid (CaCl) uporabljamo v različnih oblikah, in sicer samostojno kot suho sol, raztopino soli ter navlaženo sol ali kot zmesi suhih oziroma navlaženih soli.

Prednosti uporabe natrijevega klorida: • visok učinek taljenja in popolna topnost v vodi, • uporaba in skladiščenje sta enostavna.

Slabosti natrijevega klorida, ki nastanejo kot posledica uporabe, so: • zgostitev zemlje, • prodiranje natrija v zemljo, • škodljiv učinek na rastline, • visoka stopnja korozivnosti.

Prednosti uporabe kalcijevega klorida: • začetni učinek taljenja kalcijevega klorida je hitrejši, • uporabljati ga je mogoče tudi pri zelo nizkih temperaturah.

Slabosti kalcijevega klorida, ki nastanejo kot posledica uporabe, so: • je zelo hidroskopičen, • potrebno je primerno skladiščenje, • je močno koroziven, • kadar pride v dotik z mokro površino vozišča, postane le-ta spolzka.

Glede granulometrijske sestave dovoljene vsebnosti vlage in primesi (nečistoč) mora zadoščati vsem razpisnim pogojem DRSC.

Granulacija 0–4 mm se uporablja za posip z vlečnimi posipalci sama ali kot mešanica soli in gramoza v določenem razmerju.

Granulacija 0–2 mm se uporablja za posip z avtomatskimi posipalci sama ali kot mešanica soli (NaCl) in raztopine CaCl2 oziroma MgCl2.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo

34

2.10.2 DROBLJENEC

Drobljenec je drobljeni material iz apnenčeve kamnine, ki se pridobiva v kamnolomu granulacije 4–8 mm in 8–16 mm in mora ustrezati zahtevanim A-testom. Skladišči se v urejenih, pokritih, odprtih skladiščih oziroma na deponijah na prostem.

Slika 15: Kamnolom Cerov log (Vir: lastni, 2004)

Za posipanje asfaltnih vozišč se uporabljajo granulacije 4–8 mm same ali kot mešanica s soljo v določenem razmerju, za posip makadamskih vozišč se uporabljajo granulacije 8–16 mm.

Slika 16: Separacijo Drnovo in skladiščenje granulatov (Vir: lastni, 2007)

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo

35

2.11 DELOVNA SILA

Delovna sila, razporejena v zimsko službo, ima s poslovnikom za delo in poslovanjem v zimski službi opredeljene tudi svoje obveznosti in se mora po potrebi dodatno izobraževati.

Zaposleni, ki so razporejeni v zimsko službo, opravljajo dela, ki se nanašajo predvsem na pripravo mehanizacije, prometne signalizacije in opreme, posipnega materiala, pripravo ceste in njene okolice (namestitev dopolnilne prometne signalizacije na nevarnih mestih, postavitev snežnih kolov, namestitev naprav in ureditev za zaščito pred snežnimi zameti).

Slika 17: Postavitev zimske cestno-prometne signalizacije (Vir: lastni, 2007)

Biti morajo strokovno usposobljeni in pripravljeni na samo izvajanje zimske službe, kot je posipanje, pluženje, pregledniška služba in dežurna služba. To so predvsem vozniki tovornih vozil, cestarji, strojniki, pregledniki, dežurni delavci na bazi ter glavni dežurni delavci.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo

36

3 ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA

Pri CGP d. d. se delo izvaja kot katerikoli drugi dan na delovnem mestu, a vendar drugače v času trajanja zimske službe.

Vozniki, strojniki in ostali delavci opravljajo vsak svojo predpisano delo. Vozniki z dovažanjem in odvažanjem gradbenega materiala (pesek, kamen, zemlja, asfalt in podobno) na gradbišča in z gradbišč. Strojniki in gradbeni delavci pa opravljajo razne storitve na gradbiščih.

Vendar se ob poslabšanju vremenskih razmer v zimskem času delovni proces rednih del prekine in vodja avtoparka na zahtevo glavnega dežurnega zimske službe razporedi vse voznike na že prej določene sektorje vzdrževanja cest, kjer ima vsako vozilo svojo predpisano zimsko opremo in določene ceste na katerih v času izrednih razmer vzdržuje njihovo prevoznost. Prav tako se razporedijo tudi strojniki s svojimi stroji in delavci skupaj s svojo pripadajočo opremo na že prej določene sektorje vzdrževanja cest.

Ne glede na to, v katerem času nastopijo izredne razmere v poznih večernih ali pa v zgodnih jutranjih urah ali celo ob sobotah, nedeljah ter praznikih, prav tako vodja avtoparka na zahtevo glavnega dežurnega zimske službe aktivira vse zaposlene, ki sodelujejo pri zagotavljanju varnosti in prevoznosti cest v zimskem času. Vsi zaposleni se nemudoma odpravijo na sedež podjetja, kjer vzamejo predpisano transportno vozilo, tovorno vozilo ali stroj ter se odpeljejo v predpisani sektor vzdrževanja cest. Na sektorju vzdrževanja cest se izvede pripetje zimske opreme, natovori mešanice za posip cestišča, ponovna kontrola delovanja posipnih sredstev in signalizacije. Nato pa sledi razporeditev delovne sile in mehanizacije na že prej predpisana cestišča, kjer nato nadaljujejo z vzdrževanjem prevoznosti cest.

Vozniku pri zagotavljanju varnosti in prevoznosti cest dodelijo nekvalificiranega delavca za pomoč pri samem izvajanju dela, kajti pri zagotavljanju varnosti in prevoznosti cest se tako voznik kot tudi pomožni delavec srečujeta z raznimi nevarnostmi in težavami. Pomoč je zato nujno potrebna predvsem pri težavah, kot so:

• zdrs lastnega vozila ter ponovna vleka vozila na cestišče, • vleka vozila po klancu navzgor, • postavljanje prevrnjenih vozil, • odmikanje padlih dreves s cestišča, • nepoznavanje terena, • signaliziranje vozniku, • zavarovanje prizorišča, • poškodbe na delovnem mestu, • poledica, • okvara na zimski opremi ali vozilu, • preobremenjenost, • utrujenost.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo

37

Vzdrževanje prevoznosti cest se izvaja toliko časa, kolikor časa trajajo izredne razmere, nato pa sledi razširitev cestišč, dovoz posipnega materiala (obnovitev posipnih zalog) ter odpravljanje okvar na vozilih in opremi. Vse to se izvaja zaradi pomanjkanja ustrezno usposobljene delovne sile in mehanizacije veliko dlje od predpisanega delovnega časa. Na delovnem mestu je lahko posameznik tudi več kot 24 ur.

