Zdravstvena nega bolnika pred in po operaciji hemangioma

FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE UNIVERZA V MARIBORU





ZDRAVSTVENA NEGA BOLNIKA PRED IN PO OPERACIJI HEMANGIOMA



DIPLOMSKO DELO





Maribor, 2010 Branka

FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE UNIVERZA V MARIBORU





Mentor: predav. Maja Strauss, dipl. med. ses., univ. dipl. org.

POVZETEK

V diplomskem delu je sprva opredeljena funkcionalna anatomija in fiziologija hrbtenice, opis tumorjev – predvsem hemangioma, najpomembnejše diagnosti ne metode, klasifikacijo in etiologijo, opredelitev, patologijo, klini no sliko, prognozo in zdravljenje hemangioma. Negovalni del pa predstavlja jedro diplomskega dela. V njem so predstavljeni negovalni procesi pri bolnikih po operaciji hemangioma, najpomembnejše negovalne diagnoze z na rtovanimi intervencijami, izvajanje negovalnih intervencij ter vrednotenje zastavljenih oziroma doseženih ciljev. Diplomsko delo predstavlja pomen zdravstvene nege ter rehabilitacijo pri bolnikih z operacijami na hrbtenici. Predstavlja pomen timske obravnave, kakor tudi individualne obravnave bolnika v bolnišnici in doma.





Klju ne besede: hrbtenica, hemangiom, bolnik, medicinska sestra, zdravstvena nega





I

ABSTRACT

Initially functional anatomy and physiology of the spine are defined in this graduation thesis, followed by the description of tumors – especially hemangioma, most significant diagnostic methods, classification and etiology, definition, pathology, clinical representation, prognosis and treatment of hemangioma. The nursing section represents the main focus of the thesis describing the nursing process for patients after performed surgery on a hemangioma, most significant nursing diagnosis’ with planed interventions, performing of panned interventions and assessing the success of previously set goals. This thesis embodies the value of medical nursing and rehabilitation for patients who have undergone spinal surgery. It also informs about the significance of team and individual treatment at the hospital and at home.





Key words: Spine, hemangioma, patient, nurse, medical nursing.





II

KAZALO




POVZETEK ....................................................................................................................... I
ABSTRACT ..................................................................................................................... II

KAZALO ........................................................................................................................ III

1 UVOD ...................................................................................................................... 1

2 NAMEN IN CILJI ........................................................................................................ 2

2.1 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ..................................................................................... 2

2.2 METODOLOGIJA ....................................................................................................... 2

3 HRBTENICA.............................................................................................................. 3

3.1 ANATOMIJA IN FIZIOLOGIJA HRBTENICE .................................................................. 3

4 TUMORJI ................................................................................................................. 7

4.1 VRSTE TUMORJEV ..................................................................................................... 7

5 HEMANGIOM ........................................................................................................ 11

5.1 TERMINOLOGIJA ..................................................................................................... 11

5.2 VZROKI ZA RAZVOJ HEMANGIOMA ........................................................................ 12

5.3 ZAPLETI HEMANGIOMA .......................................................................................... 12

5.4 ZDRAVLJENJE HEMANGIOMA ................................................................................. 12

6 HEMANGIOM NA HRBTENICI .................................................................................. 14

6.1 DIAGNOSTIKA IN PREISKAVE ZA ODKRIVANJE HEMANGIOMA .............................. 14

6.2 BIOKEMIČNE PREISKAVE ......................................................................................... 15

6.3 NEINVAZIVNE PREISKAVE ........................................................................................ 15

6.3.1 Rentgen hrbtenice (RTG) ................................................................................. 15

6.3.2 Scintigrafija skeleta .......................................................................................... 17

6.3.3 Magnetna resonanca hrbtenice (MR) .............................................................. 17

6.3.4 Ultrazvok trebuha (UZ) .................................................................................... 18

6.4 INVAZIVNE PREISKAVE ............................................................................................ 18

6.4.1 Biopsija hemangioma ....................................................................................... 18

6.4.2 Endoskopija ...................................................................................................... 19

7 ZDRAVSTVENA NEGA BOLNIKA S HEMANGIOMOM ................................................ 20

7.1 ZDRAVSTVENA NEGA BOLNIKA PRED OPERACIJO HEMANGIOMA NA HRBTENICI . 20

7.1.1 Sprejem bolnika na oddelek ............................................................................ 20

7.1.2 Rizične skupine ................................................................................................. 21

7.1.3 Psihična priprava bolnika na operacijo ............................................................ 21

7.1.4 Fizična priprava bolnika ................................................................................... 25

7.2 ZDRAVSTVENA NEGA BOLNIKA S HEMANGIOMOM PO OPERACIJI ........................ 26

7.2.1 Operativna rana pri hemangiomu ................................................................... 27



III

Branka uš: Zdravstvena nega bolnika pred in po operaciji hemangioma




7.2.2 Bolečina ............................................................................................................ 30

7.2.3. Krvavitev ......................................................................................................... 31

7.3 ZDRAVSTVENA NEGA DO ODPUSTA ........................................................................ 32

7.4 ODPUST BOLNIKA IZ BOLNIŠNICE ............................................................................ 33



8 REHABILITACIJA ..................................................................................................... 35



8 REHABILITACIJA ..................................................................................................... 35

9 PSIHIČNO STANJE BOLNIKA IN SVOJCEV ................................................................. 40

10 RAZPRAVA ........................................................................................................... 42

11 SKLEP .................................................................................................................. 43

12 LITERATURA IN VIRI ............................................................................................. 44
ZAHVALA ..................................................................................................................... 48









IV

Branka uš: Zdravstvena nega bolnika pred in po operaciji hemangioma





1 UVOD




loveško telo je zgrajeno iz razli nih tipov celic, ki rastejo in se delijo le takrat, ko organizem to potrebuje. Ker je življenjska doba ve ine celic omejena, je celi na delitev, s katero nastajajo nove celice, nujna za obnavljanje tkiv in za ohranitev zdravega organizma (Onkološki inštitut Ljubljana, 2010).

V asih pa celice nenadoma uidejo temu nadzoru in se za nejo ravnati po druga nem razmnoževalnem programu, ki ni v nikakršnem sorazmerju z drugimi celicami v okolju.

Tako se za nejo take celice nenadzorovano deliti; tam, kjer se namnožijo, se pojavi bula. Strokovno imenujemo tkivo, ki nastane iz takih celic, tumor. Tumor je torej kakršnakoli nenormalna rast novega tkiva, ki se razvije iz katerekoli normalne telesne celice.

Obstajata dve vrsti tumorjev: nenevarni (benigni) tumorji in zlohotni (maligni) tumorji. Nenevarni tumorji rastejo po asi in ostanejo ves as v tistem tkivu, v katerem so nastali. Obi ajno niso škodljivi, razen e rastejo v življenjsko pomembnih organih, ki jih zaradi preobilne rasti ovirajo pri delovanju. V redkejših primerih lahko nenevarni tumorji postanejo zlohotni.

Takšen primer nenevarnega, benignega tumorja predstavlja hemangiom. Lahko pa ta oblika tumorja postane nevarna, e se razvije v delu telesa, ki je nujno potreben za delovanje telesa. Lahko se namre razvije tudi na hrbtenici.

Oseba z hemangiomom na hrbtenici potrebuje kirurško obravnavo. Operacija je lahko na rtovana ali pa tudi nena rtovana zaradi nujnosti poškodbe ali nujnosti bolezni. Bolnik spremlja operacijo v strahu, v upanju in z nestrpnostjo.

Kirurški poseg je invazivna oblika zdravljenja, ki prizadene lovekovo duševnost in spremeni notranje ravnovesje. Vsak operativni poseg je tvegan, kajti navzo ih je kar nekaj dejavnikov, na katere ne moremo vplivati in so zato nepredvidljivi. Naloga zdravstvenih delavcev je, da se osredoto ijo na dejavnike, na katere je možno vplivati (Manley in Beellman, 2000).





1

Branka uš: Zdravstvena nega bolnika pred in po operaciji hemangioma




2 NAMEN in CILJI

NAMEN:

Namen diplomskega dela je predstaviti pacienta s hemangiomom na hrbtenici z operativnim posegom in zdravljenja s poudarkom na zdravstveni negi in rehabilitaciji.

CILJI:

· natan no predstaviti hemangiom in preiskovalne metode,

· predstaviti vlogo medicinske sestre pri bolniku s hemangiomom v asu hospitalizacije,

· predstaviti zdravstveno vzgojno delo in vlogo medicinske sestre v asu rehabilitacije.

2.1 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA

· ali pogosteje za hemangiomom zbolijo otroci kot odrasli ?

· ali je hemangiom dedno pogojen?


2.2 METODOLOGIJA

Diplomsko delo je teoreti no. S pomo jo študija doma e in tuje literature smo predstavili bolnika z hemangiomom Uporabili smo deskriptivno metodo raziskovanja, s pomo jo bibliografskih baz, kot so cobiss, medline in drugih, smo sistemati no obdelali publikacije, ki se navezujejo na temo raziskovanja.





2

Branka uš: Zdravstvena nega bolnika pred in po operaciji hemangioma




3 HRBTENICA

3.1 ANATOMIJA IN FIZIOLOGIJA HRBTENICE

Hrbtenica je steber iz kosti in hrustanca, ki sega od medenice do lobanjskega dna, obdaja in

š iti hrbtni mozeg ter podpira trup in glavo.

Hrbtenico sestavlja 33 vretenc, kosti ovalne oblike. Pari sosednjih vretenc so med seboj povezani z medvreten nimi sklepi, ki stabilizirajo hrbtenico ter omogo ajo njeno gibanje. Med vretenci leži ploš ata blazinica, vrstega hrustanca z hrbtenico. Imenujemo jo medvreten na ploš ica, sredico pa z latinskim imenom nucleous pulposus.

Hrbtenica je kompleksna struktura, sestavljena iz 7 vratnih vretenc, 12 prstnih, 5 ledvenih vretenc ter 4-6 trti nih vretenc. Je osnovni nosilni stolp celega telesa. Ima tudi zaš itno funkcijo; hrbtenja o namre š iti pred poškodbo. Gibljivost in ob enem stabilnost sta zagotovljeni z prisotnostjo pasivnih (liganenti, medveretn ne ploš ice, sklepne kapsule) in aktivnih stabilizatorjev (mišice).

Vretenca so med seboj povezana z dvema dolgima, debelima vezema, ki potekata po vsej dolžini hrbtenic, ter z manjšimi vezmi, ki vežejo posamezna vretenca.

Medsebojna prikrivanja in nervacija posameznih živ nih korenin imajo svoja pojasnila v embrionalnem razvoju in obsegajo po dva segmenta navzgor ali navzdol oziroma na posamezno živ no korenino (Pandurovi , 2003).





3

Branka uš: Zdravstvena nega bolnika pred in po operaciji hemangioma




Slika 1: Prikaz anatomije hrbtenice





Vir: Biologija 2 in 3 funkcionalna anatomija z fiziologijo2in 3 - FUNKCIONALNA AATOMIJA S FIZIOLOGIJO 3 - FUNKCIONALNA ANAFIZIOLOGIJOIJA 2 in 3 -

FUNKCIONALNA ANATOMIJA S FIZIOLOGIJ Vretence je koš en obro ek, na katerem razlo ujemo:

a) sprednji del v obliki debele koš ene ploš e, imenovan vreten no telo ali ploš ek;

b) od ploš ka navzad segajo vreten ni lok, ki obdaja vreten no odprtino;

c) navzad štrle odrastek, trn;

d) stranska odrastka in

e) zgoraj in spodaj po en par sklepnih odrastkov, ki se stikajo z enakimi odrastki sosednjih vretenc.

Telesa vretenc so med seboj spojena s hrustan nimi ploš ami, imenovanimi diskusi. Poleg tega so vretenca tudi v stiku s sklepnimi odrastki (Baixauli, 1996, str 10.)




