Elektronsko bančništvo v Raiffeisen Krekovi banki d.d.

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

Maja Lukman

Dobrovce, maj, 2006

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO V

RAIFFEISEN KREKOVI BANKI d.d.

Študentka: Lukman Maja Naslov: Ulica talcev 24, 2204 Miklavž Številka indeksa: 81551521 Redni študij Program: visokošolski strokovni Študijska smer: finance in bančništvo Mentor: dr., Samo Bobek, redni profesor

Dobrovce, maj, 2006

PREDGOVOR Hiter tehnološki napredek je pustil posledice tudi v bančništvu. Stranke želijo poleg cenejših, hitrih in enostavnih bančnih storitev, predvsem preprost dostop do storitev in informacij. Banke morajo zato, tako kot tudi druga podjetja, razširiti svoje storitve in eden od načinov smotrne razširitve ponudbe so tudi storitve elektronskih medijev (bankomati, plačilne kartice, telefon, mobilno bančništvo in internetno bančništvo). Nov način poslovanja pomeni prihranek dragocenega časa, je enostavne uporabe in hkrati prinaša posodobitev bančnega poslovanja. S tem načinom se odpirajo tudi nove tržne poti, preko katerih se lahko stranka poveže z banko. Prav stranke pa so tiste, zaradi katerih banke vodijo nenehen tekmovalni boj z konkurenco, saj se zavedajo, da bodo na trgu ostale le, če bodo korak pred njo. S postavitvijo strank v središče internetnega bančništva bodo pridobili uporabniki in banke. Banke bodo morale bolje izkoristiti informacije o svojih strankah in združiti informacije o svoji ponudbi z internetno banko. S tem bodo svojo ponudbo prilagodile osebnim potrebam svojih strank, komitenti pa bodo dobili tisto, kar si najbolj želijo, bolj osebno obravnavo. Banke odpirajo tudi različne poti do svojih storitev. Poleg običajnega poslovanja preko bančnih okenc in v svetu že dobro poznanega telefonskega bančništva se banke usmerjajo v internetno bančništvo in mobilno telefonijo. Cilj bank je doseči dostopnost svojih storitev kjerkoli in kadarkoli (po telefonu, internetu, mobilnem internetu, interaktivni televiziji in še kako). Cilj raziskave je bil spoznati smernice elektronskega bančništva ter ugotoviti, kakšne so njegove prednosti in slabosti. Opredelili smo posamezne storitve elektronskega bančništva, ter jih podkrepili z primeri v Raiffeisen Krekovi banki d.d. V samem delu smo zajeli tudi elektronsko bančništvo v Sloveniji. Predvsem nas je zanimalo, kakšna je ponudba slovenskih bank na tem področju, izpostavili pa smo tudi probleme, ki se pojavljajo na tem področju. Opredelili smo tudi varnost, saj menimo, da so prav finančne institucije tiste, kjer informacijska varnost predstavlja pomemben element v delovanju in poslovanju tovrstnih organizacij. V zadnjem delu smo predstavili Raiffeisen Krekovo banko d.d., njene sodobne bančne poti ter nekoliko bolj izpostavili internetno bančništvo za pravne in fizične osebe. Konkurenca na področju poslovanja z denarjem in kapitalom je postala vse večja. Meje se širijo, prihajajo močnejši, manjši se združujejo, širi se obseg ponudbe in instrumentov. Zmanjšati stroške je postala nuja, slediti tehnološkemu razvoju pa neizogibna potreba. To je postal glavni motiv dinamičnega bančništva.

KAZALO

1. UVOD ........................................................................................................................... 3 1.1 OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA .......................................................... 3 1.2 NAMEN, CILJI IN OSNOVNE TRDITVE ....................................................................... 3 1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE.................................................................................. 4 1.4 PREDVIDENE METODE RAZISKOVANJA .................................................................... 5

2. ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO ............................................................................ 6

2.1 OPREDELITEV ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA........................................................ 6 2.2 STORITVE ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA .............................................................. 7

2.2.1 Bančni avtomati............................................................................................. 8 2.2.2 Telefonsko bančništvo.................................................................................... 9 2.2.3 Mobilno bančništvo ..................................................................................... 10 2.2.4 Plačilne kartice............................................................................................ 11 2.2.5 Internetno bančništvo .................................................................................. 13

2.3 PREDNOSTI IN SLABOSTI INTERNETNEGA BANČNIŠTVA ......................................... 14 2.4 VARNOST INTERNETNEGA BANČNIŠTVA ............................................................... 16

3. ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO V SLOVENIJI................................................ 20 3.1 RAZVOJ ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA V SLOVENIJI ........................................... 22 3.2 PONUDBA SLOVENSKIH BANK ............................................................................... 22 3.3 PROBLEMI SLOVENSKEGA BANČNIŠTVA................................................................ 24

4. ELEKTRONSKE STORITVE PRI RAIFFEISEN KREKOVI BANKI D.D. .... 26

4.1 PREDSTAVITEV RAIFFEISEN KREKOVE BANKE D.D. .............................................. 26 4.2 ELEKTRONSKE STORITVE...................................................................................... 26

4.2.1 Bankomati.................................................................................................... 27 4.2.2 Plačilne kartice............................................................................................ 27 4.2.3 Mobilno bančništvo ..................................................................................... 29 4.2.4 Internetno bančništvo Raiffeisen Krekove banke d.d. ................................. 30

4.3 INTERNETNO BANČNIŠTVO ZA FIZIČNE OSEBE RAIFFEISENNET............................. 31 4.4 INTERNETNO BANČNIŠTVO ZA PRAVNE OSEBE EUREKA ..................................... 32 4.5 INTERNETNO BANČNIŠTVO ZA PRAVNE OSEBE RB-ONLINE ................................... 34

5. SKLEP ........................................................................................................................ 36

6. LITERATURA .......................................................................................................... 39

7. VIRI ............................................................................................................................ 41

1. UVOD

1.1 Opredelitev področja in opis problema Danes, v času izredno hitrega razvoja informacijske tehnologije, razvoj bančništva ni več toliko usmerjen v razvoj osnovnih storitev (shranjevanje in posojanje denarja), pač pa v tržne poti, ki te storitve pripeljejo strankam. Potrebe in želje strank se spreminjajo. Stranke želijo predvsem preprost in poceni dostop do svojega denarja s hitro in natančno storitvijo. Elektronski dostop oziroma dostop do interneta je le ena izmed možnosti, ki postaja vedno bolj privlačna. Z uporabo te tržne poti sta komitentom prihranjena čas in pot, zagotovljena pa sta jim tudi varnost in diskretnost poslovanja. Lahko bi rekli, da je razvoj bančnih storitev in distribucijskih kanalov usmerjen v popolno podrejenost posameznikom in njihovih želja. Elektronsko poslovanje pomeni velik preobrat v poslovni praksi, saj spreminja tradicionalne organizacijske modele, poslovne procese, odnose in operativne funkcije. Elektronsko bančništvo obsega negotovinsko poslovanje in je najučinkovitejši način sodobnega plačilnega prometa v domovini in s tujino. Banka lahko z razvojem elektronskega bančništva izboljša kakovost bančnih storitev in poveča zadovoljstvo strank ter jim omogoča hitrejše, fleksibilnejše in enostavnejše poslovanje. Uspešnost bank kot finančnih posrednikov je vse bolj odvisna od učinkovite uporabe informacijske tehnologije, ki omogoča raznolikost ponudbe, znižuje vstopne ovire in povečuje konkurenčnost. Sodobne bančne storitve so močan dejavnik, ki omogočajo uvajanje novih poti in že preizkušenih storitev na način, ki je za komitenta najbolj primeren. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen diplomske naloge je opisati razvoj elektronskega bančništva in predstaviti različne oblike elektronskih prodajnih poti, podpretih z bančnimi storitvami Raiffeisen Krekove banke d.d. Izbrano temo smo raziskovali predvsem zaradi zelo razširjenega pojava elektronskega bančništva pri nas. Prav z razvojem novih informacijskih tehnologij, se odpirajo nove tržne poti, preko katerih lahko banka doseže svoje stranke. Prav finančne institucije so ene izmed tistih, kjer informacijska varnost predstavlja pomemben element v delovanju in poslovanju tovrstnih organizacij. Cilj raziskave je spoznati elektronsko bančništvo v Raiffeisen Krekovi banki d.d. Osredotočili smo se na opredelitev posameznih elektronskih storitev v zgoraj omenjeni banki ter predstavili, kako je pri njih poskrbljeno za varnost. Dejstvo, da je varnost pri elektronskem bančništvu največji problem oziroma predmet pomislekov, predvsem s strani