3.1 POTEK OSKRBNE VERIGE V CGP PRI ZAGOTAVLJANJU VARNOSTI IN PREVOZNOSTI CEST V ZIMSKEM ČASU

Slika 18: Oskrbna veriga obstoječega stanja pri CGP d. d. (Vir: lastni, 2008)

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo

38

3.2 NEVARNI ODSEKI IN POSTAVITEV ZIMSKE CESTNO- PROMETNE SIGNALIZACIJE

Nevarni odseki cest so mesta, kjer prihaja do ekstremnih zimskih razmer v času močnega sneženja in poledice na klancih, gorskih prelazih, ozkih soteskah, na viaduktih, izpostavljenih vetru, in podobno.

Na navedenih cestnih odsekih, kjer so ceste izredno nevarne za odvijanje prometa, je v zimskem času obvezno namestiti ustrezno zimsko cestno-prometno signalizacijo, ki opozarja udeležence v prometu na nevarnost na cesti, in sicer prometni znak 1-11 »spolzko vozišče«, dopolnilna tabla IV-I2.1 »ob sneženju« in 11- 39 »snežne verige«.

3.3 SREDSTVA PRI IZVAJANJU ZIMSKE SLUŽBE

Na območju vzdrževalne cestne baze Novo mesto se v času zimske službe uporablja veliko različnih strojev in opreme. Vozila in oprema so prilagojena različnim posipnim materialom za zagotavljanje varnosti in prevoznosti na vozišču.

Slika 19: Tovorna vozila različnih zmogljivosti za različne odseke (Vir: lastni, 2006)

Slika 20: Vozila s pogonom na vsa 4 kolesa, namenjena izključno za premagovanje zahtevnih odsekov (Vir: lastni, 2006)

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo

39

V zimski službi se uporablja tudi Greder, in sicer predvsem za čiščenje zasneženih pločnikov, odstranjevanje ledenih plošč s cestišča, čiščenje makadamskih cestišč, parkirnih površin, odmikališč in podobno.

Slika 21: Delovni stroj Greder (Vir: lastni, 2004)

Slika 22: Vozilo s potisnim in stranskim plugom, uporabljamo za pluženje avtocest (Vir: lastni, 2004)

Plugi za tovorna vozila so min. širine 3,20 m, pa vse do širine 6,20 m. Plugi za specialna vozila Unimog pa so od širine 2,80 m pa vse do širine 3,20 m. Traktorski plugi so običajno širine 2,80 m.

Vozilo znamke Mercedes je namenjeno za premagovanje večjih razdalj, kar mu omogoča avtomatski posipalec s svojo ekonomično porabo materiala. Avtomatski posipalci se uporabljajo predvsem za preventivne posipe cest, ravno tako je učinkovit tudi, kadar močno sneži. Sodobna oprema mu omogoča, da lahko voznik poljubno nastavlja širino posipa do maksimalne širine 12 m. Prav tako si lahko nastavlja količino posipa, smer posipa enakomerno v obe smeri ali pa pretežno v levo za 1–3 stopnje ali v desno za 1–3 stopnje. Prav tako vozniku tudi sporoča o količini porabe posipnega materiala, kot so sol, mešanice soli in gramoza ter navsezadnje porabe tekočine kalcijevega klorida (CaCl). Maksimalna hitrost, pri kateri avtomatski posipalec še funkcionira, je 60 km/h. Nad to hitrostjo pa se sproži alarm, ki opozori voznika, da posip cestišča ni več ustrezen. Alarm se sproži tudi takrat, kadar vozniku zmanjka posipnega materiala ali pa je prišlo do okvare ali motenj avtomatskega posipalca.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo

40

Slika 23: Vozilo znamke Mercedes, je namenjeno premagovanju večjih razdalj (Vir: lastni, 2007)

Slika 24: Vozili znamke Man z avtomatskim posipalcem (Vir: lastni, 2006)

Oprema posipalca obsega: • dozirni silos suhe soli (NaCl) od 4–8 m3, • rezervoar raztopine kalcijevega klorida (CaC12) od 1,5 do 5 m3, • trosilni krožnik s sistemom mešanja NaCl + CaC12, • pogonsko opremo posipalca, • krmilno elektroniko.

Pogonsko tehniko sestavljajo sistemi: • hidropogon iz osnovnega pogonskega motorja, • samostojni pogonski motor opreme, • mehansko hidravlični pogon preko dodatnega kolesa, • krmiljenje sistema trosenja se izvaja stopenjsko (stopenjsko definirani

parametri posipa), • brezstopenjsko (optimalna tekoča operativna nastavitev razsipa).

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo

41

Opisani sistem delovanja velja za pretežno večino proizvajalcev. V novejšem času se uvaja uporaba brezstopenjskih krmilnih hidravličnih ventilov in sodobne krmilne elektronike z mikroprocesorji.

Na spodnjih fotografijah je predstavljen podrobnejši pogled na vozilo z avtomatskim posipalcem ter način in izgled priklopitve avtomatske posipalca.

Slika 25: Izvedba avtomatskega posipalca na vozilu (Vir: lastni, 2006)

3.4 IZLOČANJE VOZIL

Mesta in način izločanja vozil iz prometa so praviloma urejena in označena z ustrezno cestno-prometno signalizacijo. Za tovorna vozila s priklopniki in vozila, ki prevažajo nevarne snovi, velja ob sneženju, skladno z določili Odredbe o omejitvi prometa na cestah v Republiki Sloveniji na vseh slovenskih cestah, prepoved vožnje oziroma izločanje iz prometa.

V ta namen so ob državni cestni mreži določena primerna mesta (parkirišča ali primerni platoji), ki lahko sprejmejo določeno število teh vozil. Na območju, ki ga pokriva CGP d. d., je vseh predvidenih mest za izločanje 6, sprejmejo pa lahko 100 tovornih vozil.

V primeru, ko bi bila vsa predvidena mesta za izločanje v celoti zasedena, se

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo

42

lahko v času zimske službe tovorna vozila po predhodnem dogovoru s policijo izločajo tudi na odstavnih pasovih avtocest.