4

Branka uš: Zdravstvena nega bolnika pred in po operaciji hemangioma




Razlike med vretenci

V podrobnostih se vretenca razlikujejo med seboj. Proti spodnjemu koncu hrbtenice so

edalje ve ja, medvreten ne ploš e pa debelejše.


Prvo vratno vretence imenujemo nosa , ker nosi glavo, in je podoben obro ku ter nima ploš ka. Zgoraj je s sklepom povezan z zatilnico, spodaj z okreta em. Drugo vratno vretence je okreta . V sklepu med nosa em in okreta em obra amo glavo. Križna vretenca so pri otroku še samostojne kosti, pri odraslem pa se zrastejo v eno kost, križnico. Prav tako se trti na vretenca zrastejo v trtico (Baixauli, 1996, str 10.)


Zveze med vretenci

Vretenca povezujejo med seboj medvreten ne ploš e ali diski. Diski so iz vezivne hrustan evine in so odporni na pritisk in nateg. V sredini diska je mehko želatinozno jedro. Skupna dolžina diskov je približno ena petina hrbtenice. Debelina diskov naraš a od vratu navzdol. Najdebelejši je disk med petim ledvenim vretencem in križnico. Vretenca so med seboj v stiku še z sklepnimi odrastki, med katerimi so pravi sklepi. Posamezni sklepi so malo gibljivi, v celoti pa je hrbtenica gibljiva v vse smeri: naprej, nazaj in vstran (Martin i , et al, 2007 ).


Gibljivost in oblika hrbtenice

Vsi deli hrbtenice niso enako gibljivi. Najbolj premi na so vratna vretenca, ki dopuš ajo gibanje glave v razli ne smeri. Prsna vretenca so bolj vrsto spojena med seboj, tako da varujejo plju a in srce. Ledvena vretenca so dokaj gibljiva, kar omogo a upogibanje in sukanje trupa. Pet križnih vretenc pa je negibno spojenih med seboj in z medeni nimi kostmi, tako da se trup, ki ga nosijo noge, ne zamaje ob vsakem koraku. Trti na vretenca sestavljajo pri živalih rep, pri loveku pa deloma zapirajo spodnjo medeni no odprtino in so opora organom v medenici.

Hrbtenica ni ravna: v vratnem in ledvenem delu je ukrivljena navzpred, v prsnem in križnem navzad. Krivine se oblikujejo že pri otroku in dajejo hrbtenici ve jo prožnost ter blažijo sunke pri hoji (Baixauli, 1996, str 10.)





5

Branka uš: Zdravstvena nega bolnika pred in po operaciji hemangioma




Hrbteni ni kanal

Telesa in loki vseh vretenc obdajajo hrbteni ni kanal, v katerem poteka hrbtenja a, ovita s tremi ovojnicami. Med notranjo in srednjo ovojnico je teko ina, ki hrbtenja o varuje pred pretresi. Skozi stransko odprtino med vretenci izstopajo iz hrbtenja nega kanala hrbteni ni živci (Baixauli,1996, str 10).





6

Branka uš: Zdravstvena nega bolnika pred in po operaciji hemangioma




4 TUMORJI




4.1 VRSTE TUMORJEV

Beseda tumor ima kot makroskopski pojem širši pomen, saj tako ozna ujemo vsako prostorninsko pove anje ali nabrekanje tkiva zaradi na primer vnetja, obto nih motenj (edem, hematom), prirojenih anomalij (hamatrom). V ožjem pomenu je tumor (novotvorba, neoplazma) avtonomno bohotenje celic in tkiv, ki napreduje tudi po prenehanju sprožilnih dejavnikov.

Novotvorbo sestavljata tumorski parenhim, ki ga tvorijo tumorske celice in tumorska stroma, ki je sestavljena iz vezivnega tkiva, krvnih žil in mezgovnic. Stroma tvori ogrodje tumorja in služi njegovi preskrbi s krvjo. Po biološkem poteku in morfoloških zna ilnostih delimo tumorje na benigne in maligne (Cerar et all., 2006).


Lastnosti benignih tumorjev so:

· rast tumorja je obi ajno po asna in kon na;

· rast je ekspanzivna (tumor okolno zdravo tkivo le odriva);

· tumorji so pogosto obdani z vezivno ovojnico;

· nekroze in krvavitve niso pogoste;

· ne zasevajo (metastazirajo);

· histološko so obi ajno grajeni iz dobro diferenciranih tkiv, ki so zelo podobna ali celo enaka tistim, iz katerih vzniknejo;

· po popolni kirurški odstranitvi se praviloma ne ponovijo;

· navadno ne ogrožajo življenja, razen e so v življenjsko pomembnih središ ih in so zaradi anatomskih okoliš in kirurško nedostopni (Cerar et all., 2006).


Lastnosti malignih tumorjev so nasprotne:

· rast tumorja je pogosto hitra in nezadržna;

· tumor raste infiltrativno in destruktivno (vraš a v okolno tkivo in ga uni uje);

· praviloma niso inkapsularni;

· v njih so pogosto nekroze in krvavitve;

· praviloma zasevajo;





7

Branka uš: Zdravstvena nega bolnika pred in po operaciji hemangioma




· histološko se lahko mo no razlikujejo od mati nih tkiv, lahko pa imajo popolnoma posebno histološko sliko , ki ni podobna nobenemu zdravemu tkivu;

· se radi ponovijo;

· nezdravljeni praviloma povzro ijo bolnikovo smrt (Cerar et all., 2006).



Razli ne vrste tumorjev (novotvorb) zahtevajo razli ne kombinacije lastnosti za razvoj, kljub temu pa imajo vse tumorske celice nekaj skupnih lastnosti:


· intenzivne delitve (neoplazija) – celice imajo zaradi mutacij komponent v celi ni signalizaciji zmanjšano odvisnost ali popolno neodvisnost od rastnih faktorjev za rast, preživetje in delitev, v nekaterih primerih pa celice same proizvajajo rastne faktorje in s tem stimulirajo lastne delitve, kar imenujemo avtokrina rastna stimulacija;

· genetska nestabilnost – kopi enje mutacij, ki ovirajo to no podvajanje dednega materiala, popravljanja napak ter sprememb na nivoju kromosomov (npr. prelomi);

· neodvisnost od kontaktne inhibicije – tumorske celice so neodvisne od kontaktne inhibicije, kar pomeni, da migracija in proliferacija celic ni prepre ena kljub tvorbi stikov s sosednjimi celicami;

· »nesmrtnost« - zaradi reaktivacije telomeraz lahko pote e neomejeno število delitev, saj se telomeraze konstantno vzdržujejo dolžino telomernih regij na koncih kromosomov;

· odpornost proti apoptozi – zaradi mutacij komponent kontrolnih to k celi nega cikla proces programirane celi ne smrti kljub napakam ne pote e;

· angiogeneza – celice spodbujajo rast krvnih žil, s imer omogo ijo dovod hrane in kisika (O2), odvod ogljikovega dioksida (CO2) in presnovkov (metabolitov) ter metastaziranje;

· manjša adhezivnost – rakaste celice so nenormalno invazivne, v veliki meri zaradi nepravilnosti v sti nih proteinih pri stikih celica-zunajceli ni matriks in celicacelica, kot je npr. izguba kadherina E pri medceli nih stikih epitelijskih celic, poleg tega pa te nepravilnosti prispevajo k spremembam citoskeleta in s tem oblike celic, zaradi esar so tumorske celice velikokrat bolj okrogle kot pa normalne celice;

· izlo anje proteaz – k invazivnosti prispeva tudi izlo anje proteaz, ki razgrajujejo proteine v medceli nini, kar torej omogo i prodiranje v sosednja tkiva;





8

Branka uš: Zdravstvena nega bolnika pred in po operaciji hemangioma




· metastaziranje – rakaste celice lahko ve krat vdrejo v tuja tkiva in se delijo (Cooper et all., 2007, str 734).

Iz mehanizmov je razvidno, da za nastanek raka ne zadostuje samo ena mutacija, temve ve razli nih mutacij. Dokaz za to so tudi epidemiološke študije incidence raka v odvisnosti od starosti, kjer incidenca eksponentno naraš a v odvisnosti od starosti, kar sovpada z dejstvom, da se s starostjo kopi ijo mutacije v organizmu (Cooper, et all., 2007, str 734).



Slika 2: Poškodovana DNA pri malignih tumorjih

Vir: Cooper, 2007


Sposobnost metastaziranja je lastnost, ki najbolj zanesljivo lo i maligne tumorje od benignih. Metastaziranje pomeni razvoj sekundarnih implantov (metastaz), ki so lo eni od primarnega tumorja in so lahko v oddaljenih organih.


Metastaziranje poteka na tri na ine:

· po telesnih votlinah;

· mezgovnicah (limfogeno);

· s krvjo (hematogeno).


Vsi maligni tumorji nimajo enakih sposobnosti metastaziranja (Cerar et all., 2006).

Maligni tumorji kažejo histološko sliko z razli no stopnjo izgube diferenciacije. Dobro diferencirani tumorji ohranijo strukturno podobnost s tkivom, iz katerega vzniknejo, medtem ko je pri zmerno in slabo diferenciranih tumorjih ta podobnost vse manjša. Pri




9


PRED


POTEM





VPLIV

Branka uš: Zdravstvena nega bolnika pred in po operaciji hemangioma




nedifereciranih tumorjih z obi ajno histološko preiskavo praviloma ne moremo ugotoviti tkivnega izvora novotvorbe.

Maligni tumorji imajo bolj ali manj izraženo stopnjo anaplazije tumorskih celic.

Najpomembnejša merila za ocenjevanje stopnje anaplazije tumorja so:

· polimorfija tumorskih celic in jeder;

· pove anje jeder (spremenjeno razmerje med jedrom in citoplazmo v korist jedra);

· zgostitev in nepravilna razporeditev kromatina v jedru;

· veliki in jasno razlo ni nukleoli;

· tumorske velikanke;

· pove ana mitoti na aktivnost;

· pojav patoloških mitoz;

· izguba polarnosti celic in organizacija celic v strukture (Cerar et al., 2006).


im manj je tumor diferenciran in im bolj so izraženi znaki anaplazije, bolj je tumor maligen, so pa tudi pomembne izjeme.

Poleg diferenciranosti in stopnje anaplazije so za oceno malignosti in prognoze pomembni predvsem naslednji dejavniki:

· histološki tip;

· lokalizacija;

· velikost, lokalno širjenje in zasevanje (stadij);

· starost in splošno stanje bolnika;

· radiosenzitivnost in kemosenzitivnost tumorja (Cerar et all., 2006).





10

Branka uš: Zdravstvena nega bolnika pred in po operaciji hemangioma




5 HEMANGIOM

Hemaginom je benigni samozavihli tumor iz endotelialnih celic (celice, ki tvorijo krvna telesa). V ve ini primerov se pojavi v prvih dneh ali tednih življenja in se razvije najkasneje pri 10. letu. Je najpogostejši tumor novorojen kov (Haggstron et all., 2006).

Tumorji žilja


Angiomi so tumorji krvnih (hemangiomi) in limfnih žil (limfangiomi). Pogosto so prirojeni, takrat jih uvrstimo v skupino žilnih anomalij (malformacij). Hemangiomi predstavljajo nekaj manj kot 10% vseh benignih tumorjev otroške dobe. Ve kot polovica žilnih tumorjev vznikne v predelu glave in vratu.

Glede na velikost žilnih svetlin lo imo:

· kapilarne;

· kavernozne hemangiome (Cerar et all., 2006).


5.1 TERMINOLOGIJA

Preden tumor smatramo kot hemangiom, je zelo pomembno, da razumemo nedavne spremembe v terminologiji, ki definira vaskularne anomalije (abnormalni izrastki iz krvnih teles). Prvotno se je ta termin uporabljal pri opisu vsakršnih vaskularnih tumorjev, ki so se razvili ob rojstvu ali pojavili kasneje v življenju. Mulliken in ostali (1995) delijo te pogoje v družino samozavihajo ih tumorjev (ti izginejo sami od sebe skozi razvoj) iz družine malformacij (pove ana ali abnormalna telesa prisotna pri rojstvu in v glavnem permanentna).