3

komitentov, smo nekaj vrstic namenili tudi temu področju, saj se zavedamo, da varnost predstavlja temeljno gibalo razvoja elektronskega bančništva. Da bi bralcu približali izbrano temo smo delo razdelili na več poglavij. V prvem poglavju smo predstavili teoretične osnove in podali splošen opis pojma elektronsko bančništvo. Opredelili in opisali smo storitve, ki jih ponuja elektronsko bančništvo ter opisali prednosti in slabosti le-teh. Dotaknili smo se tudi varnosti, ki je zagotovo ena največjih ovir za razmah elektronskega bančništva. V drugem poglavju smo prikazali razširjenost elektronskega bančništva na slovenskem prostoru, ponudbo slovenskih bank ter izpostavili probleme, ki se pojavljajo na tem področju pri nas. V tretjem poglavju smo predstavili Raiffeisen Krekovo banko d.d., njene elektronske storitve ter kako je pri njih poskrbljeno za varnost, zaupnost in zaščito podatkov. Nekoliko bolj smo izpostavili internetno bančništvo v zgoraj omenjeni organizaciji tako za fizične kot za pravne osebe. Sledi sklep, v katerem smo prikazali stanje in razvojne možnosti elektronskega bančništva ter njegovih storitev. 1.3 Predpostavke in omejitve V diplomskem delu smo se osredotočili na elektronsko bančništvo Raifffeisen Krekove banke d.d. oziroma na posamezne elektronske storitve te banke. Elektronsko bančništvo se zelo hitro razvija, temu trendu pa sledijo tudi v Raiffeisen Krekovi banki d.d., saj želijo svojim komitentom ponuditi vedno kaj novega, zanimivega predvsem pa varnega. V diplomskem delu izhajamo iz predpostavke, da konkurenca na trgu bančnih storitev spodbuja banke k iskanju vedno novih elektronskih poti za opravljanje bančnih storitev. Standardnemu načinu poslovanja so se pridružili bankomati, plačilne kartice, internetno in mobilno bančništvo. Tehnologija zaščite in prenosa podatkov po javnih omrežjih je že tako dozorela, da omogoča varno in enostavno opravljanje bančnih storitev na elektronski način. Trdimo, da je opravljanje bančnih storitev na elektronski način za komitente banke bistveno lažje in enostavnejše od tradicionalnega načina, bankam pa tak način poslovanja pomeni kakovostnejše in predvsem cenejše opravljanje bančnih storitev . Omejili smo se predvsem na uporabo internega gradiva Raiffeisen Krekove banke d.d., preostali del literature pa smo pridobili iz domače in tuje literature, raznih člankov ter uporabili internetne podatke.

4

1.4 Predvidene metode raziskovanja V diplomski nalogi smo se osredotočili na predstavitev in raziskavo sodobnih bančnih prodajnih storitev v bančnem okolju ter ugotavljali vpliv sodobnih bančnih storitev na poslovanje bank in njihov odnos do komitentov, zato smo uporabili poslovno raziskavo. Ker pa diplomska naloga opredeljuje tudi proces nastajanja in razvoj elektronskega bančništva, smo uporabili tudi dinamično raziskavo. Nadalje smo uporabili deskriptivni pristop. V okviru tega uporabljamo metodo deskripcije za raziskovanje problema, vplivov in dejstev ter metodo kompilacije, kjer smo povzemali opazovanja in ugotovitve drugih avtorjev. Pri nastajanju diplomskega dela smo uporabili primarne in sekundarne vire. Za primarne vire smo uporabili interno gradivo Raiffeisen Krekove banke d.d., sekundarne vire pa smo pridobili v knjižnici, kjer smo se oprli na domače in tuje vire ter si pomagali s podatki, ki smo jih pridobili s pomočjo interneta.

5

2. ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO

2.1 Opredelitev elektronskega bančništva Elektronsko bančništvo je ožji pojem elektronskega poslovanja. Elektronsko bančništvo lahko opredelimo kot kakršenkoli način poslovanja z banko, ki je neodvisen od poslovalnic bank in temelji na informacijski tehnologiji ter elektronskih medijih. Mediji, ki podpirajo elektronsko bančništvo, pa vključujejo telefone (v živo in avtomatski odzivnik), osebne računalnike, on-line storitve in internet, bančne avtomate, televizijo in druge interaktivne informacijske naprave (informacijski terminali), pametne kartice, elektronske denarnice, elektronska pošta in druge (Bračun 1997, 149). Elektronsko bančništvo pomeni sklepati bančne posle na elektronski način. Banke v želji ponuditi svojo storitev bližje komitentom, uporabljajo različne medije kot so telefon, telefaks, mobilno bančništvo, internet in druge, kot je razvidno iz slike 1. Elektronsko bančništvo torej omogoča optimizacijo distribucije bančnih storitev preko elektronskih medijev. Zaradi vse večje konkurence na trgu bančnih storitev morajo banke iskati vedno nove poti za ponudbo storitev, ki pomenijo napredek v bančni ponudbi. Banke so v hudem konkurenčnem boju prisiljene uvajati nove storitve, ki temeljijo na sodobnih tehnologijah (Groznik in Lindič 2004, 7). SLIKA 1: ELEKTRONSKE PRODAJNE POTI V BANČNIŠTVU

POSLOVALNICE

B A N K A

K O M I T E N T I

TELEFONSKO BANČNIŠTVO

INTERNET

MOBILNO BANČNIŠTVO

SAMOPOSTREŽNO BANČNIŠTVO Vir: Glasilo INFOSRC.SI 2005

6

Konkurenca na trgu bančnih storitev je banke vzpodbujala k iskanju vedno novih kanalov za nudenje storitev. Opravljanje storitev na nov, elektronski način je za komitente banke bistveno lažje in bolj udobno kot opravljanje storitev na tradicionalni način, bankam pa omogoča kvalitetnejšo in bolj ekonomično poslovanje. Lastnosti, ki jim morajo zadoščati storitve elektronskega bančništva so: varnost, popolna avtomatizacija nudenja storitev ter možnost opravljanja storitev ob vsakem času in kjerkoli (Kovačič 1997, 131). Elektronsko bančništvo moramo obravnavati v širšem kontekstu elektronskega trgovanja. Temeljni gradnik elektronskega tržišča je elektronsko bančništvo, ki omogoča izvajanje finančnih transakcij. Banke so se morale v preteklosti spopasti z različnimi izzivi: zniževanje obrestnih mer, deregulacija, (ne)bančna konkurenca. Danes se banke soočajo z novimi zunanjimi izzivi zaradi razvoja elektronskega tržišča, ki predstavlja neposredno grožnjo njeni tradicionalni vlogi. Elektronsko trgovanje bo v temeljih spremenilo način prodaje storitev in produktov, kar od banke zahteva nov model produkcije, servisiranja in posredovanja. Pri načrtovanju elektronskega bančništva je potrebno izhajati iz potreb strank. Ob tem je potrebno upoštevati možnosti, ki jih ponuja trenutno razpoložljiva tehnologija. Pri razvoju pa je potrebno upoštevati naslednja dejstva in vprašanja: ¾ Uporabniki želijo opravljati storitve od kjerkoli, kadarkoli in na kakršenkoli način. ¾ Kakšno tehnologijo imajo na razpolago uporabniki (strankam ne smemo vsiljevati