Izločanje tovornih vozil izvaja policija v sodelovanju z vzdrževalci.

3.5 IZREDNI PREVOZI

Izredni prevoz je tisti, ki ne sodi v običajni promet predvsem iz dveh razlogov: • zaradi skupnih mas in osnih pritiskov, ki predstavljajo za ceste in cestne

objekte izjemno obremenitev; • zaradi svojih dimenzij, saj otežujejo ali onemogočajo siceršnji promet po

cestah, kjer se odvija.

Za izvajalca izrednih prevozov štejemo fizično ali pravno osebo, ki izredni prevoz organizira in izpelje. Izvajalec je lahko, kar je v primeru izrednih prevozov pogosto, tisti, ki postori vse, da se prevoz opravi, ni pa nujno, da ima lastna vozila in voznike.

Zelo majhno pozornost ali pa celo brezbrižnost namenjamo vsem ostalim vsakodnevnim izrednim prevozom, ki se vršijo brez večjih zastojev oziroma motenj po vseh cestah na področju Slovenije, tudi najbolj odročnih. Prav tako se večina udeležencev v prometu ne zaveda, da je nevarnost v prometu zelo povečana ravno pri teh vsakodnevnih izrednih prevozih, saj so mnogo bolj številčni in se pojavljajo ponavadi na cestah, na katerih jih sploh ne pričakujemo.

Slika 26: Izredni prevozi (Vir: lastni, 2003)

Med izredne prevoze sodi tudi pluženje cest v zimski službi, saj se v času izvajanja zimske službe na cestah pojavlja težka mehanizacija. Vsa vozila zimske službe imajo oznake za izredni prevoz, delavci pa morajo biti strokovno usposobljeni.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo

43

Slika 27: Prikaz potrdila izvajalca izrednega prevoza (Vir: lastni, 2004)

3.6 DEŽURNA SLUŽBA

Dežurstvo pri cestnih podjetjih je opredeljeno v pogodbi za redno vzdrževanje in varstvo cest med Direkcijo RS za ceste in pooblaščenimi vzdrževalci državnih cest, in sicer za dobo neprekinjeno 24 ur na dan preko celega leta.

Ob prejemu obvestila o vremenskih razmerah s strani Direkcije RS za ceste mora dežurni delavec pri cestnih podjetjih o tem obvestiti dežurne pri vzdrževalnih bazah in uvesti predpisano stopnjo pripravljenosti.

Pripravljenost se določi v treh stopnjah in je odvisna od napovedanih vremenskih zimskih razmer oziroma vremenskih napovedi, prispelih s strani hidrometeorološkega zavoda.

Trajanje dežurstva: • v I. stopnji traja vseh 24 ur na dan in vse dni v mesecu od dneva, ki ga

posreduje Direkcija RS za ceste Ljubljana, in traja do konca zimske službe ne glede na vremenske razmere,

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo

44

• v II. in III. stopnji se določi v odvisnosti od zimskih razmer (akcij), ko je potrebno pluženje in posipanje, ter traja nekaj dni oziroma vse do takrat, dokler niso akcije v celoti zaključene. Dežurstvo v teh fazah uvede Direkcija RS za ceste Ljubljana ali podjetje za vzdrževanje cest pisno.

Dežurni delavci na terenu (pregledniki) iz cestne baze javljajo podatke o stanju vremena, prevoznosti cest, stanju na cestah, višini snežnih padavin in raznih okvarah glavnemu dežurnemu na sedežu družbe, ki glede na zbrane podatke ustrezno ukrepa in jih posreduje glavnemu dežurnemu na Direkcijo RS za ceste Ljubljana preko elektronskih medijev.

Glavni dežurni opravlja naslednje naloge: • organizira in vodi pluženje ter posipavanje cestnih odsekov; • redno spremlja stanje in prevoznost cest; • pošilja pridobljene podatke na Direkcijo RS za ceste; • vrši stike z dežurno službo Direkcije RS za ceste, Avto moto zvezo Slovenije,

Centrom za obveščanje in lokalnimi radijskimi postajami; • ustno ali pisno obvešča medije o razmerah na cestah; • spremlja vremenske razmere in napovedi; • odreja nadzor in spremlja stanje ter prevoznost cestnih odsekov; • vodi evidenco o zaporah cest, prometnih nezgodah in ovirah na cestah; • sproti obvešča dežurnega pri Direkciji RS za ceste; • organizira zapore cest in obvoze; • organizira postavitev ustrezne cestne prometne signalizacije; • usklajuje delo med posameznimi plužnimi in posipnimi enotami; • razporeja, preusmerja in nadomešča vozila, stroje in opremo pri morebitnih

izpadih; • organizira takojšnje popravilo; • odreja dodatno pluženje in posipavanje, določa vrsto in način posipa; • ob izrednih dogodkih obvešča vodjo zimske službe; • v času dežurstva vodi kronološko knjigo dežurstva, v katero redno vpisuje

vse dogodke, klice, prihode in odhode plužnih in posipalnih enot, spremlja porabo posipanega materiala in v zvezi s tem vodi ustrezno dokumentacijo;

• svojega naslednika je dolžan obveščati o pomembnejših dogodkih in stanju cest v času svojega dežurstva;

• uporabnikom posreduje poročila o stanju na cestah.

3.7 OBVEŠČANJE O STANJU NA CESTAH

Informacijski center Avto moto zveze Slovenije na podlagi pogodbe, sklenjene med Direkcijo RS za ceste in Avto moto zvezo Slovenije, že vrsto let voznike in ostalo javnost obvešča o stanju in prevoznosti cest v Sloveniji preko celega leta.

Namen zbiranja tovrstnih informaciji izhaja iz želje in potrebe, da vsi uporabniki cest dobijo popolno informacijo na enem mestu. S prenosom nalog obveščanja z

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo

45

Direkcije RS za ceste na Informacijski center Avto moto zveze Slovenije je dana osnova za zbiranje, oblikovanje, ažuriranje in posredovanje cestno-prometnih informacij.

Informacijski center Avto moto zveze Slovenije javnosti posreduje informacije preko:

• spletnih strani Avto moto zveze Slovenije in mobilnih operaterjev, • elektronske pošte medijem in ostalim pomembnim odjemalcem, • sistema ERIC (European Road Information Centre), • pomembnejših radijskih in TV-hiš z javljanjem v živo, • telefonske številke 24 ur dnevno.