Ta razdelitev je pomembna iz vidika, da lahko razlikujemo med abnormalnosti, ki se razvijejo zgodaj v življenju in izginejo, ter med temi, ki so stalni (Mulliken in Glowacki, 1995).





11

Branka uš: Zdravstvena nega bolnika pred in po operaciji hemangioma




5.2 VZROKI ZA RAZVOJ HEMANGIOMA

Vzrok za razvoj hemangioma je trenutno neznan, vendar je ve študij pokazalo, da pri signalizaciji za razrast hemangioma igra estrogen pomembno vlogo. Leta 2007 je lanek iz Stanford Children's Surgical Laboratory razkril, da je verjeten stimulans po rojstvu hipoksija mehkega tkiva ob asno z pove ano cirkulacijo estrogena (Kleinman, et al., 2007).

Druga hipoteza, ki jo je predstavila Univerza v Arkansasu, pravi, da uvihanje placente pri gastrulaciji privede do hemangionogeneze (nastanka hemangioma), vendar je genetska analiza nukleotidov, ki jih je Duke opravil na materinski DNK, zavrnila to trditev. Še veliko raziskav bo potrebnih, preden bomo lahko popolnoma razumeli eksplozivno naravo rasti hemaginomov, ki bodo, upajmo, razvile terapije, s katerimi bomo lahko zdravili tudi najbolj zapletene oblike (Barnés, et all., 2005; North, et all., 2002).


5.3 ZAPLETI HEMANGIOMA

Najpogostejši problem hemangioma izvira iz psiho-socialne dimenzije, kajti le-ta lahko popa i podobo bolnika in pritegne nezaželeno pozornost in neprijetne reakcije drugih ljudi. Posebej so izpostavljeni problemi, ki se vežejo na ustnice ali nos, ker so ta popa enja težko popravljiva z operacijami.

Ve ina hemaginomov ne povzro a zapletov. Le-ti namre lahko razpadejo na površini telesa, in e je ta razpad globok, lahko pride v redkih primerih do hujših krvavitev.

V zelo redkih primerih ekstremno veliki hemangiomi lahko povzro ijo odpoved srca zaradi koli ine krvi, ki mora biti cirkulirana. e so blizu kosti, lahko tudi povzro ijo erozijo kosti (Oza, et all., 2008; Heyer, et all., 2008).


5.4 ZDRAVLJENJE HEMANGIOMA

Ve ina hemaginomov izgine s terapijo in pusti minimalna vidna znamenja. Veliki hemangiomi lahko pustijo vidne spremembe kože ali sekundarno hude raztege kože ali poškodbe povrhnjega tkiva. Ko hemangiomi ovirajo vid, dihanje ali ogrožajo kozmeti en videz, obi ajno postanejo predmet zdravljenja.





12

Branka uš: Zdravstvena nega bolnika pred in po operaciji hemangioma




Sunkovni barvni laser je lahko uporabljen pri zgodnjih ploskih poškodbah, e se pojavijo na kozmeti no pomembnih podro jih ali pri tistih ranah, kjer se krvna telesa ne razgradijo popolnoma na površini kože.

Ve ina terapij je izpeljana v obliki oralne kortikosteroide terapije. Druga zdravila, kot na primer interferon ali vinkristin, se uporabljajo, e terapija s kortikosteroidi ni uspešna (Wilson, et all., 2007).

Beta-bloker s pomo jo posrednika propranola je nova oblika terapije, ki je pokazala zelo dobre rezultate. e bodo prvotni vtisi potrjeni, bo verjetno postala glavna terapija pri zdravljenju hemaginomov.

Nove raziskave dokazujejo, da propranolol lahko zdravi hude oblike hemaginomov. To zdravljenje bo morda celo boljše od kortikosteroidov, saj ima propranolol veliko manj stranskih u inkov ( Léauté-Labrèze, 2008).

e je tudi to neuspešno, potem je hemangiom potrebno operativno odstraniti.





13

Branka uš: Zdravstvena nega bolnika pred in po operaciji hemangioma




6 HEMANGIOM NA HRBTENICI

Tumorji spinalnega kanala in vretenc so lahko benigni ali maligni. Spinalne tumorje delimo na tiste zunaj možganskih ovojnic (ekstraduralni) in tiste znotraj možganskih ovojnic (intraduralni). Intraduralne tumorje delimo na intramedularne (znotraj možganovine) in ekstramedularne (so sicer znotraj možganske ovojnice, a ne rastejo iz možganovine).



Benigni tumorji lahko prizadenejo kosti, mehka tkiva in živ ne strukture, kot so živ ne korenine ali možganske ovojnice. Primer benignega tumorja kosti je hemangiom – žilni tumor, ki lahko povzro i mo ne bole ine v križu, zlasti pono i. Zanimivo je, da pri teh bole inah pomaga antikoagulantno sredstvo. Benigne tumorje ugotovimo z natan nim nevrološkim pregledom, najve krat pa je treba opraviti še druge preiskave, kot so rentgensko slikanje, mielografija, ra unalniška tomografija in magnetna resonanca.

6.1 DIAGNOSTIKA IN PREISKAVE ZA ODKRIVANJE HEMANGIOMA

Najpogostejše metode za diagnosticiranje hemangioma:

Neinvazivne preiskave:

Slikovna diagnostika obsega ve tehnik, s katerimi ustvarimo notranjo sliko telesa in njegovih struktur. Sem spadajo:


· rentgensko slikanje, ki je v medicini najpogosteje uporabljena slikovna diagnosti na metoda. Specialist radiolog lahko na rentgenski sliki odkrije spremembe, ki so sumljive za raka;

· ultrazvo na preiskava;

· nuklearnomedicinske preiskave;

· ra unalniška tomografija (CT) ...;

· magnetna resonanca (MR) ...;

· pozitronska emisijska tomografija s CT (PET – CT) (Onkološki inštitut Ljubljana, 2010 ) .





14

Branka uš: Zdravstvena nega bolnika pred in po operaciji hemangioma




6.2 BIOKEMI NE PREISKAVE

Preiskava krvi in drugih bioloških teko in je osnovna metoda izbora za odkrivanje bolezni. Ko dolo imo zvišane ali znižane vrednosti kakega parametra, lahko te nenormalne vrednosti povežemo z razli nimi obolenji, tudi z hemangiomom hrbtenice.


Preiskave krvi lahko zdravnik naro i iz razli nih razlogov:

· da oceni tveganje, e se bo pri nekem bolniku razvil rak;

· da naredi presejalne teste, preden se razvijejo simptomi;

· da si pomaga pri postavitvi diagnoze;

· da izklju i druga obolenja;

· da spremlja u inkovitost terapije;

· da spremlja zaplete, povezane z diagnozo;

· da oceni razrast bolezni po drugih delih telesa;

· da si pomaga pri odkrivanju ponovnega pojavljanja bolezni in ozdravitve (Onkološki inštitut Ljubljana, 2010).

Pomanjkljivost laboratorijskih testov je nespecifi nost, saj se dolo ujejo znižane oziroma zvišane koncentracije pri ve razli nih obolenjih. Zato so za potrditev diagnoze potrebne dodatne preiskave.

Objektivna ocena laboratorijskega rezultata je mogo a samo v primeru, e so poznani in razumljeni vsi biološki in metodološki dejavniki, ki vplivajo na posamezne parametre (Novakovi , 2009, str. 89).


6.3 NEINVAZIVNE PREISKAVE

6.3.1 Rentgen hrbtenice (RTG)

Pri rentgenskem slikanju uporabljamo elektromagnetno valovanje v obliki žarka, kot pri vidni svetlobi. Pri prehodu elektromagnetnega valovanja skozi telo se le-to oslabi v odsotnosti strukture telesa, skozi katero prihaja. Oslabitev je ve ja pri prehodu skozi gostejšo snov, na primer kost, in manjša pri prehodu skozi manj gosto snov, na primer mišico. Po jakosti razli ne rentgenske žarke nato zberemo na rentgenskem filmu, kjer se nam izrišejo strukture, ki smo jih posvetili.




15

Branka uš: Zdravstvena nega bolnika pred in po operaciji hemangioma




Danes sta v ve ini primerov rentgensko slikanje hrbtenice zamenjala CT in MR, ki omogo ata natan nejši prikaz struktur, prikažeta pa tudi hrbtenja o. Kljub temu pa je prva metoda izbora pri sumu na patologijo hrbtenice (Iveti , Kersnik, 2007).

Opozorilni znaki za patološki zlom hrbtenice:

· anamnesti ni podatek o raku skupaj z sumljivo sliko;

· starost nat 55 ali pod 20 z lokaliziran bole ino neznanega izvora;

· bole ina, ki ni vezana na gibanje in se ne pojavlja posebej pono i ter jo spremlja položaj telesa ali po itek ne izboljšuje;

· prisotna tipna masa;

· izguba telesne teže;

· zelo omejena ledvena fleksija, ki se ne izboljšuje kot pri akovano glede na anamnezo;

· simptomi okužbe urinarnega trakta ali drugi razli ni faktorji, ki opozarjajo na tumor (Iveti , Kersnik, 2007).

Rentgensko slikanje hrbtenice opravljajo v vseh bolnišnicah in klinikah na oddelku za radiologijo, v zdravstvenih domovih in zasebnih diagnosti nih centrih.

Pred rentgenskim slikanjem niso potrebne posebne priprave. Medicinska sestra pacientu razloži, da je potrebno odstraniti nakit, saj lahko moti interpretacijo slik.

Pri bolniku, pri katerem sumimo, da gre za zlom vretenc, je potrebna imobilizacija, bolnik mora ostati teš , da lahko izvedemo takojšni kirurški poseg (McRae, 2006).

Z RTG slikanjem lahko na podlagi klini nega suma potrdimo zlom hrbtenice, maligne ali vnetne bolezni (Ivetic, Kersnik, 2007).








16

Branka uš: Zdravstvena nega bolnika pred in po operaciji hemangioma




6.3.2 Scintigrafija skeleta

Scintigrafija je nuklearna medicinska preiskava, ki pokaže razporeditev radiofarmaka po telesu. Preiskava v kratkem asu pokaže celoten skelet. Je bolj ob utljiva od obi ajnega rentgenskega slikanja, kjer se prikažejo spremembe šele po izgubi 50 % mineraliziranosti kosti. Uporablja se v diagnostiki, na rtovanju in spremljanju zdravljenja bolezni ali poškodb skeleta (Smart, 2004).

Medicinska sestra pri pripravi bolnika na scintigrafijo skeleta razloži potek preiskave, namen in možne zaplete le-te. Pripravi njegovo medicinsko dokumentacijo. Nastavi intravenski kanal.

Medicinska sestra pojasni, da pred preiskavo lahko je in svetuje, da naj popije veliko teko ine. Radiofarmak se namre vbrizga v žilo, radioaktivnost pa se iz telesa izlo i z urinom. Pove, da nuklearnomedicinske preiskave ne vplivajo na njihove vsakodnevne aktivnosti in da je uporabljena radioaktivna snov v majhnih koli inah, zato ne predstavlja nobenih omejitev za okolico. Pove, da med tem, ko akajo na konec preiskave ali po opravljeni preiskavi, ni nobenih omejitev za bivanje v bolnici, za delo doma ali v službi, za vožnjo, ali telesno aktivnostjo (Smart, 2004).

Posebna pozornost pa mora medicinska sestra nameniti bolnikom z motnjo strjevanja krvi in imunosti (Iveti , Kersnik, 2007).

6.3.3 Magnetna resonanca hrbtenice (MR)

Magnetna resonanca prikaže bolezenske spremembe, ki jih z drugimi preiskavami ne moremo ugotoviti. Naprava ne uporablja rentgenskih žarkov in je po vseh do sedaj zbranih podatkih zdravju neškodljiva. Je tehnika slikanja notranje zgradbe telesa z uporabo magnetnega polja (Gay, 2000).