tehnologije, ampak moramo upoštevati tisto, ki jo imajo doma)? ¾ Kakšna je telekomunikacijska struktura v Sloveniji? ¾ Kakšno povezavo želi banka vzpostaviti s strankami? ¾ Kakšni so dolgoročni in kakšni so kratkoročni učinki elektronskega bančništva, saj

morajo uporabniki imeti zaupanje v storitev? ¾ Banka mora poskrbeti za najvišjo stopnjo varnosti. ¾ Kakšna je ciljna skupina uporabnikov (Bračun 1997, 150). Odgovore na zgoraj postavljena vprašanja mora poiskati vsaka banka zase, saj le-ta ve, kaj je najboljše zanjo in za njene komitente. Elektronsko bančništvo danes za banke ne pomeni več le enega od načinov približevanja komitentom in omogočanje cenejših in hitrejših rešitev, temveč se banke soočajo s problemom, kako najučinkovitejše izkoristiti nove tehnologije na področju bančništva in kako doseči, da bodo imele najboljše rešitve in jih ostali konkurenti ne bodo premagali in prehiteli (SCN Education 2001, 41). 2.2 Storitve elektronskega bančništva Konkurenca na trgu bančnih storitev je vzpodbujala banke k iskanju vedno novih kanalov za ponudbo storitev. Banka ima na voljo veliko različnih storitev elektronskega bančništva. Med te storitve spadajo uporaba bančnih avtomatov, plačilnih kartic, telefonskega bančništva in v zadnjem času dve najhitrejši rastoči storitvi, mobilno in internetno bančništvo, ki omogočajo komitentom kontakt z banko, ne da bi bilo potrebno obiskati klasično poslovalnico (Deutsche Bundesbank 2000).

7

Vsi ti načini predstavljajo napredek v bančni ponudbi, kljub temu, da ima vsak izmed naštetih načinov poslovanja svoje pomanjkljivosti. Predstavili smo elektronske prodajne poti, ki bodo v naslednjem poglavju tudi podprte z primerom Raiffeisen Krekove banke d.d. 2.2.1 Bančni avtomati Prvi bančni avtomat je postavila britanska Barclays bank že junija 1967. Ker kartic z magnetnim zapisom tedaj še niso poznali, so stranke izvabile iz stroja bankovec za 10 funtov kar s papirjem, ki so ga vložile v avtomat in je v avtomatu ostal kot dokazilo o dvigu. Druge banke so na prvih bančnih avtomatih uporabljale tanke plastične kartice, ki jih je bančni avtomat obdržal, nato pa jih je banka vrnila stranki po pošti v ponovno uporabo. Že v prvem letu obstoja so bančne avtomate namestili tudi v Franciji, na Švedskem, v Švici, leta 1969 pa so jih pričeli uporabljati tudi v ZDA. Magnetni zapis na kartici je prinesel novo generacijo bančnih avtomatov v letu 1970, ko je japonski Fujitsu razvil on-line (z banko povezan) avtomat z gotovino. Evropa je zamujala in šele leta 1972 je britanska Lloyds bank namestila prve on-line bančne avtomate, ki jih je razvil IBM (Miš Svoljšak 2001, 50). Čeprav se je že v sedemdesetih letih pričela razvijati ideja o bančnem avtomatu, ki nudi še kaj več kot dvig gotovine, pa je trajalo do sredine osemdesetih let, da so ljudje avtomate sprejeli za svoje in jim zaupali še kaj več (Miš Svoljšak 2001, 51). Bankomati so najpreprostejša pot do gotovine, na njih pa je možno opraviti tudi nekatere druge bančne storitve: preverjanje stanja na osebnem računu, polog gotovine, naročilo plačila položnic in polnjenje računov mobilnega telefona. Največja prednost bankomatov je, da omogočajo bančnim komitentom opravljanje storitev 24 ur na dan, tudi ob nedeljah in praznikih. Bankomati so nameščeni na različnih lokacijah, na lahko dostopnih in dobro vidnih mestih. To je v bližini bank, na ulicah, avtobusnih in železniških postajah, v večjih trgovinah, bencinskih črpalkah itn. To je za komitente zelo priročno in udobno. Vse storitve lahko opravijo enostavno, hitro in brezosebno, kar morajo storiti je, le vstaviti kartico in vtipkati številko. Pomembno vlogo pa bodo imeli bančni avtomati tudi v procesu oskrbe prebivalcev z evri, še posebej v prvih dneh po uvedbi, ko bo veliko dela prostih dni. Tako bodo bančni avtomati ena od pomembnih poti za distribucija evro bankovcev (Poznič 2006). Uporaba bankomatov je preprosta, saj bankomat skozi ves postopek nudi navodila, ki se sproti izpisujejo na ekranu. Uporaba bankomatov pa prinaša določena tveganja, saj so bankomati zelo zanimivi za zločince. Najpogostejša nevarnost, ki preži na uporabnike bankomatov je tako imenovani skimming (prepisovanje, snemanje). Za tem načinom kriminala najpogosteje stojijo organizirane organizacije, v režo za plačilno kartico na bankomatu namestijo napravo za magnetno branje kartic in mini kamero. Magnetni čitalnik je namenjen prepisovanju podatkov, zapisanih na magnetnem zapisu kreditnih ali debetnih plačilnih kartic. Mini