3.8 POTEK IZVAJANJA ZIMSKE SLUŽBE

Za nemoteno in kvalitetno izvajanje zimske služb ima CGP d. d. Novo mesto za vsako obdobje izdelan izvedbeni program izvajanja zimske službe, katerega potrdi Direkcija RS za ceste.

Priprava na pričetek zimske službe se prične še preden nastopijo zimske razmere: • dobava in skladiščenje soli (NaCl, CaCl2) v hale in silose, ki so za ta namen

prirejeni; • priprava in deponiranje posipnih materialov v bazah in kamnolomih za

sprotno rabo in za kasnejšo dostavo do baz, ki jim primanjkuje posipnega materiala granulacij 4–8 za asfaltna cestišča in 8–16 za makadamska cestišča;

• priprava, pregled in odpravljanje okvar na vozilih, strojih, plugih, vlečnih posipalcih ter na avtomatskih posipalcih;

• postavitev cestnih oznak za pluženje – količkov.

Slika 28: Postavitev cestnih oznak – količkov (Vir: lastni, 2004)

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo

46

3.9 UPORABLJENI MATERIALI

Osnova za določitev in izračun števila posipalnih in plužnih enot je stanje in dolžina cestnega odseka, zato je pri posipavanju potrebno upoštevati naslednje:

• na vzdolžnih naklonih cest, ki znašajo 4 ali več %, gladkost vozišča še posebej vpliva na propustnost in varnost prometa. Take cestne odseke je treba večkrat posipati – faktor 1,5;

• pri širinah vozišč 7 m ali več je potrebnih za enakomerno posutje posipnega materiala več prehodov – faktor 2,0;

• mestne relacije zahtevajo zaradi mestnega javnega prometa, vpliva križišč ter drugih okoliščin pogostejše in temeljitejše posipanje – faktor 1,5;

• če na enem odseku nastopa več parametrov, se upoštevajo vsi, ki nastopajo.

Slika 29: Silos za kalcijev klorid, natrijev klorid in skladišče opreme (Vir: lastni, 2004)

Vrste posipnih materialov, ki se uporabljajo v času izvajanja zimske službe: • gramoz granulacije 4–8 mm, • gramoz granulacije 8–16 mm, • sol (NaCl) granulacije 0–2 in 0–4 mm, • raztopina kalcijevega klorida (CaCl2).

Slika 30: Prikaz izkopa peska v kamnolomu v Cerovem logu (Vir: lastni, 2004)

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo

47

Iz ekoloških razlogov je potrebno količino porabe posipnih materialov optimizirati. Poraba je torej omejena na najmanjšo možno mejo, ki še zagotavlja učinkovito odpravo poledice. Pri posameznih posipalcih za mokro ali suho posipanje, ki so opremljeni z napravami za nastavitev doziranja, so te količine naslednje:

ASSALONI poraba soli 5 – 50 g/m2 poraba gramoznega materiala 30 – 200 g/m2

KAHLBACHER poraba soli 5 – 40 g/m2 poraba gramoznega materiala 25 – 200 g/m2

Pri mokrem posipanju je normalno doziranje suhe snovi in raztopine v razmerju 70:30.

3.10 STUKTURA DELOVNE SILE IN NJIHOVE NALOGE

Struktura delovne sile za izvajanje zimske službe je raznolika: • kemijski inženir, • strojni inženir, • delovodja, • voznik, • strojnik, • mehanik, • elektrikar, • preoblikovalec in spajalec kovin, • nekvalificiran delavec.

V času trajanja zimske službe so dela razdeljena na naslednji način: • kemijski inženir s pomočjo svoje delovne skupine poskrbi, da je

koncentracija mešanice za posip pripravljena v pravilnem razmerju, prilagojena trenutnim temperaturam in vremenskim razmeram;

• strojni inženir in njegova delovna skupina nastavijo pluge na vozila in pripnejo posipalce mešanic za posip;

• delovodje naredijo razpored lokacij in delovnih ekip na terenu; • delovne ekipe, sestavljene iz 1 voznika in 1 pomočnika v vozilu, pa izvajajo

dela na terenu.

V slabih vremenskih razmerah so delovne ekipe izmenično ali v celoti na terenu štiriindvajset ur, v pripravljenosti pa so tudi rezervne ekipe.

3.11 OBVEŠČANJE

Na območju posameznega sektorja se obveščanje vrši preko UKV-postaj, ki so

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo

48

locirane na posameznih cestnih bazah, in mobilnih UKV-postaj, montiranih v vozilih, ki izvajajo zimsko službo.

Slika 31: UKV postaja, vgrajena v vsakem vozilu (Vir: lastni, 2008)

V normalnih razmerah poteka obveščanje med pregledniki posameznih cestnih baz oziroma dežurnimi ekipami in stalno dežurno službo na sedežu CGP d. d. V skladu s pogodbo CGP, d. d. Novo mesto obvešča o stanju in prevoznosti cest le Direkcijo RS za ceste, ki nato obvešča Informacijski center Avto moto zveze Slovenije.

3.12 PREVENTIVNO POSIPAVANJE

Preventivno posipanje se izvaja pred ali po večjih akcijah v času trajanja zimske službe predvsem na tako imenovanih kritičnih odsekih cest, pa tudi na ostalih cestah, kjer želimo doseči, da se izognemo vsakodnevnim lokalnim posipanjem osojnih leg, klancev, mostov, sotesk ter cestnih odsekov I. in II. prioritetnega razreda, kjer je PLDP velik. S tem prihranimo pri stroških, ki bi jih imeli z vsakodnevnimi posipi.

Za preventivni posip zadostuje količina 10–20 g/m2 posipnega materiala vlažne soli v razmerju 70 % MgCI2 (CaCl2) + 30 % NaCI. Seveda je učinkovitost takega posipa zadostna samo ob suhih zimah in sneženju, kjer je količina padavin zelo majhna (pršenje, rahlo naletavanje snega, megla).

Preventivni posip samo s soljo NaCI ali mešanico gramoza in soli ni primeren, ker zaradi prometa na cesti pride do prevelikega izmeta posipnega materiala z vozišča (do 90 %). Pri posipu z vlažno soljo je izmeta samo okoli 10 %. Ves ostali posipni material se prilepi na vozišče in tako učinkuje daljši čas, tudi do 14 dni.