Indikacije za preiskavo so:

· degeneracija medvreten nih ploš ic;

· ocena hrbtenice po operaciji na posameznem delu hrbtenice;

· vnetja hrbtenja e, skeletnih delov;

· tumorji hrbtenja e;

· metastaze v hrbtenja i, v telesnih vretencih (Iveti , Kersnik, 2006).




17

Branka uš: Zdravstvena nega bolnika pred in po operaciji hemangioma




Magnetno resonanco hrbtenice opravljajo v vseh bolnišnicah in klinikah na oddelku za radiologijo, v zdravstvenih domovih in zasebnih diagnosti nih centrih.

Medicinska sestra pri pripravi bolnika na poseg preveri pomembne podatke; preveriti je potrebno, e si je bolnik odstranil vse predmete, ki niso zaželeni. Potreben je intravenski kanal.

Bolnik mora biti v asu posega im bolj pri miru, da slika ni popa ena. Prav tako je potrebno bolnika opozoriti na hrup, ki ga povzro a naprava (Iveti , Kersnik, 2006).

6.3.4 Ultrazvok trebuha (UZ)

UZ trebuha je preiskava, s katero si pomagamo, ko je potrebno bolj natan no oceniti bolezensko dogajanje v trebuhu. Gre za slikovno preiskavo, pri kateri uporabljamo visokofrekven ne zvo ne valove.

S pomo jo UZ lahko ugotovimo razli ne vnetne procese, tumorje, anatomske spremembe na razli nih organih, krvnih žilah in drugih strukturah v trebuhu (Web Medicine).

Po navadi se uporablja kot presejalna diagnosti na metoda (Iveti , Kersnik, 2006).

Bolnik mora biti seznanjen s potekom preiskave. Prav tako mora biti bolnik za to preiskavo teš – razen pri pregledu se nega mehurja (takrat mora bolnik predhodno popiti 5 kozarcev teko ine).

6.4 INVAZIVNE PREISKAVE

6.4.1 Biopsija hemangioma

Biopsija je odvzem tkivnega vzorca, ki ga pod mikroskopom pregleda specialist patolog in ugotovi, ali so v njem rakaste celice. Z mikroskopskim pregledom diagnozo hemangioma dokon no potrdimo ali ovržemo.

Tkivne vzorce je mogo e odvzeti s kirurškim posegom (kirurška biopsija) ali med endoskopsko preiskavo (endoskopska biopsija).

Posebna oblika biopsije je aspiracijska biopsija s tanko iglo (ABTI) ali citološka punkcija, pri kateri z iglo, ki ni debelejša od navadne injekcijske igle, iz sumljive spremembe posrkamo celice (Onkološki inštitut Ljubljana, 2010).





18

Branka uš: Zdravstvena nega bolnika pred in po operaciji hemangioma




Priprava bolnika na poseg obsega seznanitev s preiskavo ter podpis preiskave. Bolnik mora biti nameš en v ustrezen položaj, leže na boku, izbo en hrbet, iztegnjene sprednje roke.

Mesto posega, ki je natan no dolo eno in ozna eno s prehodnimi preiskavami, se pripravi na sterilni na in. Medicinska sestra po posegu svetuje bolniku mirovanje (Tabor, 2001).

6.4.2 Endoskopija

Endoskopija je metoda, pri kateri s pomo jo instrumenta, imenovanega endoskop, pregledajo površino nekaterih organov, po potrebi odvzamejo koš ek tkiva za nadaljnje preiskave in celo izvajajo terapevtske postopke.

Endoskop je cevast instrument, ki sestoji iz opti nih vlaken. Po teh vlaknih se prenaša svetloba iz zunanjega vira svetlobe na konec endoskopa, ki je v telesu in seveda slika iz notranjosti telesa na okular ali preko kamere na zaslon.

Endoskopi imajo zraven opti nega dela še razne dodatke, ki omogo ajo dodatno diagnostiko (kleš e za odš ip tkiva) in terapijo (kleš e za stisnjenje krvave e žile, elektri ne zanke za uni enje nenormalnega tkiva, elektrokavter za zaustavljanje krvavitve, igle za uvajanje zdravil…).

V notranjost telesa lahko z endoskopi dostopamo skozi:

· naravne telesne odprtine (ustna votlina in danka);

· majhne reze na steni trupa ali nad sklepi;

· poti, ki jih naredimo med klasi no operacijo (Smrkolj, 1995).





19

Branka uš: Zdravstvena nega bolnika pred in po operaciji hemangioma




7 ZDRAVSTVENA NEGA BOLNIKA S HEMANGIOMOM

7.1 ZDRAVSTVENA NEGA BOLNIKA PRED OPERACIJO HEMANGIOMA NA HRBTENICI


Operacija je eden izmed pomembnih na inov zdravljenja v medicini, ki posega v celovitost

lovekovega organizma, kar povzro a stres za bolnika, prav tako pa ogroža njegovo življenje.

Operativni poseg povzro a dodatne bole ine, zato mora medicinska sestra pomagati bolniku pri obvladovanju vzrokov bole ine z ustreznim na inom lajšanja bole ine in k vrnitvi optimalnega delovanja, prav tako pomaga pospeševati zdravje in prepre uje posledice dolgotrajnega ležanja, obolenja ali poškodb (Ivanuša, Železnik, 2000, str. 41).


7.1.1 Sprejem bolnika na oddelek


Medicinska sestra je vklju ena v vse aktivnosti pri pripravi bolnika na operativni poseg. Tako pripomore k sestavi mozaika kvalitetne in celostne obravnave bolnika v pripravi na operativni poseg.

Operacija bolnika s hemangiomom na hrbtenici je na rtovan in planiran poseg. Pri takem bolniku je potrebna preoperativna priprava:

· preoperativne preiskave;

· anamneza;

· fizi ni pregled;

· pregled anesteziologa;

· anamneza zdravstvene nege;

· preoperativno pou evanje in svetovanje (Ivanuša, Železnik, 2000, str. 41).


Sprejem bolnika poteka v dopoldanskem asu. Na oddelku sprejme bolnika vodja negovalnega tima, se mu predstavi ter ga seznani z lani negovalnega tima. Pomembno je zavedanje, da se zdravstvena nega za ne že ob sprejemu, ki naj bo prijazna in razumevajo a (Smonkar, 2004).





20

Branka uš: Zdravstvena nega bolnika pred in po operaciji hemangioma




Pri sprejetju bolnika na oddelek se:

· zmerijo vitalne funkcije;

· zmeri telesna višina in teža;

· posname EKG;

· ponovno RTG hrbtenice;

· laboratorijske preiskave krvi in urina (Seni ar, 2006).


7.1.2 Rizi ne skupine

· kroni ni bolniki

· starostniki in majhni otroci

· zelo debeli ali presuhi ljudje

· imunsko oslabljeni

· kadilci.

7.1.3 Psihi na priprava bolnika na operacijo

Psihi na priprava bolnika s hemangiomom na operacijo je težko delo in zahteva veliko znanja, izkušenj, empati en odnos in splošne loveške zrelosti, da zadosti vsem njegovim zahtevam in željam, pa tudi željam njegovih svojcev.

Raziskave so pokazale, da z dobro psihi no pripravo bolnika umirimo, mu zmanjšamo strah, stres in bole ino in s tem tudi manjšo porabo zdravil. Ti bolniki so bolje sodelovali v procesu samo oskrbe in celotnem zdravljenju. V kon ni fazi je to vplivalo tudi na krajšo hospitalizacijo (Hollen et.all. V:Weibl-Hrabar 1998, str.28)

Bolezen je namre individualno doživetje vsakega posameznika in je v veliki meri odvisna od osebnosti loveka.

Ne glede na vrsto operativnega posega je od trenutka, ko je postavljena indikacija, za operativno terapijo, ki zahteva anestezijo, naloga interdisciplinarnega tima za psihi no pripravo bolnika na operacijo, da pripravijo bolnika na anestezijo in operativni poseg. Medicinska sestra mora bolnika spoznati, se z njim pogovoriti, ugotoviti njegove potrebe in pri akovanja ter ga pomiriti (Seni ar, 2006).





21

Branka uš: Zdravstvena nega bolnika pred in po operaciji hemangioma




Naloge medicinske sestre pri izvajanju psihi ne priprave bolnika na operacijo

Medicinska sestra preživi z bolnikom med pripravo na operacijo najve asa, zato ima pomembno vlogo pri psihi ni pripravi bolnika na operativni poseg. V tem asu doživlja bolnik velik strah pred operacijo, pred neznanim pred morebitno invalidnostjo.


Strah do neke mere zmanjša

1. pogovor z bolniki in svojci

2. pojasnilo in razlago o posegih, postopkih in pripomo kih

3. pou evanje o pravilnem dihanju, izkašljevanju in gibanju po operaciji

4. zagotavljanje varnosti in boljšega po utja ( Ivanuša in Železnik, 2000, str.58)



Ocena bolnikovega stanja – zbiranje podatkov

Priprava bolnika na operacijo in anestezijo je zelo zahtevno podro je zdravstvene nege. Medicinska sestra mora s primernim pristopom in ravnanjem bolniku že ob prvem stiku v ambulanti ali na oddelku zmanjšati strah in negotovost ter mu pomagati, da bo sprejel svojo bolezen in vse potrebno za operativno terapijo.


Bolnikovo znanje o bolezni in zdravljenju

Preden medicinska sestra za ne s pou evanjem, mora ugotoviti, kaj bolnik že ve o namenu operacije, o pripravi nanjo in o postoperativnem obdobju. Glavna naloga medicinske sestre je, da v okviru svojih pristojnosti bolnika pou i o vsem, kar mora vedeti pred operacijo; predstavi pa mu tudi aktivnosti, ki jih bo moral izvajati po operaciji, da bo zmanjšal možne pooperativne zaplete.


Informiranost bolnika

Za uspešno psihi no pripravo bolnika na operacijo je potrebna dobra informiranost bolnika. Bolnik je seznanjen s posegom ustno in pisno.


Zdravnik operater bolnika seznani:

· z diagnozo (vrsto in obsegom hemangioma);

· z možnimi na ini operativnega zdravljenja;

· s predvidenim trajanjem operativnega zdravljenja;





22

Branka uš: Zdravstvena nega bolnika pred in po operaciji hemangioma




· z morebitnimi zapleti operativnega zdravljenja.


Pregled anesteziologa

Bolnika in njegove izvide v bolnišnici najprej pregleda anesteziolog, ki ga bo anesteziral pri na rtovani operaciji. Glede na patologijo, o kateri sklepa anesteziolog, se ta lahko odlo i za nadaljnje preiskave oziroma lahko prosi za konziliarni pregled drugega specialista (Kodri , 2003).

Z bolnikom se pogovori o predhodnih anestezijah in hospitalizacijah, o zdravilih, ki jih jemlje, o morebitnih preob utljivosti na dolo eno zdravilo, kajenju in pitju alkohola.

Za dolo anje koli ine zdravil je anesteziologu pomembno razmerje med bolnikovo telesno težo in višino.

Zdravnik anesteziolog bolnika seznani:

· z vrsto anestezije;

· z možnimi komplikacijami anestezije;

· posebnostih zbujanja iz narkoze;

· zdravljenju akutne bole ine po operaciji.


Anesteziolog predpiše tudi ve erno in jutranjo uspavalo ter antibioti no prevenco.


Ocena bolnikovega stanja – zbiranje podatkov

Priprava bolnika na operacijo in anestezijo je zelo zahtevno podro je zdravstvene nege. Medicinska sestra mora s primernim pristopom in ravnanjem bolniku že ob prvem stiku v ambulanti ali na oddelku zmanjšati strah in negotovost ter mu pomagati, da bo sprejel svojo bolezen in vse potrebno za operativno terapijo.

Medicinska sestra mora bolnika spoznati, se z njim pogovoriti, ugotoviti njegove potrebe in pri akovanja ter ga pomiriti (Seni ar, 2006).