8

kamera pa snema bančne PIN-kode oziroma to, katere štiri šifrirne številke spadajo k posamezni plačilni kartici (Cerar 2004). Najbolj priljubljena metoda kraje plačilnih kartic pa je tako imenovana libanonska zanka. Storilec vstavi plastični vložek v kartično režo bankomata, s katerim kartico zadrži v čitalcu, da je bankomat ne more potisniti iz reže in vrniti uporabniku. Ko stranka odide, storilec brez težav potegne kartico iz čitalca. Do PIN-kode pa pride ali s snemanjem preko mini kamere ali pa najpogosteje storilec preži na uporabnika, pristopi k njemu in se mu predstavi kot uslužbenec banke in mu svetuje ponoven vnos kode. Ko uporabnik odide z namenom, da bo težavo prijavil banki, storilec vzame iz bankomata vložek s kartico, vtipka šifro in dvigne denar. Zato previdnost ni nikoli odveč (RTV Slovenija 2004). Nobena banka sama ne bi bila sposobna zadovoljiti potreb svojih komitentov glede poslovanja z bančnimi avtomati, zato je nujno, da so povezane v mrežo. Do 01.04.1998 so bile povezane v BA-mrežo pod okriljem sektorja za sodobne bančne instrumente Nove ljubljanske banke d.d., od tega datuma dalje pa je začela z rednim poslovanjem družba Bankart d.o.o. Ljubljana, registrirana kot družba za procesiranje plačilnih instrumentov. Vsaka banka, uporabnica storitev družbe Bankart d.o.o. je z družbo podpisala posebno pogodbo o procesiranju na področju poslovanja z bančnimi avtomati in vplačala sorazmerni ustanovni delež (Bankart 2005). 2.2.2 Telefonsko bančništvo Telefonsko bančništvo je oblika elektronskega bančništva, ki omogoča strankam opravljati bančne storitve po telefonu. Obstaja več različnih pojavnih oblik telefonskega bančništva. Od najbolj enostavne, to je avtomatski odzivnik do prijazne oblike, ko nam osebje na drugi strani žice posreduje informacije in izvaja bančne posle, pa vse do zapletene, ko se nam oglasi avtomat in s prepoznavanjem glasu omogoča izvedbo različnih bančnih storitev (Abanka). Pri avtomatskem odzivniku mora uporabnik slediti navodilom že v naprej pripravljenih posnetkov, kateri nas vodijo pri opravljanju želenih storitev. Storitve izbiramo s pritiskom določenih tipk na tipkovnici. Pogoj za tovrstno opravljanje storitev je telefon s tonsko izbiro ali pa navaden telefon s piskačem. Storitve so na voljo 24 ur na dan, vse dni v tednu. Odzivnik daje neznanim uporabnikom splošne informacije o bančni ponudbi, novostih, menjalniških tečajih, obrestnih merah in podobno. Znanim uporabnikom, ki se morajo ob prijavi identificirati s pomočjo osebnega gesla, pa odzivnik omogoča opravljanje storitev osebne narave, in sicer vpogled v stanje na računih, plačilo položnic in računov, vezavo tolarskih in deviznih depozitov, prenos sredstev med računi, otvoritev, spremembo in ukinitev trajnih nalogov, sprejemanje prošenj za povišano prekoračitev stanja na tekočem računu in sprejemanje prošenj za izdajo plačilnih kartic (Bartelj 2004). Pri telefonskem bančništvu s pomočjo bančnega operaterja gre za pogovor v živo z operaterjem, ki v našem imenu opravi želene storitve preko računalnika. Lahko izbiramo

9

med vsemi prej naštetimi bančnimi storitvami. Zaradi varnosti je potrebna identifikacija uporabnika. Interaktiven glasovni odzivnik (IVR, Interactive Voice Response) je eden novejših telefonskih sistemov, ki omogoča bančnim strankam dostop do njihovih bančnih računov, različna plačila in nakazila vse do izračunov kreditov oziroma njihovih parametrov ter tudi poslovanje z vzajemnimi skladi. Sistem IVR zajema prepoznavo govora, govor pretvori, pošlje odgovor preko faksa, snema klice, beleži pa tudi statistiko uporabe (Computel 2000). Prednosti telefonskega bančništva so v tem, da je enostavno, hitro, praktično in ne potrebujemo drage opreme, ampak samo telefonski aparat. Nekateri ljudje imajo pri telefonskem bančništvu občutek boljšega nadzora, če lahko vplivajo na napravo. Slabost pa predstavlja za določene uporabnike neoseben stik, storitev lahko postane neosebna. Slabost predstavlja tudi dejstvo, da naprave ne morejo obravnavati zapletenih primerov (Miš Svoljšak 2001, 55). 2.2.3 Mobilno bančništvo Mobilno bančništvo omogoča svojim uporabnikom, da se kadarkoli in od koderkoli, kjer sega GSM signal mobilne telefonije, povežejo z banko preko svojih mobilnih telefonov. Tako lahko opravijo vrsto storitev, kot so pregledovanje stanja in prometa na bančnih računih, plačevanje računov, prikaz tečajnih list, informativnih izračunov. Za uvajanje mobilnega bančništva je pomembna čim večja razširjenost uporabe mobilnih telefonov med prebivalstvom, saj imajo le tako zagotovljeno dovolj veliko število potencialnih uporabnikov mobilnega bančništva. V bančnem svetu mobilno bančništvo predstavlja nove (mobilne) trge, na katerih se banka približa svojim komitentom (Vagaja 2000, 12). Banke ponujajo dva načina mobilnega bančništva in sicer SMS bančništvo in WAP bančništvo. Banke uporabljajo SMS bančništvo predvsem za bolj preproste informativne bančne storitve, kot so vpogled v stanje in zadnje spremembe na računu. Uporabnik lahko naroči pri banki prejemanje periodičnih obvestil o stanju na računu in podobnih storitev. Ima pa tudi možnost, da kadarkoli naroči želeno obvestilo, tako da pošlje SMS sporočilo z dogovorjeno ključno besedo. SMS sporočil ni mogoče kodirati. Zelo majhna varnost pred nedovoljenim dostopom je zagotovljena samo v kodiranju mobilnega omrežja. Vendar je to kodiranje mogoče že z osebnim računalnikom odkodirat, zato ni priporočljivo pošiljanje pravnih vsebin pri SMS bančništvu (Aydinli 2002, 24). WAP (Wireless Application Protocol) predstavlja poseben primer uporabe interneta oziroma širitve interneta. Mobilni telefoni in ostale mobilne naprave so postali medij,

10

katerega si zaradi njegove množičnosti in razširjenosti nihče ne bo mogel privoščiti, da bi jih ignoriral. WAP protokol je skupek določil, ki določajo razvijanje internetu podobnih aplikacij in se uporabljajo v brezžičnih omrežjih. Namenjen je povezovanju interneta in mobilnih naprav ter omogočiti kjerkoli in kadarkoli enostaven in hiter prenos informacij in storitev do mobilnega uporabnika. WAP omogoča opravljati bančne storitve, kot so vpogled v promet in stanje na računih ter celo plačevanje računov in prenose denarja (Miš Svoljšak 2001, 57). 2.2.4 Plačilne kartice Plačilne kartice so eden najbolj priljubljenih načinov plačevanja med fizičnimi osebami in podjetji. Takšno plačevanje omogoča, da s seboj ne nosimo večje količine gotovine, kljub temu pa lahko plačamo in kupimo blago, ki si ga želimo. Večje plačilne kartice sprejemajo že skoraj povsod, tako, da lahko z njimi rezerviramo letalsko vozovnico, počitniški paket ali nakupujemo preko svetovnega spleta. Plačilne kartice v najširšem pomenu nudijo dve temeljni storitvi: ¾ dvig gotovine, ¾ nakup blaga in storitev.

Dvig gotovine je mogoče opraviti na bankah, izdajateljicah kartic, na poštah in prodajnih mestih z oznako gotovina ter na bankomatih z oznakami kartic, ki jih uporabljamo. Nakupe na prodajnih mestih opravljamo s plačilno kartico preko POS (Point of Sale)-terminalov. POS tehnologija predstavlja avtomatski prenos oziroma izmenjavo podatkov prek terminala, ki je nameščen na prodajnem mestu, do računalnika v banki, ob uporabi javnega omrežja (Moj mikro 2004). Plačilne kartice lahko delimo po več kriterijih. Glede na način poravnave plačil ločimo debetne kartice, kreditne kartice in kartice s predplačilom. Glede na izdajatelja pa jih delimo na bančne kartice, podjetniške kartice, partnerske kartice in licenčne kartice. Debetne kartice so kartice, ki so vezane na določen bančni račun. Poleg tega, da so identifikacijski dokument za plačilo s čekom in da z njimi lahko dvigamo gotovino, imajo še plačilno funkcijo z debetnim (takojšnjim) načinom poravnave obveznosti. Pri plačilu se prenos sredstev s strankinega računa izvrši v roku od nekaj minut do nekaj dni, odvisno od zmogljivosti tehnologije plačilnega sistema. Ta kartica ni izdana za zagotavljanje potrošniškega kredita, ampak za opravljanje enostavnega brezgotovinskega plačila (Evans and Schmalensee 1999, 27-28). Kreditne kartice omogočajo plačevanje raznovrstnih storitev in blaga pa tudi dvigovanje gotovine v bankah. V trenutku nakupa oziroma prevzema blaga do plačila dejansko še ne pride, kajti imetnik kreditne kartice s predložitvijo in s podpisom potrdi prevzem blaga, prodajalec pa mora račun izdati izdajatelju kreditne kartice. Ta plača račun prodajalcu in ga nato zaračuna imetniku kreditne kartice. Končno plača račun seveda imetnik plačilne kartice, to je kupec (Odar, 2000, 94).