3.13 IZVAJANJE PLUŽENJA

Ko debelina snežne odeje preseže debelino petih centimetrov, se začne izvajati pluženje cest.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo

49

Pri pluženju voznih površin je potrebno upoštevati naslednje: • na vzdolžnih naklonih cest, ki znašajo 4 % ali več, se vozi počasneje,

uporabljajo se težji kamioni, zamuda pri uporabi verig – faktor 1,5; • če je širina vozišča pri dvosmernem prometu enaka 6 m ali več, ena plužna

enota ne zmore splužiti celotne širine; v takem primeru naj plužno enoto tvorita dva pluga, pri več prometnih pasovih v eno smer naj plužno enoto tvorijo trije plugi;

• mestne relacije so zaradi mestnega prometa, robnikov in križišč zamudnejše za pluženje – faktor 2,0;

• če na enem odseku nastopa več parametrov, se upoštevajo vsi.

Zelo pomembno je, da se pluženje in odvoz snega najprej izvede v mestih, da je možen normalen dostop do vseh objektov in ustanov, najpomembnejše so seveda zdravstvene ustanove ter ustanove, ki so pomembne za nemoteno pridobivanje in posredovanje nujno potrebnih življenjskih potrebščin (hrana, elektrika, voda, pošta, banka, zdravniška oskrba …). Zato je to potrebno izvesti v najhitrejšem možnem času, kvalitetno in cenovno sprejemljivo, kajti posledice so zelo neljube.

3.14 PROBLEMATIKA IZVAJANJA ZIMSKE SLUŽBE

Zlasti velik pojav problema je takrat, ko intenzivno sneži neprekinjeno dva ali tri dni. V tem primeru nastane "obsedeno stanje".

Problemi, s katerimi se srečujejo v času trajanja zimske službe, so predvsem: • dobava rezervnih delov za stroje in vozila, • prepočasno usposabljanje poškodovanih in uničenih plugov, • premajhna kapaciteta in neustrezna kvaliteta manjših vozil za čiščenje ulic

nižjega reda, • ne dovolj strokovno usposobljeni ljudje za delo s stroji.

Slika 32: Poškodovano vozilo in zimska oprema (Vir: lastni, 2004)

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo

50

Ne smemo pa zanemariti še problemov človeškega faktorja, kot so nenadne bolezni in poškodbe delavcev, predvsem tistih, ki so usposobljeni za razna dela.

Večdnevno dežurstvo se razporedi na majhno skupino ljudi, katere člani postanejo preutrujeni in preobremenjeni z delom na terenu.

Dejavnik, katerega ne moremo spregledati, so tudi večletne težave pri rednem plačevanju s strani samoupravnih lokalnih skupnosti, ki stroške plačujejo iz državnega in občinskega proračuna. Največji problem pri tem je neredno plačevanje podizvajalcev, zato le-ti nimajo zanimanja za sodelovanje s svojimi vozili pri zimskem vzdrževanju ulic II. in III. kategorije.

3.15 REDNA VZDRŽEVALNA DELA

V letnem in zimskem času se izvajajo tudi redna vzdrževalna dela na cestah. Ta dela so pri vzdrževanju vseh cest zelo pomembna, saj se s tem poveča varnost v cestnem prometu, preprečujejo se morebitne nesreče, omogoča se večja preglednost, zmanjšajo se stroški vzdrževanja oziroma prepreči se uničenje obstoječega stanja, pa tudi pripomore k boljšemu vizualnemu pogledu vozišča in okolice.

Redna vzdrževalna dela, ki se izvajajo v podjetju, so: • redni, občasni in izredni pregledi, tako imenovana pregledniška služba, • ročno in strojno čiščenje vozišč, • ročno in strojno čiščenje jarkov, • izkop zasutih jarkov, • strojno in ročno čiščenje koritnic, muld in kanalet, • ročno in strojno čiščenje revizijskih jaškov, ponikovalnic in lovilcev maščob, • ročno in strojno čiščenje propustov, • čiščenje vzdolžnega odvodnjavanja pri objektih, • zamenjava pokrovov jaškov, • ročna in strojna košnja trave, • obsekovanje rastlinja, • vzdrževanje mejnikov, • popravilo bankin, • popravilo vozišča po nesreči, • krpanje udarnih jam, • krpanje makadamskih vozišč, • postavitev količkov, • postavitev zimskih prometnih znakov, • postavitev palisad, • odstranjevanje opreme, • čiščenje prometnih znakov, • čiščenje smernikov, • nadomestitev smernikov,

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo

51

• menjava drogov, • menjava znakov, • menjava tabel in oznak, • čiščenje objektov, • manjša popravila objektov, • pranje odbojnih ograj, • popravilo varnostnih ograj in bankin, • odstranitev materiala za mrežami, • popravilo mrež, • manjše ozelenitve, • čiščenje obcestja, • čiščenje parkirišč z odvozom odpadkov.

3.16 PREGLEDNIŠKA SLUŽBA

Pregledniška služba nadzira vsa dogajanja, ki lahko vplivajo na cesto in promet na njej, in preverja stanje vseh sestavnih delov ceste v vseh letnih časih.

Pregledniška služba opravlja preglede cest: • na avtocestah in hitrih cestah najmanj trikrat dnevno, • enkrat dnevno na glavnih cestah, glavnih mestnih cestah in drugih cestah, • dvakrat tedensko na regionalnih, zbirnih mestnih ali krajevnih cestah, • enkrat tedensko na lokalnih cestah, mestnih ali krajevnih cestah, • mesečno pregleda cestne objekte, zlasti elemente, ki so bistvenega pomena za

stabilnost, funkcionalnost in trajnost objekta ter varnost prometa.

V slabih vremenskih razmerah, predvsem v času močnega deževja, neurij, ob sneženju ne smemo zanemariti nepredvidenih raznih oblik naravnih in drugih nesreč, ki lahko ogrožajo cesto ali promet na njej. Pogostost in obseg pregledov je potrebno prilagoditi tem razmeram. Pregled se opravi takoj, ko to omogočajo vremenske razmere ali ko preneha nevarnost, zaradi katere je lahko ogrožena varnost preglednika.