Pri ugotavljanju bolnikovih potreb po zdravstveni negi medicinska sestra ocenjuje:

· bolnikovo znanje o bolezni, zdravljenju, kaj se bo z njih dogajalo, kakšen





23

Branka uš: Zdravstvena nega bolnika pred in po operaciji hemangioma




· poseg bo imel;

· bolnikovo psihi no pripravljenost na operacijo;

· bolnikovo fizi no stanje pred operacijo.


Bolnikovo znanje o bolezni in zdravljenju

Preden medicinska sestra za ne s pou evanjem, mora ugotoviti, kaj bolnik že ve o namenu operacije, o pripravi nanjo in o postoperativnem obdobju. Glavna naloga medicinske sestre je, da v okviru svojih pristojnosti bolnika pou i o vsem, kar mora vedeti pred operacijo; predstavi pa mu tudi aktivnosti, ki jih bo moral izvajati po operaciji, da bo zmanjšal možne pooperativne zaplete.


Bolnikova psihi na pripravljenost na operacijo

Hospitalizacija že sama po sebi vzbuja nelagodje in strah. Tesnoba se pove a, ko bolnik izve, da bo operiran, in naraš a vse do za etka anestezije.

Pogosto je raven strahu bolj izražena kot sam zdravstveni problem in ni nujno, da je pogojena z obsežnostjo zdravstvenega problema. Dokazano je, da raven strahu pomembno vpliva na nadaljnje zdravljenje in da strah vodi k slabšemu fizi nemu okrevanju in ozdravljenju.

Medicinska sestra ugotavlja stopnjo bolnikovega strahu pred posegom. Bolniki velikokrat pred operacijo ne povedo, kaj jih skrbi; zato mora medicinska sestra glede na bolnikovo vedenje in ravnanje sama odkrivati vzroke njegove zaskrbljenosti, bolnika z njimi soo iti in jih oceniti (Seni ar, 2006).

Raziskave so pokazale, da z dobro psihi no pripravo bolnika umirimo, mu zmanjšamo strah, stres in bole ino in s tem tudi potrebo po zdravilih. Ti bolniki so bolj sodelovali v procesu samooskrbe in celostnem zdravljenju. V kon ni fazi je to vplivalo tudi na krajšo hospitalizacijo (Hollen et all., 1998, str. 26).


Naloge medicinske sestre pri izvajanju psihi ne priprave bolnika na operacijo: Medicinska sestra preživi z bolnikom pred operacijo najve asa. Zato ima pomembno vlogo pri psihi ni pripravi bolnika na operativni poseg. V tem asu bolnik doživlja velik strah pred operacijo, pred naznanim in pred invalidnostjo.



24

Branka uš: Zdravstvena nega bolnika pred in po operaciji hemangioma





Strah do neke mere zmanjša

1. pogovor z bolnikom in svojci

2. pojasnilo in razlago o postopkih in posegih ter pripomo kih

3. pou evanje o pravilnem dihanju, izkašljevanju in gibanjem po operaciji

4. zagotavljanje varnosti in dobrega po utja ( Ivanuša in Železnik, 2000 str. 58)


7.1.4 Fizi na priprava bolnika

Higienska oskrba bolnika

Dan pred operacijo se bolnik okopa, umije lasiš e in uredi nohte (odstranitev laka iz nohtov in odstranitev nakita). Medicinska sestra bolnika nadzoruje in preveri uspešnost izvedbe. Bolniku, ki potrebuje pomo pri higienski ureditvi, medicinska sestra pomaga.


Priprava prebavnega trakta

Priprava prebavnega trakta je odvisna od vrste in lokacije operativnega posega. Za operacijo hemangioma mora biti prebavni trakt prazen.. Pred posegom mora prav tako izprazniti mehur in revo (Ivanuša, Železnik, 2000).


Aplikacija predmedikacije

Je neposredna priprava na operacijo. Predmedikacija se aplicira po pisnem naro ilu anesteziologa. Najprej se na hrbtiš e desne roke nastavi periferna venozna kanila. Temu sledita intramuskularna aplikacija sedativa ter intravenozna aplikacija antibioti ne prevence.

Po aplicirani predmedikaciji bolnik ve ne sme vstati in ga je potrebno opazovati do odhoda v operacijske prostore.





25

Branka uš: Zdravstvena nega bolnika pred in po operaciji hemangioma





7.2 ZDRAVSTVENA NEGA BOLNIKA S HEMANGIOMOM PO OPERACIJI

Pooperativno obdobje se za ne takoj po kon ani operaciji. Bolnik se po operaciji iz narkoze zbuja v sobi za zbujanje – v enoti pooperacijske intezivne terapije.

Za operiranca je kriti no obdobje neposredno po anesteziji, kjer je klju no natan no opazovanje, dokler glavni u inki anestetika ne popustijo in se celotno bolnikovo stanje ne stabilizira.

Zna ilnosti bolnika v pooperacijskem obdobju so zaspanost, psihomotori ni nemir, motnje v dojemanju, motnje v motori nih funkcijah, navzeja in bruhanje.

Zdravstvena nega je odvisna od posebnosti operacije, kljub temu pa so nekatere intervencije enake za vse bolnike: vzdrževanje dihanja, cirkulacije, elektrolitskega in teko inskega ravnovesja; kontrola stanja zavesti in stanje rane, drenaž; zagotavljanje varnosti in podpiranje dobrega po utja bolnika (Ivanuša, Železnik, 2000, str. 109).


Neposredno po kon ani splošni anesteziji bolniki še spijo, zato je potrebno oceniti:

· dihalno pot: prehodnost, položaj in prehodnost tubusa ( e ga bolnik ima);

· vitalne funkcije: frekvenco, globino, karakter dihanja, krvni tlak, pulz, temperaturo;

· razne tlake ( e ima katetre): tlaki v plju ih, centralni venski tlak, intrakranialni tlak;

· stanje zavesti;

· položaj bolnika: položaj za lažje dihanje in po utje bolnika, prepre iti pritisk na predel telesa ali invazivne pripomo ke;

· oksigenacijo tkiva: koža (barva, temperatura, vlažnost); nohti (barva, kapilarna polnitev); ustnice-ustna sluznica (barva); pulzna oksimetrija; periferni pulz (tipljiv, jakost), e je treba;

· obveze (suhe ali nekoliko sekrecije); šive ( e so vidni);

· infuzijske teko ine (pretok, vrsta, koli ina), drenaže (prehodnost, vrsta, koli ina, lokacija), intravenski kanal (prehodnost, lokacija). (Ivanuša, Železnik, 2000, str. 109)





26

Branka uš: Zdravstvena nega bolnika pred in po operaciji hemangioma





7.2.1 Operativna rana pri hemangiomu

Zver (1999) navaja, da je rana prekinitev celovitosti tkiva. Rane so stare toliko kot zgodovina loveštva.

Vsi v zdravstvenem in negovalnem timu imamo pri celjenju ran skupni cilj, tj. celjenje rane brez zapletov ali per primam. Za dosego tega cilja moramo razumeti tudi osnovne pojme fiziologije celjenja ran.

Samo celjenje ran poteka skozi štiri obdobja:

· obdobje hemostaze – prisotna je krvavitev iz rane, aktivirajo se trombociti, za ne se koagulacija krvi;

· vnetno obdobje – tu imajo pomembno vlogo limfociti T, ki pomagajo pri enju rane;

· proliferativno obdobje – tu pride do razraš anja novega veziva, ki ga imenujemo granulacijsko tkivo. Med tem obdobjem potekata vzporedno še dva procesa, ki se pojavljata isto asno, tj. epitelizacija (pride do prekrivanja rane z regenerirajo im epitelijem iz robov rane ) in kontrakcija (v asu kontrakcije pride do zmanjšanja velikosti rane);

· obdobje dozorevanja brazgotine – ta se za ne približno tri tedne po poškodbi. V tem obdobju se brazgotina dokon no u vrsti (Zrimšek, 1998 str. 25, 26, 27; Zver, 1999, str. 21-29).



Dejavniki, ki vplivajo na celjenje rane

Splošni dejavniki:

· starost bolnika (starejši kirurški bolniki, bolniki s kroni nimi boleznimi);

· prehranjenost bolnika;

· hemodinamsko stanje;

· bolniki s povišano koncentracijo se nine v krvi;

· sladkorna bolezen;

· nekatera zdravila npr. kortikosteroidi, kemoterapevtiki;

· razvade (kajenje)( Zver 1999).





27

Branka uš: Zdravstvena nega bolnika pred in po operaciji hemangioma





Lokalni dejavniki:

· motnje lokalnega obtoka;

· vnetni procesi v rani (Zver 1999).


Preveza rane

· V samem procesu celjenja ran igra zelo pomembno vlogo preveza rane. Oskrba rane pomeni mnogo ve kot le menjava obloge. O rani ne smemo razmišljati le kot o pokritju mesta in ob asni menjavi obloge. Za sam proces celjenja rane je bolj pomembno, kaj se dogaja pod oblogo, saj le-ta na rani prevzame vlogo manjkajo ega tkiva. Vsako rano obravnavamo individualno (Zrimšek, 1998 str. 25, 26, 27; Zver, 1999, str. 21-29).


Zlata pravila pri oskrbi rane

· Bolnika je potrebno obravnavati kot celoto z vsemi njegovimi potrebami.

· Podpirati in pospešiti moramo naravne procese celjenja ran.

· Vzdrževati moramo vlažno okolje v rani, ker rana s primerno vlago hitreje preide vnetno fazo celjenja. Fibroblasti sintetizirajo v vlažnem okolju dvakrat ve kolagena kot v suhih ranah. Obloge, ki ustvarjajo vlažno okolje na površini rane, so znane pod imenom okluzivni obliž.

· Vzdrževati moramo primerno temperaturo rane, saj teorija, ki podpira toplo celjenje rane pravi, da se proces mitoze v hladnem okolju rane povsem ustavi. Padec temperature moti tudi aktivnost levkocitov in disociacijo oksihemoglobina. Pri vsaki prevezi rane bi se morali vprašati, ali je res potrebno oblogo odstraniti, da preverimo, ali se rana celi. Tudi sama izbira pravilne obloge prispeva k vzdrževanju temperature v rani. Obi ajna gaza vzdržuje temperaturo v rani na približno 27oC, medtem ko pa pene, hidrokoloidi na temperaturi 32-35oC. Zato moramo paziti tudi na teko ine, ki jih uporabljamo pri enju rane, da bodo le-te ogrete na telesno temperaturo, saj tudi z njimi ohlajamo rano in s tem zaviramo celjenje.

· Rano je potrebno varovati pred dodatnimi poškodbami – vemo, da se obi ajna gaza vedno prilepi na rano in ko jo želimo odstraniti, jo moramo predhodno namakati, le ta pa pri odstranjevanju povzro a nemalo bole in. Prav tako obloge iz parafinske in vazelinske gaze povzro ajo, da z odstranjevanjem take gaze odstranimo tudi novo





28

Branka uš: Zdravstvena nega bolnika pred in po operaciji hemangioma




granulacijsko tkivo, ki raste med robovi gaze. To pa povzro a krvavitev in tipi en karirast vzorec, ki ostane na površini rane. Zato obloge, ki v rani ustvarijo vlažno okolje imajo tudi to lastnost, da se ne lepijo na rano.

· V ve ini primerov je potrebno odstraniti odmrlo tkivo in eksudat – oba negativno vplivata na celjenje rane. Rana gre tudi skozi vnetno obdobje celjenja, ki isto asno prepre uje nastajanje granulacijskega tkiva in epitela. Preve izlo ka v rani povzro i edem in maceracijo okolnega tkiva. Ve ino okluzivnih oblog vsrkava izlo ek, posebej u inkoviti pa so hidrogeli in hidrokoloidi.

· Rano je potrebno varovati pred patogenimi mikroorganizmi – to je zelo pomembno in z ve ino okluzivnih oblog to dosežemo. Obi ajna gaza se prepoji z izlo kom, s tem pa je vzpostavljena vez med rano in zunanjo okolico.