11

Kreditne kartice delimo na kartice z odloženim plačilom in prave posojilne kartice. Pri prvih gre za zamik plačila, in sicer se opravi enkrat mesečno na določen dan. Pri pravih kreditnih karticah pa je imetniku za poravnavo odobreno posojilo. Vsak mesec plača le del obveznosti s pripadajočimi obrestmi. Kartice s predplačilom so kartice, pri katerih je plačilo izvršeno še pred uporabo. Pri tej kartici ni potrebna identifikacija imetnika in tako ni nobenega tveganja glede plačila. Uporabljamo jih lahko dokler se vrednost na kartici ne porabi in jih nato zavržemo ali pa ponovno napolnimo. Uporablja se jih za plačevanje drobnih storitev, kot so parkirnine, cestnine, avtobusne vozovnice, najpogosteje pa za telefonske pogovore (Mojdenar 2001). S tehnološkega stališča delimo plačilne kartice na kartice z magnetnim trakom, kartice z mikročipom in laserske kartice. Kartice z mikročipom, tako imenovane pametne kartice, nudijo precej večjo varnost kot kartice z magnetnim zapisom, ki bodo še v uporabi do leta 2011 in ne zadovoljujejo več strogih varnostnih kriterijev. Kartice z magnetnim zapisom so že odslužile svoje in se umikajo tako imenovanim pametnim karticam (Fiducia). Mednarodni kartični sistemi so pred več kot desetletjem oblikovali skupni standard prehoda na čipno tehnologijo, imenovan EMV (Europay-Mastercard-Visa). Prehod na novo tehnologijo ne obsega samo zamenjave kartic z novimi, pametnimi karticami, ampak predvideva tudi nadgradnjo bankomatov in POS-terminalov. EMV tehnologija je temeljni tehnološki pogoj za enotni evropski plačilni prostor (SEPA), ki bo v celoti zaživel s 1.1.2010. Prinaša pa prehod na EMV tehnologijo ne samo organizacijski prehod, ampak predstavlja tudi velik investicijski zalogaj za banke (Pehar 2005). EMV tehnologija namreč bistveno spreminja način uporabe kartic. Pri vsakem nakupu se je potrebno predstaviti s PIN-kodo, vse transakcije pa so zaradi na novo uvedenih kriptografskih operacij daljše (Nabergoj 2006, 7). Uporaba kreditnih kartic se je v zadnji letih zelo razširila, kar prinaša prednosti za izdajatelja, prodajalca in imetnika kartic. Najpomembnejše prednosti so: Prednosti za imetnika kreditnih kartic: ¾ omogočeno kreditiranje, kar pomeni, da imetnik kreditne kartice v trenutku nakupa

ne potrebuje likvidnih sredstev, kajti kupnino bo poravnal kasneje, ¾ brezgotovinski nakup blaga oziroma storitev, tako se izogne vsem tistim

nevšečnostim, ki jih povzroča gotovinsko plačevanje in ne potrebuje gotovine pri sebi,

¾ pravni osebi imetniku plačilne kartice ni potrebno uporabe naročilnice.

Prednosti za prodajalce, ki sprejemajo kreditne kartice: ¾ prodajalci se odločajo prodajati na kreditne kartice, ker računajo, da se jim bo

zaradi brezgotovinskega plačevanja in kreditiranja povečala prodaja, saj potrošniki pogosto kupujejo blago, ki ga običajno ne bi, ker pri sebi ne bi imeli dovolj gotovine,

12

¾ izdajatelj plačilne kartice jamči za plačila; prodaja na kreditne kartice je tako zanesljivo plačana, kar je v obdobju plačilne nediscipline zelo pomemben dejavnik.

Prednosti za izdajatelje kreditnih kartic: ¾ običajno gre za kratkoročno kreditiranje, ¾ izdajatelji kreditnih kartic praktično živijo od članarine in provizije, ki jih

zaračunavajo prodajalcem na kreditne kartice. Članarina se plačuje vnaprej, provizija pa sproti,

¾ z izdajanjem in uveljavljanjem kreditnih kartic izdajatelji uveljavljajo svoje ime oziroma blagovno znamko (Odar, 2000, str. 96-97).

Toda kreditne kartice imajo tudi nekaj slabosti. Izstopajoče so predvsem naslednje: Slabosti za imetnike: ¾ članarina je lahko precejšen izdatek, ki dodatno bremeni imetnika kartice, ¾ prodaja na kredit je pogosto podprta z učinkovito reklamo in zato dokaj mamljiva,

tako da nekateri potrošniki prekoračijo svoje finančne zmožnosti in kupujejo blago, ki si ga v resnici ne morejo privoščiti,

¾ izguba ali vsakršna nezakonita odtujitev lahko povzroči nezakonito in nepooblaščeno uporabo kartice z vsemi stroški v tej povezavi.

Slabosti za prodajalce, ki sprejemajo kreditne kartice: ¾ prodajalci morajo plačevati provizijo, ki se določi s pogodbo in je običajno odvisna

od prometa, ¾ če želi biti prodajalec konkurenčen, enostavno mora omogočiti prodajo na različne

kreditne kartice, ne glede na dodatno obremenitev zaradi provizije. Slabost za izdajatelje kreditnih kartic predstavlja predvsem dejstvo, da je potrebno od imetnikov kartic čimprej izterjati plačilo, kar pa vedno ni mogoče, zaradi nelikvidnosti, bankrotov ali drugih težav in se pojavijo dodatni stroški zaradi tožb in izterjav zapadlih plačil (Odar, 2000, str. 97-98). 2.2.5 Internetno bančništvo Internetno bančništvo je oblika elektronskega bančništva, ki se danes zelo hitro razvija in predstavlja gonilno silo elektronskega bančništva. Za internetno bančništvo je značilno, da komitenti izvajajo transakcije preko spletnih strani banke, do katerih pristopajo s spletnim brskalnikom preko interneta. Gre za pregleden, enostaven in nezahteven način uporabe elektronskega bančništva. Kadarkoli komitent vstopi v elektronsko bančništvo, je takoj na vrsti in ima neprekinjen dostop do informacij. Internetno bančništvo omogoča bančnim komitentom, da opravijo svoje bančne obveznosti neposredno od doma ali s svojega delovnega mesta in to vse brez neposredne pomoči bančnega uslužbenca, kadarkoli, 24 ur na dan, 365 dni na leto (Hermes Softlab).