Po potrebi pri samem pregledu opravi tudi manjša vzdrževalna ali zavarovalna dela na cesti, ki jih je možno opraviti s predpisano pregledniško opremo in sredstvi, kot so na primer:

• postavitev intervencijske zapore ceste, • odstranitev manjših nevarnih elementov na vozišču ali ob vozišču, • odstranitev večjih delcev pri zamašitvi odtočnih kanalet in obcestnih jaškov, • popravilo manjših okvar na signalizaciji, prometnih znakih in ograjah.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo

52

Slika 33: Vozila za izvajanje pregleda cestišča (Vir: lastni, 2004)

Pri izvajanju pregledniške službe se uporabljajo manjša poltovorna vozila, označena z ustreznimi znaki in opremljena z drobnim orodjem in materiali.

3.17 KRITIČNA ANALIZA

Pri zagotavljanju varnosti in prevoznosti cest se pri CGP d. d. srečujemo z sledečimi težavami v času zimske službe, in sicer:

• premalo ustreznih poltovornih vozil in preglednikov za izvajanja kontrole stanja cestišča v zimskem času,

• premalo ustreznih tovornih vozil za vzdrževanje prevoznosti cest v zimskem času,

• premalo strojev za naklad in odstranjevanje snega, • premalo specialnih vozil Unimog za vzdrževanje prevoznosti cest v zimskem

času, • premalo ustreznih plugov za odstranjevanje snega, • premalo vlečnih posipalcev, • premalo avtomatskih posipalcev, • premalo ustrezno usposobljenih ljudi za izvajane zimske službe, • premalo usposobljenih ljudi za odpravljanje okvar na vozilih, • dotrajanost določene zimske opreme, • pomanjkanje in nepravočasna dobava rezervnih delov, • pomanjkanje vmesnih avtomatskih distribucijskih centrov (silos), • pomanjkljivosti pri skladiščenju posipnih sredstev.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo

53

3.18 ANALIZA PREDHODNIH RAZISKAV

Na slabo prevoznost cest v času zimske službe in pomanjkanje ustrezne mehanizacije za izvajanje zimske službe so opozarjali že nekateri predhodniki, in sicer s sledečimi naslovi člankov:

• težave iz predhodnih let z zapadlim snegom so bile zelo velike, saj niso bile očiščene mestne ulice. Že leta 1995 je gospod Martin Luzar opozarjal na šibko stanje voznega parka v svojem članku v Dolenjskem listu, z dne 21. 9. 1995, pod naslovom: "Ceste, čigave ste?";

• tudi v drugem članku, članku avtorja Milovan Dimitrič, ki je bil objavljen v časopisu Delo, dne 30. 8. 1995, na strani 10 pod naslovom: "Dolenjske cestarje skrbi, kakšna bo ledena zima?";

• Gospa Vlasta Rodošek v publikaciji Gradbeni vestnik, 9/10 (1995), v analitičnem članku z naslovom: "Zimsko vzdrževanje cest – uporaba podatkov cestnih vremenskih postaj" opozarja na pomembnost zimskega vzdrževanja cest.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo

54

4 PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE OBSTOJEČEGA STANJA

Zagotavljanje varnosti in prevoznosti cest v zimskem času zahteva veliko izkušenj in ustrezne opreme za kvalitetno opravljeno delo. Izvajalci se pogosto srečujejo z deli posameznih cestnih odsekov, kjer so nujno potrebna specialna vozila Unimog, kajti vožnja s klasičnimi tovornimi vozili je onemogočena. Le to je lahko zaradi izredno zahtevnih predelov cest, hkrati pa tudi zaradi neustreznih gabaritov tovornega vozila in opreme glede na cestišče, ali pa zaradi karakteristik vozila (pogon na vsa kolesa). Zaradi velikih površin za vzdrževanje varnosti in prevoznosti cest ter predelov cest kjer sneži dlje časa kot drugod, nastopi problem, kajti količina posipnega sredstva na vozilu ne zadošča za optimalni posip celotnega cestišča. To pa bi se lahko rešilo s postavitvijo avtomatskega distribucijskega centra (voznik natovarja vozilo sam) na samem odseku na ustrezni lokaciji. Potreben pa je tudi pravočasen odvoz že zapadlega snega iz površin, kjer ni več mogoč odriv snega in bi novozapadli sneg vse skupaj samo še poslabšal. Izvajanje storitev velikokrat ni mogoče zaradi pomanjkanja ali okvar nakladalnih kapacitet. Pri sami sanaciji okvar na mehanizaciji in opremi nastopi problem hrambe in pomanjkanja rezervnih delov.

Poraba posipnega materiala je pri večdnevnem sneženju izredno velika, kvaliteta posipa cestišča z posipnim sredstvom pa ni vedno optimalno zagotovljena. Količina in ustreznost posipa cestišča pa se bistveno izboljšata, ko se posip izvede s priključenimi posipalniki ali posipalniki, ki so izvedeni kot nadgradnja tovornega prostora vozila.

Veliko vlogo za doseganje kvalitetno očiščenega cestišča, čas trajanja zaščite cestišča pred poledico ter hitrost reagiranje posipnega sredstva je odvisna tudi od razmerja granulacije posipnega sredstva, razmerja mešanice, količine vlage v posipnem sredstvu ter same hrambe posipnega sredstva pred uporabo.

Za hitro in pravilno odreagiranje na zagotavljanje varnosti in prevoznosti cest v zimskem času pa bistveno pripomore ustrezna količina ustrezno usposobljenih ljudi iz različnih področjih, ki lahko nadomestijo posameznike iz različnih področij v primeru, ko razmere to zahtevajo. Tesno in pravilno sodelovanje s policijskimi organi pa bistveno pripomore pri zagotavljanju varnosti in prevoznosti cest (usmerjanje vozil, izločanje vozil, zapiranje posameznih cestnih odsekov in podobno).