· enje rane – za enje ran uporabljamo sterilne elektrolitske raztopine, ki omogo ajo v rani elektrolitsko ravnovesje. To sta predvsem 0,9% NaCl in Ringer raztopina, ogreti na telesno temperaturo. Antiseptike uporabljamo za enje inficiranih ran, vendar so antiseptiki uspešni le, e so dolgo asa v stiku z mikroorganizmi, pri enju pa tega ni, zato je njihova uporaba vprašljiva. Pri istih ranah z malo ali skoraj ni izlo ka se enje in previjanje odsvetuje, saj s ponavljajo im enjem rano poškodujemo in odstranimo že novo nastalo tkivo. Pri ve jih, globljih ranah pa je najboljši na in enja rane irigacija ali izpiranje, kjer pod dolo enim pritiskom izperemo mikroorganizme iz rane, pri tem pa ne poškodujemo zdravih mladih tkiv. Pri globokih ranah z veliko izlo ka, s prisotnimi žepki, pa je priporo ljivo rano tuširati s toplo teko o vodo.

· Kožo v okolici rane moramo skrbno varovati – tu gre za okolno nepoškodovano tkivo-kožo. Tako kožo vedno zaš itimo z mastnimi zaš itnimi kremami (barier kreme). Pri nanosu te kreme je potrebno paziti, da jo v dovolj veliki meri nanesemo distalno od rane.

· Kako bomo rano oskrbeli, kakšne materiale bomo uporabili, pa je odvisno od vrste rane, velikosti, globine rane, od koli ine izlo ka ter prisotnosti okužbe rane (Zrimšek, 1998 str. 25, 26, 27; Zver, 1999, str. 21-29).





29

Branka uš: Zdravstvena nega bolnika pred in po operaciji hemangioma





Obloge za oskrbo rane:

· Polpropustni prozorni filmi – ti filmi so propustni za kisik in vodne hlape, ustvarjajo vlažno okolje v rani. Neprepustni so za vodo. Uporablja se jih pri postoperativnih ranah, površinskih ranah z malo izlo ka.

· Mrežaste obloge – uporablja se jih na plitvih in amputacijskih ranah.

· Vpojne nelepljive obloge z lepilnim robom.

· Hidrogeli – narejeni so na vodni osnovi, dodajajo vlago suhim ranam ali za meh anje fibrinskih in nekroti nih oblog.

· Hidrokoloidi – le-ti so namenjeni za celjenje istih ran, in sicer vse od enja, granulacije, epitelizacije. Lahko so na rani ve dni, zato se ne priporo ajo pri sladkornih bolnikih.

· Obloge iz poliuretanske pene – te delujejo kot mo an absorbens, uporabljajo se pri ranah s srednjim oziroma z mo nim izlo kom.

· Alginatne obloge – le-te so izdelane iz vlaken in ob stiku z izlo kom v rani tvorijo hidrofilni lepljiv gel. Uporabljajo se jih pri inficiranih ranah ter globokih ranah z žepki.

· Obloge z dodanim medikamentom – dodatek joda, aktivnega oglja, le-te dajemo na ificirane rane z obilno sekrecijo.

· Antibioti na mazila in posipi slabo prodirajo v rano, poleg tega pa obstaja ve ja možnost alergi nih reakcij, zato jih naj ne bi dajali na rano (Zrimšek, 1998 str. 25, 26, 27; Zver, 1999, str. 21-29).


7.2.2 Bole ina

Vzrok za bole ino pri hemangiomu je enak kot pri drugih stanjih, ki povzro ajo kroni no bole ino, vendar ta bole ina veliko bolj vpliva na psihološko, duhovno in družinsko življenje bolnika. Bolnik je najbolje oskrbljen, kadar mu z zdravstvenimi ukrepi omogo imo im bolj kakovostno življenje.

Bolnik, ki trpi bole ino, ima slab apetit, je nestrpen, depresiven in zaskrbljen. Bole ino zdravimo celostno, kar pomeni, da zdravimo obenem vse fizikalne simptome, kot so slabost, bruhanje, zaprtje, anoreksija in zmedenost, pomagamo lajšati psihi ne, socialne in duhovne težave, ki so posledica bole ine in bolezni (Novakovi , 2009).





30

Branka uš: Zdravstvena nega bolnika pred in po operaciji hemangioma





Cilji zdravljenja bole ine


Prvi cilj, ki ga poskušamo dose i, je spanje brez bole in. Drugi je dnevni po itek brez bole in. Tretjega, to je gibanje brez bole in, ne moremo vedno dose i, predvsem kadar so vzrok kostne metastaze (Novakovi , 2009).

Obvladovanje bole in


Ve ino bolnikov skrbijo bole ine po operaciji, vendar je ve razmeroma lahkih na inov, kako jih obvladamo. e sredstva proti bole inam (analgetiki) niso u inkoviti, lahko bole ino obvladamo z injekcijo iz mo nejšim analgetikom, od katerih so najmo nejši narkotiki - morfin (Dollinger, et all., 1995, str. 46).

Možnost dajanja zdravil


Priprava in dajanje zdravil zahteva od medicinske sestre natan nost, saj mora biti med pripravo zbrana.

7.2.3. Krvavitev

Krvavitev je posledica poškodbe žile, zaradi esar kri ne te e ve po žilah, ampak se zliva v okolico. Kri se lahko zliva ven iz telesa (zunanje krvavitve), lahko pa se zliva v telesne votline in tkiva (notranja krvavitev).

Krvavitve so zelo nevarne, kajti v zelo kratkem asu lahko telo izgubo preve krvi, kar pa vodi v smrt.

Masivna krvavitev pomeni izgubo ve kot 0,5 – 1 l volumna krvi v 24 urah. Obsežne krvavitve so najpogostejše pri hudih poškodbah in urgentnih operacijah zaradi poškodb, možne pa so tudi pri dolo enih na rtovanih operacijah (operacije na hrbtenici, operacije raznih malignih tumorjev, zlasti v retroperitoneju in medenici …) (Mahkovic - Hergouth, 2001).


Vzroki za krvavitev

· mehanska poškodba žil pri poškodbi ali operaciji;

· nažiranje žilne stene pri napredovanju patološkega procesa, krvavitev sre amo predvsem pri tumorskih procesih;




31

Branka uš: Zdravstvena nega bolnika pred in po operaciji hemangioma




· pri motnjah strjevanja krvi, krvavitve v telesne votline (Pandurovi , Frank, 2003, str. 252).


Krvavitve so nevarne zaradi treh razlogov:

· življenje je ogroženo zaradi same izgube krvi;

· pritisk krvnega izliva v možgane, tamponada srca, zmanjšanje dihalne kapacitete plju pri izlivih v plevralno votlino in plju a;

· odsotnost zunanjih znakov krvavitve lahko pripelje do asovne zamude pri druga e nujnem zdravljenju krvavitve (Pandurovi , Frank, 2003, str. 250-251).


Znaki krvavitev, na katere mora bit medicinska sestra pozorna:

· bleda, hladna koža;

· pospešeno dihanje;

· pospešen sr ni utrip;

· nezavest.


Na kaj medicinska sestra opozori bolnika, naj bo pozoren, kadar sumi na krvavitev:

· slabost, utrujenost, žejo;

· vrtoglavico, šumenje in zvonjenje v ušesih, zatemnitev pred o mi;

· ob utek omedlevice.


7.3 ZDRAVSTVENA NEGA DO ODPUSTA

Postopki zdravstvene nege so odvisni od vrste poškodbe, na ina zdravljenja, bolnikovega splošnega stanja, morebitnih zapletov, bolnikovega sodelovanja in njegovih življenjskih, socialnih in ekonomskih razmer izven bolnišnice.

Prve dni po operaciji bolnik dobiva analgetik v obliki injekcij najpogosteje intravenozno. Nekateri se bojijo jemati analgetik, ker so prepri ani, da lahko pride do odvisnosti od zdravil. Pou imo jih, da se to ne bo zgodilo in da je dobra analgezija za njih koristna. Naslednje dni pridemo na analgetike v obliki tablet ali kapljic.

Po naro ilu zdravnika previjemo rano in odstranimo drene. Vklju i se fizioterapevt z dihalnimi vajami, vajami za izkašljevanje, inhalacijami, pasivnimi in aktivnimi vajami,



32

Branka uš: Zdravstvena nega bolnika pred in po operaciji hemangioma




posedanjem v postelji in izven nje, pri nekaterih bolnikih pa tudi z vstajanjem in hojo do straniš a.

Medicinska sestra v sodelovanju s fizioterapevtom na rtuje aktivnosti v asu, ko je fizioterapevt odsoten (pomo pri obla enju, posedanju, vstajanju, hoji, spremstvo, nameš anju opornice, inhalacije…) (Standardi ortopedske klinike Ljubljana).


7.4 ODPUST BOLNIKA IZ BOLNIŠNICE

Odpust bolnika je praviloma na rtovan, tako da so svojci pravo asno seznanjeni o njem. O dopustu obvesti le e i zdravnik svojce, pri samem odpustu pa sodelujejo tudi medicinske sestre z navodili, povezanimi z odpustom:

· kdaj se dobi odpustno pismo in komu ga mora bolnik izro iti (osebnemu zdravniku), bolnik dobi tudi potrebne recepte

· dana so navodila o eventuelni dieti, kontrolnem pregledu (kje, kdaj) ali nadaljnjem zdravljenju

· v primeru, da odpustnega pisma še ne bo mogo e pripraviti do odpusta, ker še niso zbrani ali prejeti vsi izvidi, dobi bolnik za asno odpustno pismo z vsemi navodili glede nadaljnjega zdravljenja, kon no odpustno pismo pa prejme po pošti ali ga pa pride osebno iskati.

Otrok ali bolnik, kateremu je bila odvzeta opravilna sposobnost, lahko zapusti bolnišnico le v spremstvu staršev ali skrbnikov (Turk, 2002).

Medicinska sestra pou uje bolnike in njihove družine:

· kako upravljati s svojo boleznijo ali poškodbo,

· pou i bolnika, kakšna naj bo doma a oskrba,

· kako naj skrbi za prehrano in telesno vadbo,

· kako pravilno uporabljati zdravila,

· kje in kako naj si poiš e fizikalno terapijo (American Association of Colleges of Nursing,)





33

Branka uš: Zdravstvena nega bolnika pred in po operaciji hemangioma




Pomo pri odpustu

V primeru, ko bolnik po kon anem zdravljenju iz zdravstvenih in socialnih razlogov ne zmore samostojnega življenja, se zdravstveno osebje skupaj z bolnikom in svojci dogovori, katera oblika pomo i se bo iskala za bolnika: pomo na domu, zdravstvena nega na domu ali institucionalno varstvo.

V primeru izbire zdravstvene nege na domu ali pomo i na domu medicinska sestra o tem obvesti bolnikovega izbranega osebnega zdravnika ali patronažno službo ter center za socialno delo.

V primeru izbire institucionalnega varstva bo medicinska sestra skupaj s centrom za socialno delo bolniku in svojcem pomagala urediti namestitev.

Prevoz iz bolnišnice

V primeru, da je bolnik upravi en do reševalnega prevoza do mesta bivanja, mu bo odpustni zdravnik napisal naro ilnico za prevoz, medicinska sestra pa bo uredila naro ilo prevoza. V vseh drugih primerih, ko bolnik potrebuje prevoz, pa si mora le-tega sam organizirati, bodisi s pomo jo svojcev ali taksi službe (Splošna bolnišnica Trbovlje, 2010).





34

Branka uš: Zdravstvena nega bolnika pred in po operaciji hemangioma




8 REHABILITACIJA




Nega prestavlja prvi korak medicinske rehabilitacije, saj predstavlja osnovno zdravstveno nego. Nego izvaja in koordinira medicinska sestra. Slabo negovanega bolnika ne moremo vklju iti v proces rehabilitacije. Posebno in zahtevno skrb zahtevajo nepremi ni ali težje pomi ni bolniki (Turk, 2002, str. 73).