13

Internetno bančništvo ima več funkcij. Internetno bančništvo ima predstavitveno funkcijo, kjer banke predstavljajo svoje storitve in obveščajo komitente o novostih in pomembnih spremembah ter tako izkoriščajo internet kot cenen medij. Najpomembnejša funkcija internetnega bančništva pa je izvajanje transakcij. Tako internetno bančništvo omogoča vrsto storitev, ki so enostavne, hitre in cenejše od klasičnih storitev (SRC.SI 2005). Storitve, ki jih omogoča internetno bančništvo so: ¾ vpogled v stanje na računih, ¾ pregled prometa na računih, tudi za pretekla obdobja, ¾ plačila s položnico, plačilnim nalogom, ¾ interne prenose sredstev, ¾ pregled arhiva, ¾ preklic bančne kartice, ¾ naročilo vezave in prekinitve podaljšanja vezave, ¾ pošiljanje in prejemanje sporočil iz banke, ¾ naročilo obrazcev za različne vrste posojil, ¾ zahtevek za izdajo limita na osebnem računu, limita za plačilne kartice.

Osnovne storitve internetnega bančništva so od banke do banke enake, do majhnih razlik prihaja samo pri storitvah, ki so manj pomembne in tako ne predstavljajo kakršnokoli prednost banke ali boljšo storitev. Storitve so enostavne, zato ni potrebno računalniškega predznanja, saj vse banke ponujajo podrobna navodila za uporabo. Banke imajo ločeno internetno bančništvo za fizične osebe in pravne osebe. Poleg vseh zgoraj navedenih storitvah, je na voljo za pravne osebe še mednarodni plačilni promet. Pri obeh različicah internetnega bančništva pa je bistvenega pomena zagotavljanje varnosti in pridobivanje zaupanja komitentov v varno poslovanje. 2.3 Prednosti in slabosti internetnega bančništva Internetno bančništvo ima veliko prednosti in ima dobro lastnost, da je dejansko uporabno in koristno za obe strani, tako za banko kot komitente. Prednosti za banko so: ¾ nižji stroški bančne transakcije, saj je cena obdelave elektronskega plačilnega

naloga približno 10 do 15 krat nižja od cene klasične obdelave. Posledično se lahko znižajo tudi provizije, ki jih plačujejo komitenti (Vozel 1999, 74),

¾ širok krog potencialnih strank, zaradi vse večjega števila uporabnikov interneta; tako lahko banka pridobi nove stranke tudi na lokacijah, kjer sicer nima klasičnih poslovalnic,

¾ manj poslovalnic kot sicer, če banki uspe razširiti uporabo internetnega bančništva in tako zniža stroške vzdrževanja klasičnih poslovalnic oziroma ni potrebe po odpiranju novih poslovalnic,

¾ prihranek pri obvestilih o stanju na računu, ki skupaj s poštnino predstavlja za banko precejšen strošek, saj komitenti pričakujejo ta obvestila. Banke bi z uporabo

14

elektronske pošte po eni strani znižale stroške, po drugi strani pa bi bili uporabniki obveščeni tako rekoč takoj pri vsaki spremembi (Hrovat 2000, 54),

¾ priložnost za manjše banke, ¾ izboljšanje odnosov s strankami, saj jim zaradi avtomatiziranosti rutinskega dela

ostane več časa, ki ga lahko namenijo svojim strankam, ¾ večja preglednost in kontrola poslovanja, ker so pri elektronskem poslovanju vsi

podatki na voljo v pregledni obliki, kar omogoča lažjo kontrolo, ¾ elektronsko zajemanje podatkov, s katerim se banke izognejo naporu vnašanja

podatkov v računalnik, podatki pa se prenašajo hitreje in so elektronsko obdelani, ¾ spremljanje uporabe, s katerimi banke pridobijo koristne informacije o pogostosti

uporabe spletne strani, kaj komitente zanima, koliko časa so prisotni in podobno (Groznik in Lindič 2004, 12-13)

Prednosti za komitente: ¾ izogibanje gneči, ki moti kar 84 odstotkov uporabnikov in je najpogosteje naveden

razlog za uporabo internetnega bančništva, ¾ nižja cena bančnih storitev, kar pride predvsem do izraza pri transakcijah z

velikimi zneski, saj je pri večini slovenskih bank cena internetne bančne transakcije ne glede na znesek bistveno cenejša kot pri bančnem okencu (Hrovat 2000, 54),

¾ možnost dostopa od doma ali iz službe, tako jih kar 82 odstotkov ceni, da lahko vsa manjša bančna opravila opravijo brez obiska poslovalnice banke,

¾ prihranek časa, kar je pri današnjem tempu življenja bistvenega pomena, saj komitentom ni potrebno zapravljati časa za rutinske zadeve, ki jih je moč opraviti preko računalnika,

¾ možnost opravljanja storitev ob katerem koli času, saj veliko ljudi ureja finance šele ob koncu delovnega dne, ko so vse poslovalnice že zaprte,

¾ večja informiranost, saj imajo komitenti večji pregled nad stanjem na računu in jim ni potrebno čakati na bančno obvestilo na dom,

¾ enostavnost, ¾ stik z bančnim uslužbencem ni potreben (Groznik in Lindič 2004, 14)

Žal pa ima vsaka medalja dve strani in pri tem internetno bančništvo ni izjema. Tako ima poslovanje preko interneta tudi slabe lastnosti, ki jih lahko prav tako razdelimo na slabosti za banko in slabosti za komitente. Slabosti za banko predstavljajo predvsem visoki začetni stroški, povezani z razvojem aplikacij, ki zahtevajo precejšnja vlaganja v informacijske sisteme. Prav tako se je izkazalo, da storitev ni primerna za vse, saj vsi ljudje ne zaupajo računalnikom ali jih preprosto nimajo. In ti ljudje ne odstopajo od klasičnega načina bančnega poslovanja, kar pa se je izkazalo tudi pri nekaterih komitentih, ki še vedno uporabljajo tudi klasičen način pri zahtevnejših opravilih in tako internetno bančništvo ni izkoriščeno tako kot bi moralo biti (Groznik in Lindič 2004, 15). Kot problem se je izkazalo tudi dejstvo, da banke dejansko niso prihranile pri zaposlenih, saj so morale zaposliti izobražene in drage kadre za izvajanje internetnega bančništva. Slabosti za komitente so se izkazale predvsem v zaupanju v varnost. Največ komitentom ima pomisleke glede varnosti, ki sicer s časom uporabe interneta padajo (Oseli 2004,23).

15

Kot slabost za komitente so se izkazali še naslednji dejavniki: ¾ stare navade, saj so mnogi ljudje navajeni na klasičen način poslovanje in ga ne

želijo spreminjati, ¾ slabo poznavanje, kar vodi v nezaupanje in posledično ne uporabo storitev, ¾ omejen dostop, ¾ ni pisnega potrdila, kar pride do izraza predvsem pri napakah in nesporazumih,

kjer je potem težko dokazovati svoj prav; pri pomembnejših poslih tako želijo komitenti dobiti pisno potrdilo,

¾ ni osebnega kontakta, kar se izkaže kot slabost predvsem, ko komitenti želijo posvet oziroma rabijo pomoč ali pa želijo graditi svoj poslovni odnos na temelju medsebojnih odnosov in zaupanja (Groznik in Lindič 2004, 15-16).