Dejavniki, s katerimi bi lahko spremenili oziroma izboljšali obstoječe stanje, so: • nakup ustreznih specialnih vozil – Unimogov, • nakup novejših in s tem ustreznejših plugov, • nakup novejših posipalcev, • nakup dodatne strojne mehanizacije za natovarjanje vozil, • nakup dodatnih tovornih vozil za različno zahtevna cestišča, • nakup dodatne strojne mehanizacije za čiščenje predelov, kjer z vozili to ni

mogoče,

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo

55

• namestitev avtomatskih distribucijskih centrov (silos), • dobavljanje kvalitetnejšega materiala za posip, • hramba potrebnih rezervnih delov za mehanizacijo in opremo, • izboljšati način hranjenja posipnih materialov, • dodatno zaposliti ustrezne kadre, s katerimi se bo lahko optimalno operiralo

tudi v najhujših vremenskih razmerah, • boljše sodelovanje policijskih organov pri izločanju neustrezno opremljenih

vozil iz prometa.

Slika 34: Oskrbna veriga prenovljenega stanja pri CGP d. d. (Vir: lastni, 2008)

Bistvena sprememba nove oskrbne verige je razširjen krog dobaviteljev, ki bi nas oskrbovali s surovinami (posipnimi sredstvi) in rezervnimi deli za mehanizacijo in opremo. Na ta način bi se skrajšali časi dobave rezervnih delov in posledično potreben čas za odklon napak na mehanizaciji in opremi. Hkrati pa bi zmanjšali tudi

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo

56

tveganje, da bi zmanjkalo posipnih sredstev in si na ta način zagotovili optimalno količino uskladiščenih posipnih sredstev. Nova oskrbna veriga prikazuje tudi postavitev avtomatskih distribucijskih centrov, kateri bi omogočali, da se lahko izvajalec, ki zagotavlja varnost in prevoznost cest v času močnega sneženja, tudi sam natovori s posipnim sredstvom in s tem prihrani na času in gorivu, predvsem pa zagotavlja varnost in prevoznost cest na določenem kritičnem cestnem odseku. V nasprotnem primeru bi se moral vrniti v skladiščno–distribucijski center, kjer bi ga ponovno natovorili. S tem pa bi se razmere na kritičnem cestnem odseku lahko že bistveno poslabšale, hkrati pa tudi varnost vseh udeleženih.

4.1 ANALIZA PREDLAGANIH REŠITEV

PREDNOSTI SLABOSTI • Povečanje kvalitete opravljenega

dela • Hitrejše in lažje opravljeno delo • Odprava zastojev na cesti • Večja varnost na cesti • Manjša utrujenost zaposlenih • Manj nesreč pri delu

• Omejitve infrastrukture • Omejitve na vozilih • Vzdrževanje

PRILOŽNOSTI NEVARNOSTI • Povečanje obsega čiščenja cest • Nove storitve • Dodatne storitve

• Izpušni plini • Nesreče • Uničevanje infrastrukture

Tabela 4: Prikaz SWOT analize

Pri SWOT analizi sem prišel do sledečih ugotovitev: • Prednost je, da bi z večjim številom sodobnejših vozil in opreme ter

strokovno usposobljenimi ljudmi delo opravili kvalitetneje. Samo delo bi se izvajalo zaradi ustrezne opreme hitreje in lažje, zaradi tega pa bi se zmanjšali in odpravili zastoji na cestah. Vsem udeležencem na cestah bi tako hkrati zagotovili večjo varnost. Z zadostnim številom strokovno usposobljenih ljudi in ustrezno opremo bi zmanjšali količino potrebnih storitev na posameznika, na ta način bi se posamezniki razbremenili, se manj izčrpali in bi jim s tem zagotovili boljši odzivni čas v prometu. Posledično bi bilo manj nesreč in okvar pri delu.

• Slabosti, ki onemogočajo ustrezno izvajanje storitev v zimskem času, so razne omejitve infrastrukture (nosilnosti cestišča, omejitve širin cestišča, nadvozi, podvozi, pešpoti, pločniki, požarne poti, naselja, in podobno). Poleg tega pa dodatno oviro pri samem zagotavljanju varnosti in prevoznosti cest predstavljajo gabariti vozila in opreme (dolžina vozila, širina vozila in

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo

57

opreme, višina vozila, nosilnost vozila, kapaciteta nakladalne površine in zmogljivost vozila). Vse skupaj pa je pogojeno še z ustreznim vzdrževanjem vozil, strojev in opreme, kar povzroča dodatne stroške.

• Priložnosti so, da bi z vso dodatno sodobnejšo mehanizacijo in opremo lahko pokrivali večji obseg cest, hkrati pa bi nudili tudi čiščenje in odvoz snega z zasebnih dvorišč in pakirnih površin na deponije.

• Nevarnost, s katero se srečujemo, je predvsem povečan izpust izpušnih plinov v okolje. V primeru nesreč ali okvar mehanizacije pride do nevarnosti izpusta nafte, motornega in hidravličnega olja iz rezervoarjev na tla z nevarnostjo onesnaženja podtalnice. Zaradi težke mehanizacije ter občasno neustrezno označene infrastrukture in posamezniku nepoznavanje okolja pa prihaja še do dodatnih poškodb tako na mehanizaciji kot na infrastrukturi (poškodovani smerniki cestišča, prometni znaki, robniki, jaški in podobno). Prekomerno oziroma dolgotrajno posipavanje cestišč pa ravno tako slabo vpliva na stanje infrastrukture kot tudi na okolje.

Z uvajanjem predlogov za izboljšanje stanja pričakujem sledeče: • kvalitetneje opravljeno delo, • večjo storilnost izvajalcev, • manj zastojev na cestah, • večjo varnost vseh udeleženih, • razbremenitev izvajalcev, • manj okvar mehanizacije, • manj poškodb na delovnem mestu, • dodatne ponudbe strankam, • prihranek na posipnih sredstvih, • kvalitetnejša posipna sredstva, • zadostno količino posipnih sredstev, • ustrezno hrambo posipnih sredstev, • zadostno količino ustreznih rezervnih delov za mehanizacijo, • ustrezno usposobljen kader, • ustrezno sodelovanje s policijskimi organi.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo

58

5 ZAKLJUČEK

Za nemoten potek prometa v zimskem času in zagotavljanje varnosti udeležencev v prometu je potrebno učinkovito in pravočasno zimsko vzdrževanje prevoznosti cest, ki vsakodnevno zahteva sprejemanje odločitev o:

• ukrepih, ki jih je potrebno ob določenih vremenskih razmerah privzeti, • začetku in času trajanja posameznih ukrepov zimskega vzdrževanja, • vrsti in količini potrebnih materialov za posipanje cest, • poteku čiščenja in posipavanja cest, • številu potrebnih delavcev, • številu in vrsti potrebnih strojev, • kontrolnih vožnjah.