Rehabilitacija je aktiven proces, s pomo jo katerega prizadeti zaradi poškodbe ali bolezni dosežejo polno okrevanje ali, e to ni možno, uveljavljajo svoj optimalni fizi ni, mentalni in socialni potencial, in se vklju uje sebi najprimernejšo okolje.

Osnovni cilj rehabilitacije je zmanjšanje prizadetosti in oviranosti na najmanjšo možno mero. Osnovna filozofija rehabilitacije je, da je prihodnost prizadete osebe pogojena s preostalimi sposobnostmi, ne pa s stopnjo prizadetosti (Turk, 2002).


Glede na vrste rehabilitacije, delimo le-to na:

· medicinsko;

· poklicno;

· edukacijsko;

· psihosocialno.


Na uspeh in trajanje rehabilitacije odlo ilno vpliva sodelovanje pacienta.


Naloge medicinske rehabilitacije so:

· zmanjšanje psihi nih in fizi nih posledic poškodbe ali bolezni;

· razvijanje kompezatornih mehanizmov;

· vzpodbujanje regeneracije poškodovanih tkiv, organov;

· prepre evanje patoloških vzorcev fizi nega in psihi nega odzivanja na prizadetost po poškodbi ali bolezni.


Rehabilitacijski tim najpogosteje sestavljajo:

· zdravnik specialist fizikalne in rehabilitacijske medicine;

· ortoped;




35

Branka uš: Zdravstvena nega bolnika pred in po operaciji hemangioma




· fizioterapevt;

· medicinska sestra;

· inženir ortopedske tehnike.


Rehabilitacijska obravnava mora biti individualna, pravo asna, dovolj vztrajna in celostna.


S fizikalno rehabilitacijo želimo dose i:

· zmanjšanje bole ine;

· pove anje lokalne cirkulacije;

· protivnetno delovanje;

· lokalno pove anje metabolizma;

· izboljšanje regeneracije tkiva;

· pove anje elasti nosti mehkih tkiv;

· izboljšanje gibalnih sposobnosti (Demšar, et all., 2005).


Osnovni podatki, ki ji mora dati kirurg v zvezi rehabilitacijo bolnika pri konservativnem ali operativnem zdravljenju, se nanašajo na dvoje vprašanj:

· kdaj je dovoljeno za eti in v kakšnem obsegu se lahko izvaja gibanje,

· koliko znaša dovoljena obremenitev sklepa, kosti ali uda.


Zgodnja medicinska rehabilitacija bolnikov, ki so bili operirani na hrbtenici, predstavlja nepretrgano verigo fizikalnih postopkov, katerih osnovni cilj je prepre itev pri akovanih zapletov na dihalih, ožilju in se ilih, pri odvajanju vode in blata ter za prepre itev razjed zaradi pritiska in kontraktur, s emer so podani pogoji za uspešno nadaljnjo rehabilitacijo (Demšar, et all., 2005).

Sodobna zgodnja medicinska rehabilitacija bolniku pri operativnem posegu na hrbtenici obsega predoperativno rehabilitacijsko pripravo, neposredno pooperativno rehabilitacijsko nego in vse postopke respiratorne in lokomotorne fizikalne terapije v asu hospitalizacije do morebitne napotitve v rehabilitacijsko ustanovo.

Zgornja vertikalizacija oziroma postavljanje bolnika »pokonci« uspešno prepre uje ve ino zapletov in bolniku pomeni bistveno skrajšanje strogega ležanja, ker je klju nega pomena




36

Branka uš: Zdravstvena nega bolnika pred in po operaciji hemangioma




za njegovo psihi no po utje, saj mu pokon en položaj neposredno po operaciji takoj vrne normalno obzorje pokon nega loveka. S tem so podani pogoji za uspešno kompleksno rehabilitacijo in vrnitev bolnika po operativnem posegu na hrbtenici nazaj v družino in družbo.

Zgodnjo medicinsko rehabilitacijo delimo na:

· predoperativno rehabilitacijsko pripravo,

· neposredno pooperatvino respiratorno terapijo,

· zgodnjo pooperativno rehabilitacijsko nego in zgodnje obdobje nadaljevalne rehabilitacije.


Predoperativna rehabilitacijska priprava :

Pride v poštev predvsem pri bolniku, pri katerem je operativni poseg na rtovan. Predoperativna rehabilitacijska priprava obsega seznanitev bolnika s postopki neposredne pooperativne rehabilitacije. Bolnik mora vedeti, da je kon ni uspeh v dobršni meri odvisen tudi od njegovega sodelovanja.


Neposredna pooperatvina respiratorna terapija:

Obsega vse postopke z bolnikom neposredno po operaciji, njen glavni cilj je prepre iti nezaželene zaplete na dihalih in ožilju (atelektaze, globoko vensko trombozo, hipostatske plju nice in plju no embolijo) (Demšar et all., 2005) .


Prepre evanje zapletov na dihalih

Glavni vzrok je ležanje z vsemi tipi nimi neugodnimi vplivi na plju no ventilacijo in krvni obtok. Pri bolniku z visoko okvaro hrbtenja e je dodatno moteno prsno dihanje, pri okvarah od C4 navzgor pa tudi trebušno.

Pri bolniku že na dan operacije za nemo za respiratorno terapijo (RFT), ki jo izvajamo v rednih asovnih presledkih. Za uspešno RTF je nujna hidracija bolnika. Z inhalacijami navlažimo dihalne poti.

Nadaljujemo z u enjem pravilnega izkašljevanja in u enjem dihanja z dihalnimi vajami. Najuspešnejše prepre evanje dihalnih zapletov je s imprejšnjim vstajanjem »pokonci« (Demšar et all., 2005) .





37

Branka uš: Zdravstvena nega bolnika pred in po operaciji hemangioma




Prepre evanje zapletov na ožilju

Najbolj se bojimo akutne plju ne embolije, ki pri spinalnem bolniku prestavlja enega glavnih vzrokov umrljivosti in nastanek globoke venske tromboze, ki nastane zaradi motene vazomotorike in spremenjene hemodinamike. Zato prav tako neposredno po kirurški oskrbi za nemo z aktivacijo venske rpalke z vajami in elektrostimulacijo. Najboljše za prepre evanje teh smrtnih zapletov je hitro postavljanje »pokonci«, pri emer moramo obvezno bolniku poviti oba spodnja uda (Demšar et all., 2005).


Zgodnja pooperativna rehabilitacijska nega

Obsega postopke za prepre evanje zapletov na prebavilih, se ilih, temperaturnih nihanj, kontraktur in razjed zaradi pritiska.


Zgodnje obdobje nadaljevalne rehabilitacije

To je obdobje, ko je bolnik respiratorno in hemdinamsko stabilen, brez drenov, operativna rana je mirna, bolnik pa oskrbljen z ustrezno ortozo (ovratnica, troto kovni steznik).

V to obdobje spadajo:

· funkcionalna fizikalna terapija

· terapevtska elektri na stimulacija

· zgodnja vertikalizacija

· u enje transferje in priprava na odpust.


Funkcionalna fizikalna terapija

Pri pomi nem bolniku po manj zahtevni operaciji za nemo z izometri nimi (stati nimi) vajami v postelji, ki ji postopno intenziviramo asovno in po obsegu. Pri spinalnem bolniku nadaljujemo z pasivnim razgibavanjem vseh sklepov, da ohranimo normalno gibljivost in fiziološko dolžino mišic, spodbujamo aktivne gibe, delamo vaje za ravnotežje in koordinacijo (Demšar et all., 2005) .


Terapevtska elektri na stimulacija

Pri spinalnem bolniku za nemo s funkcionalno elektri no stimulacijo klju nih miši nih skupin, ko spinalni šok mine. S tem zmanjšamo spasti nost v antagonih in olajšamo izvedbo giba.





38

Branka uš: Zdravstvena nega bolnika pred in po operaciji hemangioma





Zgodnje postavljanje »pokonci« (zgodnja vertikalizacija)

Z prehodom v zgodnje nadaljevalno obdobje rehabilitacijske postopke postopoma intenziviramo.

Bolnik po manj zahtevnem posegu že gre na straniš e sam, z berglami ali s hoduljami, in pod kontrolo fizioterapevtke trenira hojo po hodniku (Demšar et all., 2005) .


U enje transferjev

Ko bolnik v navpi nem položaju brez težav zdrži 30 minut, ga za nemo u iti prestavljanja v vozi ek (trensfer) in sedenja v vozi ku, v katerem ga puš amo vse ve asa. Ko tudi v vozi ku zdrži 30 min in ve , ga peljemo v telovadnico, kjer ga postavimo ob posebno stojalo, kjer bolnik stoji s pritrjenima spodnjima udoma. Stojalo postavimo pred ogledalo, da bolnik lahko sam kontrolira položaj telesa in ga poskuša aktivno popraviti (Demšar et all,. 2005).


Priprava na odpust

Bolniku, ki ga po operativnem posegu napotimo v ustrezno rehabilitacijsko ustanovo, poleg zdravniške odpustnice izdamo še odpustno pismo fizioterapevtke, v katerem so opisani rehabilitacijski postopki, ki smo jih izvajali do odpusta in kakšno funkcionalno stanje je bolnik dosegel v asu hospitalizacije.

Bolnika, ki pa je napoten v doma o oskrbo, pa pred odpustom nau imo hoje po stopnicah in programa zaš itnih vaj za hrbtenico, ki jih bo moral izvajati doma (Demšar et all., 2005).





39

Branka uš: Zdravstvena nega bolnika pred in po operaciji hemangioma




9 PSIHI NO STANJE BOLNIKA IN SVOJCEV

Tumor-hemangiom je bolezen, ki globoko poseže v življenje obolelih in njihovih svojcev. Kljub sodobnim, uspešnejšim na inom zdravljenja jo še vedno spremlja izrazito negativna stigma. Pri bolniku lahko sproža hude duševne reakcije, obenem pa vpliva na družinske in socialne odnose.

Depresija je ena najpogostejših duševnih motenj pri bolnikih z tumorjem. Znaki depresije, kot so pomanjkanje volje in energije, tesnoba, ob utki brezizhodnosti, siromašenje komunikacij, opuš anje socialnih stikov in spremenjena samopodoba, lahko spremljajo telesno bolezen. Pogosto prav ti znaki še bolj kot bolezen sama pove ujejo bolnikovo trpljenje, ki ga medicinska sestra nikoli ne sme razumeti kot neizogibno posledico raka (Novakovi , 2009).

Kako medicinska sestra prepozna depresijo?

Simptomi depresije so številni in se izražajo z razli no intenziteto in v razli nih kombinacijah.

Najpogostejši simptomi depresije so:

• ob utki potrtosti, žalosti, tesnoba,

• pomanjkanje volje in energije,

• izguba veselja in zanimanja za prijetne stvari in obi ajne vsakodnevne dejavnosti,

• ob utki pesimizma, brez vrednosti, nizkega samospoštovanja, krivde, nebogljenosti,

• nemir, razdražljivost,

• motnje koncentracije, pozornosti in spomina,

• motnje spanja,

• težave v spolnosti,

• misli na samomor,

• razli ni telesni znaki, kot so pomanjkanje apetita, utrujenost, izguba teže, prebavne motnje, glavobol, in bole ine drugod po telesu. Pozor! Pri bolnikih z rakom so navedeni telesni simptomi lahko posledica maligne bolezni oziroma njenega zdravljenja (Onkološki inštitut Ljubljana, 2010).





40

Branka uš: Zdravstvena nega bolnika pred in po operaciji hemangioma




Zdravljenje depresije

Depresijo ve inoma zdravimo z zdravili in s psihoterapijo. Zdravila, s katerimi u inkovito zdravimo depresijo, imenujemo antidepresivi. Poznamo jih ve vrst. Najpogosteje se uporabljajo zdravila iz skupine selektivnih zaviralcev ponovnega privzema serotonina.

Zdravnik predpiše antidepresive glede na stopnjo in obliko depresije ter na in delovanja. Delujejo tako, da v možganih pomagajo ponovno vzpostaviti biokemi no ravnovesje.