Internetno bančništvo se tako v Sloveniji kot po svetu pretežno uporablja za izvajanje plačilnega prometa, kaj kmalu pa lahko pričakujemo nove storitve internetnih bank. Tako bo mogoče preko interneta tudi najemati kredite, poslovati z vrednostnimi papirji, vezati sredstva itd. Tako smo le še korak od popolnoma »virtualnih bank«. Gre za banke, ki bodo s komitenti poslovale zgolj preko interneta in ne bodo imele razvejane mreže podružnic. E- bančništvo je torej iz dneva v dan bolj razširjeno (Gosar in Valher 2002, 33). 2.4 Varnost internetnega bančništva Varnost poslovanja je pri elektronskem bančništvu za banko ključnega pomena. Zato banke temu vprašanju posvečajo veliko pozornost in skušajo zagotoviti najboljšo možno stopnjo zaščite, ki je trenutno dosegljiva. Pri zagotavljanju varnosti sta udeležena tako banka kot komitent. Banka je dolžna postaviti varne sisteme, ki komitentu omogočajo, da opravlja bančne storitve enostavno in varno. Še tako dobre tehnologije pa so same po sebi ranljive, če se komitenti ne držijo nekaterih pravil. Internetno bančništvo se namreč začne že na komitentovem osebnem računalniku. Zato banke namenjajo veliko pozornost ozaveščanju svojih komitentov o pomembnosti varnega hranjenja certifikatov in gesel, o pomembnosti uporabe najnovejših proti virusnih programov in pomembnosti pazljivosti pri uporabi elektronske pošte. Komitentom svetujejo uporabo pametnih kartic kot medij za shranjevanje sredstev za šifriranje ključev, saj le-te danes v svetu predstavljajo najvišjo stopnjo zaščite (Kreissparkasse Tübingen). Najpomembnejše varnostne storitve, ki bankam omogočajo nadzor varnosti na področju elektronskega bančništva, so: ¾ Avtentikacija. Avtentikacija zagotavlja prejemniku, da je sporočilo poslal točno

določen pošiljatelj in ne nekdo nepooblaščen. Avtentikacijo zagotavljajo digitalni podpis in elektronski notarji z digitalnimi certifikati.

¾ Zaupnost. Zaupnost sporočila preprečuje njegovo nepooblaščeno razkritje, saj bi le

to povzročilo hude posledice. Šifriranje je funkcija, ki sporočilo spremeni v neberljivo obliko, ki jo lahko prebere le prejemnik z ustreznim dešifrirnim ključem.

16

¾ Celovitost. Celovitost sporočila preprečuje njegovo nepooblaščeno spremembo ali uničenje, kar zagotovimo z digitalnim podpisovanjem. Digitalni podpis temelji na nesimetričnem šifriranju, in sicer se za šifriranje uporablja pošiljateljev javni ključ, za dešifriranje pa njegov zasebni ključ.

¾ Avtorizacija. Pri avtorizaciji gre za nadzor dostopa do določenih informacij, saj se

mora komitent identificirati, običajno z geslom v kombinaciji z uporabniškim imenom.

¾ Nezavrnitev. Nezavrnitev preprečuje nepriznavanje katerega izmed udeležencev

komunikacije, da je sodeloval v komunikaciji, kar dosežemo z digitalnim podpisom (Sudweeks and Romm, 2000, str. 101-102).

Rešitve za navedene varnostne storitve omogoča današnja sodobna tehnologija, in sicer gre za uporabo šifriranja, digitalnih podpisov, digitalnih potrdil in postavitev obrambnih zidov. Šifriranje Šifriranje (kriptografija) je postopek zagotavljanja tajnosti elektronsko izmenjalnih podatkov. Šifriranje onemogoča osebi, ki je prestregla šifrirano sporočilo, da iz njega pridobi originalno sporočilo. Šifriranje je torej sprememba sporočila v obliko, ki se ga da prebrati le s pomočjo šifrirnega ključa. Uporabljata se dve obliki šifriranja, in sicer simetrično in asimetrično šifriranje. Pri simetričnem šifriranju je ključ za šifriranje in dešifriranje sporočila enak. Pošiljatelj in prejemnik uporabljata enak ključ, ki ga smejo poznati samo osebe, ki so pooblaščene za šifriranje ali dešifriranje določenega sporočila. Primer simetričnega šifriranja je geslo pri bančni kartici. Slabost simetričnega šifriranja je, da moramo imeti za vsakega uporabnika poseben ključ. Pri tem pa prejemnik tudi ne more neizpodbitno dokazati, kdo je pošiljatelj, tako da si morata pošiljatelj in prejemnik zaupati in imeti zanesljivo pot za izmenjavo ključa (Halcom Informatika 2005). Pri asimetričnem šifriranju je šifrirni ključ kombinacija zasebnega in javnega ključa. Vsaka banka in komitent posebej imajo za šifriranje podatkov dva ključa, tako javnega kot zasebnega. Zasebni ključ se uporablja za dešifriranje podatkov in ga je potrebno varovati, medtem ko se javni ključ uporablja za šifriranje podatkov in mora biti dostopen vsem (Halcom Informatika 2005). Javni ključ digitalnega potrdila pomeni, da je le-ta javno dostopen oziroma objavljen v tako imenovanem javnem imeniku. Javni ključ je potrebno povezati z njegovim imetnikom in ga javno objaviti. Celoten sistem za uporabo varnostnih metod na podlagi asimetrične kriptografije v elektronskem poslovanju imenujemo infrastruktura javnih ključev (PKI- Public key infrastructure) (Klobučar 2000, 106). PKI s pomočjo digitalnih potrdil, ki jih izdajajo overiteljske agencije poskrbi za povezavo javnih ključev z realnimi objekti, razpečavo javnih ključev in vzpostavitev zaupanja v javne ključe. PKI določa postopke in opremo za generiranje in hranjenje ključev, overjanje imetnikovih ključev in izdajanje digitalnih potrdil javnih ključev, objavljanje digitalnih

17

potrdil v imeniku, preklicevanje digitalnih potrdil in časovno označitev postopkov (Lesjak 2004). Zasebni ključ se uporablja za digitalno podpisovanje (overjanje) ter za dešifriranje sporočil, ki so bila šifrirana z javnim ključem. Dostop do zasebnega ključa digitalnega potrdila ima samo imetnik digitalnega potrdila. Uporaba šifriranih sporočil je eden izmed najpomembnejših načinov zagotavljanja varnosti v računalniških omrežjih, saj zagotavljajo privatnost komunikacije in onemogočajo prisluškovanje. Zaščita sporočil je odvisna od velikosti ključa. 128 bitni ključ zagotavlja najvišjo stopnjo varnosti (Deželna banka Slovenije 2004). Digitalni podpis Digitalni podpis se uporablja za preverjanje verodostojnosti pošiljatelja in zagotavlja, da sporočilo, ki potuje med uporabnikom in varovanim sistemom, ni bilo spremenjeno s strani tretje osebe. Digitalni podpis torej poveže vsebino dokumenta s podpisnikom. Digitalni podpis je elektronski ekvivalent lastnoročnega podpisa. Zagotavlja avtentikacijo podpisnika, dodatno pa zagotavlja tudi celovitost (nespremenljivost) sporočila, podpisnik pa ne more zanikati, da je prav on dokument podpisal (Bančnik 2005). Poslanemu sporočilu preko javnega omrežja dodamo posebej izračunan povzetek, ki je šifriran s komitentovim zasebnim ključem, kar imenujemo digitalni podpis. Ko banka prejme šifrirano sporočilo in njegov digitalni podpis, najprej dešifrira podpis s komitentovim javnim ključem (s tem se prepriča, da je bil pošiljatelj resnično komitent) in še enkrat izračuna povzetek prejetega sporočila. Če se izračunani in prejeti povzetek ujemata, pomeni, da je sporočilo enako poslanemu in komitentovo sporočilo odšifriramo z zasebnim ključem banke (Klobučar 2000, 101). Digitalno podpisovanje je pravzaprav izdelava prstnega odtisa podatkov, ki je vedno unikaten. Vsakemu dokumentu pripada samo en prstni odtis. Ko se dokument digitalno podpiše, se vhodni podatki pretvorijo z zgoščevalno funkcijo, katere rezultat je prstni odtis dokumenta. Ko prstni odtis dokumenta odšifriramo z zasebnim ključem, dobimo digitalni podpis dokumenta. Dokument digitalno podpišemo s svojim zasebnim ključem, medtem ko se podpis preverja z javnim ključem podpisnika. Ključa sta med seboj tako povezana, da podpis dokumenta, ki je narejen z zasebnim ključem, se lahko preveri samo z javnim ključem iz para. Za zanesljivo delovanje je ključnega pomena varovanje zasebnega ključa. Zato priporočajo hranjenje zasebnega ključa na pametni kartici, saj ključa iz kartice ni mogoče prekopirati. Dostop do zasebnega ključa je potrebno zavarovati z geslom, ki si ga uporabnik določi sam.