Poleg tega bi bilo dobro, da bi bili udeleženci v prometu strpni in previdni pri vožnji v posebnih vremenskih razmerah in se ne bi odpravljali na pot v najhujših vremenskih razmerah, če to ne bi bilo res nujno. Zaželjeno je, da tudi sami udeleženci pripomorejo k varnemu odvijanju prometa ter poskušajo manjše zastoje odpraviti sami, ne da bi čakali preobremenjene "cestarje".

5.1 OCENA UČINKA PREDLAGANIH SPREMEMB

S predlaganimi spremembami bi omogočili sledeče: • zaposlitev dodatne delovne sile, • več strokovno usposobljenih ljudi na delovnih mestih, • nakup dodatne opreme, • nakup dodatnih tovornih vozil, • nakup dodatnih specialnih vozil Unimog, • nakup dodatne mehanizacije, • hitrejši odzivni čas, • kvalitetnejše storitve, • dodatne storitve, • nove storitve, • manj okvar na vozilih, • manj potrebnih rezervnih delov za mehanizacijo in opremo, • manj nesreč pri delu, • nakup kvalitetnejšega posipnega materiala.

5.2 POGOJI ZA UVEDBO PREDLAGANIH REŠITEV

Da bi lahko vse skupaj realizirali, bi za to potrebovali: • resurse (denar); • podjetje bi moralo upoštevati resurse in posledično nakup nove opreme in

mehanizacije;

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo

59

• zaposliti dodatno strokovno usposobljeno delovno silo; • vsako leto pred pričetkom zimskega obdobja ponovno opozorit in poučiti

zaposlene o načinu dela v zimskem času za večjo varnost vseh udeležencev; • nakup boljših posipnih materialov; • namestitev avtomatskih distribucijskih centrov (silos); • hrambo potrebnih rezervnih delov za mehanizacijo in opremo; • spremeniti način hranjenja posipnih materialov.

5.3 NAČINI UVEDBE PREDLAGANIH REŠITEV

Na podlagi analize obstoječega stanja so bila podana izhodišča za izboljšanje stanja, ki jih lahko izvedemo z/s:

• dodatnim zaposlovanjem, • izobraževanjem delovne sile, • nakupom specialnih vozil, • nakupom tovornih vozil, • nakupom novih posipalcev, • nakupom novih plugov, • nakupom ustreznih posipnih sredstev, • ustrezno hrambo posipnih sredstev, • namestitvijo avtomatskih distribucijskih centrov (silos), • pravočasnim zagotavljanjem rezervnih delov za mehanizacijo in opremo.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo

60

LITERATURA IN VIRI

/1/ Andrej Rihter (2006) Zapiski predavanj: Predmet Oskrbne verige, strani 8– 10.

/2/ Brane Lotrič (2000) Izredni prevozi, B&B, Kranj, stran. 5. /3/ CGP d. d.: dostopno na http://www.cgp.si, 25. 6. 2008. /4/ Dimitrič Milovan (1995) Članek, ki obravnava temo "Dolenjske cestarje

skrbi, kakšna bo ledena zima?", Delo, 1995 (200), stran 10. /5/ Direktiva sveta o standardnih postopkih nadzora nad izvajanjem Uredbe št.

3820/85. /6/ Direktiva sveta 2000/30/ES Evropskega parlamenta in sveta o cestnem

pregledu tehnične brezhibnosti gospodarskih vozil, ki vozijo v skupnosti. /7/ Ivo Brinovec (1997) Poklicni voznik: priročnik za voznike kategorij C, D in

E, Cerdonis, Slovenj Gradec, strani 158–161. /8/ CGP d. d. (2008) Delovno gradivo Izvedbeni program zimske službe

2007/2008, Na državnih cestah na območju 8 strani 26, 27, 28, 36, 62, 68, 93, 98, 99, 103.

/9/ Luzar Martin (1995) Članek, ki obravnava temo "Ceste, čigave ste?", Dolenjski list, 1995 (38), stran 11.

/10/ Odredba o prepovedi prometa na cestah Uradni list Republike Slovenije, št. 56/2008.

/11/ Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest Uradni list Republike Slovenije, št. 62/1998. http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=199862&stevilka=2848, 28. 6. 2008.

/12/ Pravilnik o dimenzijah, skupnih masah in osni obremenitvi ter osnovnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati naprave in oprema na vozilih v cestnem prometu (Uradni list Republike Slovenije, št. 24/1996, 17/2000, 97/2002).

/13/ Pravilnik o minimalnih zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati nekatere naprave in oprema vozil v cestnem prometu (Uradni list Republike Slovenije, št. 97/2002, 123/2003).

/14/ Pravilnik o napravah in opremi vozil v cestnem prometu (Uradni list Republike Slovenije, št. 17/2000, 45/2004), Uradni list Republike Slovenije, št. 45/2004, 76/2005-ZDCOPMD, 82/2007.

/15/ Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Uradni list Republike Slovenije, št. 46/2000), Uradni list Republike Slovenije, št. 110/2006, 49/2008.

/16/ Rodošek Vlasta (2001) Zimsko vzdrževanje cest – uporaba podatkov cestnih vremenskih postaj. Zimsko vzdrževanje cest z značilnostmi izrednega prevoza (Lotrič, B., urednik), strani 14–23, B&B, Kranj.

/17/ Šegula Pavle (1986) Sneg, led, plazovi: priročnik za planince, smučarje in druge, strani 8–25, Planinska zveza Slovenije, Ljubljana.

/18/ Uredba sveta (EGS) št. 3820/85 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom.

/19/ Ustava Republike Slovenije (Uradni list Republike Slovenije, št. 33/1991, 69/2004.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo

61

/20/ Zakon o javnih cestah (uradno prečiščeno besedilo) (ZJC-UPB1) Uradni list Republike Slovenije, št. 33/2006 z dne 30. 3. 2006. http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200633&stevilka=1349, 28. 6. 2008.

/21/ ZAKON O VARNOSTI CESTNEGA PROMETA uradno prečiščeno besedilo (ZVCP-1-UPB4) Uradni.list. Republike Slovenije, št. 33/2006. http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2006133&stevilka=5573, 28. 6. 2008.