Sodobni antidepresivi so u inkovita in varna zdravila z razmeroma malo neželenimi u inki.

e pa se že pojavijo, so blagi, nenevarni in minejo v prvih tednih zdravljenja (Onkološki inštitut Ljubljana., 2010).

Medicinska sestra je najve ob bolniku, z njim ima najve stikov, se z njim najve pogovarja in ga tudi bolje pozna kot tisti, ki pridejo k njemu samo ob asno. Prav je, da si zato na rtuje as za bolnika, posebno še med njegovo pripravo na operacijo, saj ga bo le tako po njej uspešno spremljala in bolje poznala njegove stike.

Mnogi bolniki imajo veliko vprašanj in medicinska sestra, ki zna prisluhniti, jim bo na marsikatero vprašanje gotovo znala odgovoriti ali pa pomagati tako, da bo za dolo ena podro ja poiskala strokovnjake, ki se bodo z njimi pogovorili (Ivanuša, Železnik, 2000).





41

Branka uš: Zdravstvena nega bolnika pred in po operaciji hemangioma




10 RAZPRAVA




Naša raziskovalna vprašanja so bila:
RV1 – Ali pogosteje za hemangiomom zbolijo otroci kot odrasli ?

RV2 – Ali je hemangiom dedno pogojen?





Raziskovalno vprašanje 1 - Ali pogosteje za hemangiomom zbolijo otroci kot odrasli ?

Avtor Haggstron in njegovi sodelavci ugotavljajo, da se v ve ini primerov hemangiom pojavi v prvih dneh ali tednih življenja in se razvije najkasneje pri 10. letu. Je najpogostejši tumor novorojen kov in trdijo,da naj bi hemngiom do odrasle dobe tudi popolnoma izginil, kar pa ne drži zmeraj.

Raziskovalno vprašanje 2 - Ali je hemangiom dedno pogojen?

Ni bilo mo dokazati, da je hemangiom dedno pogojen. Problem se pojavi, ker so pogosto narobe diagnosticirani kot praska ali poškodba, vendar so v nadaljnjem razvoju hitro prepoznavni.

Vendar pri hemangiomu raziskovalci menijo, da je njegov razvoj najverjetneje posledica prirojenih sprememb, dopuš ajo pa tudi možnost dedne predispozicije za rast.

Še veliko raziskav bo potrebnih, preden bomo lahko popolnoma razumeli eksplozivno naravo rasti hemaginomov.





42

Branka uš: Zdravstvena nega bolnika pred in po operaciji hemangioma




11 SKLEP




Živimo v asu informacijske družbe, ko je informacij o zdravju in bolezni veliko, morda celo preve . Vendar koli ina informacij ni zagotovilo, da jih bomo uporabljali in vklju ili v vsakdanje življenje. Zgodi se lahko nasprotno, da jih prav zaradi tega, ker so preštevilne, ne bomo upoštevali.

Ni dovolj le, da je pacient s tumorjem na hrbtenici ustrezno pou en in ima dostop do informacij o sami bolezni, potrebno ga je tudi ustrezno motivirati, da bo vse te napotke in navodila ustrezno upošteval.

Poudariti je potrebno tudi pomen zagotavljanja ustreznih informacij o jemanju morebitne terapije po naro ilu zdravnika, pomen rednih zdravniških kontrol in opazovanja sprememb v zdravstvenem stanju.

Bolnik se po bolezni hrbtenice znajde v situaciji, ko nenadoma postane delno ali pa popolnoma odvisen od tuje pomo i za krajši ali daljši as.

Pomembno vlogo ima medicinska sestra, ki s svojim znanjem rešuje negovalne probleme. Za razumevanje patofizioloških sprememb, smiselno, adekvantno in dobro strokovno planirano zdravstveno nego, potrebuje široko znanje, ki sega na razli na strokovna podro ja.

Vsak bolnik potrebuje celostno in individualno obravnavo. Zato ga obravnavamo timsko. Medicinska sestra je lan monodiscipliniranega in multidiscipliniranega tima. Na podro ju zdravstvene nege je samostojna. Zaradi multidisciplinarne timske obravnave in pa zaradi tega, ker je medicinska sestra tista, ki je najve ob bolniku, mora dobro poznati nalogi drugih lanov tima , ki sodelujejo pri negi, zdravljenju in rehabilitaciji bolnika.





43

Branka uš: Zdravstvena nega bolnika pred in po operaciji hemangioma




12 LITERATURA IN VIRI




American Association of Colleges of Nursing, 1 Dupont Circle NW., Suite 530, Washington, DC 20036.

Baixauli, V. M. Anatomija loveka, Ljubljana: Založba mladinska knjiga, 1990.

Barnés, CM, Huang, S, Kaipainen, A. Evidence by molecular profiling for a placental origin of infantile hemangioma. 2005.

Bu ek-Hajdarevi , I, Kardoš, Z. Prepre evanje dejavnikov tveganja pred operacijskim posegom in po njem. Obzor. Zdr. N, 2000.

Cerar, A, Luzar, B, Rott, T, Zidar, N. Patologija: izbrana poglavja iz patologije z navodili za vaje. Ljubljana, 2006.

Cokan, A. Venska tromboza. Zdravniški nasveti, 2008.

Cooper, A. The Cell: A Molecular Approach, 2007.

Demšar, A, Plaskan, L, Vogrin, K. Zgodnja rehabilitacija bolnikov po operativnih posegih na hrbtenici. V: Komadina, R, Strahovnik, A, (ur.), Zbornik izbranih predavanj simpozija o poškodbah in okvarah hrbtenice. Celje: Splošna bolnišnica Celje, 2005:95-103.

Gordon, M. Negovalne diagnoze: priro nik. Radizel: Rogina, 2003.

Haggstrom, AN, Drolet, BA, Baselga, E. Prospective study of infantile hemangiomas: clinical characteristics predicting complications and treatment, 2006.

Hajdinjak G, Megli R. Sodobna zdravstvena nega. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, 2006.

Heyer, GL, Dowling, MM, Licht, DJ. The cerebral vasculopathy of PHACES syndrome. 2008.





44

Branka uš: Zdravstvena nega bolnika pred in po operaciji hemangioma





Hoyer, S. Zdravstvena vzgoja in zdravstvena prosveta. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 1995.

Ivanuša, A, Železnik, D. Osnove zdravstvene nege kirurškega bolnika. Visoka zdravstvena šola Maribor, 2000.

Iveti , V, Kersnik, J. Združenje zdravnikov družinske medicine: Diagnosti ne preiskave. Ljubljana, 2007.

Kleinman, ME, Greives, MR, Churgin, SS. Hypoxia-induced mediators of stem/progenitor cell trafficking are increased in children with hemangioma. 2007.

Kodri , N, Renko-Diallo, D, Kremesec, M, Šervicl-Kuchler, D, Vlahovi , D. Sodelovanje anesteziologa z zdravniki razli nih strok v pripravi bolnika za operativni poseg. Zdrav vestn, 2003; 72:625-30.

Léauté-Labrèze, C. Propranolol for Severe Hemangiomas of Infancy. London: New England Journal of Medicine, 2008.

Mahkovic – Hergouth, K. Masivne krvavitve med in po operaciji pri onkološkem bolniku. Vpliv predoperativne kemoterapije in obsevanja. 2002.

Marinšek, M. Plju na embolija. V :Kranjec, I. (ur), Pecovnik-Balon B. Interna medicina Maribor. Visoka zdravstvena šola 2000, str 85.

Možina, H. Bolezni srca in ožilja. V:Kocjan i , A. (ur), Mrevlje, F. , Štajer, D. Interna medicina. Ljubljana: Littera pticta, 2005.

Mulliken, JB, Glowacki, J. Hemangiomas and vascular malformations in infants and children: a classification based on endothelial characteristics, 1982.

North, PE, Waner, M, Brodsky, MC. Are infantile hemangiomas of placental origin?, 2002.





45

Branka uš: Zdravstvena nega bolnika pred in po operaciji hemangioma




Novakovi , S, Ho evar, M, Novakovi , B, Strojan, P, Žgajnar, J. Onkologija. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2009.

Oza, VS, Wang, E, Berenstein, A. phaces association: a neuroradiologic review of 17 patients". AJNR Am J Neuroradiol, 2008.

Pajnkihar, M. Teoreti ne osnove zdravstvene nege. Maribor: Visoka zdravstvena šola, 1999.

Pandurovi , D, Frank, A. Izbrana poglavja iz kirurgije. Maribor: Založba Obzorja, 2003.

Pittman, KM, Losken, HW, Kleinman, ME. No evidence for maternal-fetal microchimerism in infantile hemangioma: a molecular genetic. investigation, 2006.

Psihi na priprava bolnika na operativni poseg. V: Rebernik-Mili , M. (ur). Zbornik XXI. Zagotovimo varnost pacienta. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege – Slovenije-Zveza društev medicinskih sester in babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, 2006.

Smart. R. Task-specific monitoring of nuclear medicine tehnologists radiation exposure. Radiat Prot Dismetry, 2004.

Štiblar Martin i D., Cor A., Marš T. Anatomija, histologija, fiziologija. Ljubljana: Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani, 2007.

Tabor, L, Jeveti , V, Pa nik, D. Radiologija, diagnosti ne slikovne metode in intervencijska radiologija. Ljubljana: Medicinski razgledi, 2001.

Turk, Z. Fizikalna in rehabilitacijska medicina: Skripta za interno uporabo Maribor. Visoka zdravstvena šola, 2002.

Zrimšek, J. Naloge medicinske sestre pri oskrbi in previjanju ran. V: Vilar V. Naloga medicinske sestre pri zdravstveni oskrbi razjede zaradi pritiska. Zbornik strokovnega sre anja. Sekcija študentov zdravstvene nege. Oto ec, 1998: 25-37.





46

Branka uš: Zdravstvena nega bolnika pred in po operaciji hemangioma




Zver, G. Osnovna na ela preveze kirurške rane. V: Gavrilov, N. Novi materiali za oskrbo ran. Sekcija kirurških medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov. Ljubljana, 1999: 21-29.

Železnik, D, Ivanuša, A. Standardi aktivnosti zdravstvene nege. Visoka zdravstvena šola. Maribor, 2002.

Wilson, MW, Hoehn, ME, Haik, BG, Rieman, M, Reiss. Low-dose cyclophosphamide and interferon alfa 2a for the treatment of capillary hemangioma of the orbit. Ophthalmology, 2007.

Internetni viri:


Dr. Osborne-As Seen. On The Doctors NonSurgical Stone Removal, No Scars,

19.november 2004. Dosegljivo na : www.medicineworld.org/cancer/history/html




Onkološki inštitut Ljubljana, 2010. Dosegljivo na: http://onko-i.si/

Javni zavod Splošna bolnišnica Trbovlje. 2010. Dosegljivo na: http://sl.sb-trbovlje.si/hitreinformacije/sprejem-in-odpust-bolnika/

Viri slik:


Stušek, P, Gogala, N. Biologija 2 in 3 funkcionalna anatomija z fiziologijo. DZS – Nerabljen. 2001 Dosegljivo na : http://webset.fe.uni-lj.si/biologija/bio_poglavje1.htm





47

Branka uš: Zdravstvena nega bolnika pred in po operaciji hemangioma





ZAHVALA

Zahvaljujem se svoji mentorici pred. Maji Strauss za strokovno pomo in vodenje pri pisanju diplomske naloge.

Posebna zahvala gre zdravstvenim delavcem v UKC Ljubljana, še posebej Ortopedski kliniki in Onkološkem inštitutu; zaradi njih danes sedim tukaj in lahko pišem te besede.

Zahvaljujem se svoji družini, da mi je omogo ila možnost študija in mi stala ob strani vse do zaklju ka le-tega, prav tako pa za njihovo podporo in pomo v asu moje bolezni.

Nenazadnje se zahvaljujem tudi svojim prijateljem, ki so mi stali ob strani tako v asu bolezni kot tudi v asu študija.





48