18

Digitalno potrdilo V Sloveniji je bil leta 2000 sprejet Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu, ki je vpeljal in uzakonil pojem digitalno potrdilo in kvalificirano digitalno potrdilo. Digitalno potrdilo je ekvivalent osebnemu dokumentu v vsakdanjem življenju. Digitalno potrdilo zagotavlja avtentikacijo objektov. Digitalno potrdilo vsebuje med drugim tudi podatke o njegovem imetniku in overiteljski agenciji, njegov javni ključ in namen za katerega je bilo digitalno potrdilo izdano (Lesjak 2004). Pri digitalnem potrdilu gre v principu za posebno tehnologijo zapisovanja določenih informacij, ki se v elektronskem prometu uporabljajo za identifikacijo (avtentikacijo) uporabnikov in tako imenovano podpisovanje transakcij. Vsak uporabnik ima tako svoje digitalno potrdilo, ki ga uporablja, kadar se ustanovam in njihovim informacijskim sistemom predstavlja- avtenticira. Digitalna potrdila izdajajo posebne ustanove, tako imenovane certifikatske agencije, ki so privatne in javne. Privatne certifikatske agencije so tiste, ki digitalna potrdila izdajajo samo za svoje interne potrebe, javne certifikatske agencije pa so tiste, ki opravijo poseben postopek registracije, ustrezajo vsem zakonsko predpisanim zahtevam in so zaradi tega javno priznane. Tako izdana digitalna potrdila so z zakonom priznana in veljaven osebni dokument za uporabo v elektronskem svetu (Activa 2006b). Požarni zid Požarna pregrada (firewall) je varen način povezave zasebnih omrežij z javnimi in jih opredelimo kot sklop naprav in postopkov, ki skrbijo za nadzor in kontroliran dostop uporabnikov v zaščiteno omrežje in iz njega. Loči zunanji del računalniškega omrežja od notranjega dela omrežja ter onemogoča nepooblaščeni dostop do podatkov. Požarni zid je filter med zasebnim omrežjem in internetom, ki prepreči dostop do zasebnih omrežij, ki so priključena na internet, če ti uporabniki za to nimajo pooblastil, ter omogočajo uporabnikom znotraj obrambnega zidu dostop do interneta. Vsa sporočila gredo mimo obrambnega zidu, ki zavrne sporočilo, ki ne ustreza določenim varnostnim pogojem, in tako ne dovoli vstopa v internetno omrežje. Prav tako požarni zid omejuje pošiljanje sporočil iz notranjega v zunanje omrežje. Požarni zid registrira število pristopov in število poskusov vdora, ne more pa zaščititi omrežja pred prometom, ki na videz ni tvegan oziroma njegove tveganosti ne pozna, zato je pomembno nenehno nadgrajevanje programske opreme požarnega zidu. Poznamo dva tipa požarne pregrade, glede na način pregledovanja prometa. Paketni filter pregleduje vsak posamezni paket, ki prečka požarno pregrado, medtem ko dinamični filter pregleduje podobno, a hkrati pomni zgodovino, torej kaj se je zgodilo v prejšnjem paketu (Mele 2006, 53).

19

3. ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO V SLOVENIJI

Komitenti bank se vse bolj odvračajo od bank kot klasičnih varčevalnih institucij. Klasično varčevanje na banki (depoziti, varčevalne knjižice, …) upada, medtem ko imajo preostale bančne storitve vse več uporabnikov. Po podatkih Banke Slovenije zelo hitro narašča internetno bančništvo, kar je razvidno iz grafa 1. Tako je bilo v Sloveniji leta 2000 komaj 15.000 uporabnikov internetnega bančništva za fizične osebe, danes se ta številka giblje že čez 260.000 uporabnikov. GRAF 1: ŠTEVILO UPORABNIKOV INTERNETNEGA BANČNIŠTVA ZA FIZIČNE OSEBE

0

50.000

100.000

150.000

200.000

250.000

300.000

2000 2001 2002 2003 2004 2005

Vir: Banka Slovenije Tudi število uporabnikov internetnega bančništva za pravne osebe narašča iz leta v leto. Iz grafa 2 je razvidno, da je bilo leta 2000 šele 1206 uporabnikov internetnega bančništva za pravne osebe, danes je ta številka že okrog 50.000 uporabnikov. GRAF 2: ŠTEVILO UPORABNIKOV INTERNETNEGA BANČNIŠTVA ZA PRAVNE OSEBE

0

5.000

10.000

15.000

20.000

25.000

30.000

35.000

40.000

45.000

50.000

2000 2001 2002 2003 2004 2005

Vir: Banka Slovenije

20

V Sloveniji so najbolj razširjene plačilne kartice, tako debetne kot kartice z odloženim plačilom. Ena izmed prvih oblik sodobnih bančnih poti, telefonsko bančništvo, je še vedno priljubljeno, vendar pa se zaradi hitrejšega poslovanja komitenti večinoma odločajo za poslovanje po internetu (Ivanič 2005, 56). Po podatkih Banke Slovenije narašča število izdanih kartic. Iz grafa 3 je razvidno, da narašča tako število kreditnih kartic kot tudi debetne kartice. Tako je bilo v letu 2000 izdanih vseh kreditnih kartic 742.071, konec leta 2005 pa že 1.094.319 kreditnih kartic. Tudi pri debetnih karticah je viden močan porast, ki je dosegel svoj vrhunec leta 2003. Leta 2000 je bilo izdanih 1.392.379 debetnih kartic, konec leta 2005 pa je bilo izdanih 2.330.220 kartic. GRAF 3: ŠTEVILO IZDANIH KREDITNIH IN DEBETNIH KARTIC V SLOVENIJI

742.071 1.392.379

787.779 1.495.660

847.450 1.707.668

928.184 2.466.579

1.011.236 2.310.190

1.094.319 2.330.220

2000

2001

2002

2003

2004

2005

Debetne kartice Kreditne kartice

Vir: Banka Slovenije Tudi število bančnih avtomatov se povečuje iz leta v leto. Tako je bilo leta 2000 nameščenih 865 bančnih avtomatov, danes je nameščenih že 1490 bančnih avtomatov, kar je razvidno iz grafa 4. GRAF 4: ŠTEVILO BANČNIH AVTOMATOV V SLOVENIJI

0

200

400

600

800

1.000

1.200

1.400

1.600

2000 2001 2002 2003 2004 2005

Vir: Banka Slovenije

21

3.1 Razvoj elektronskega bančništva v Sloveniji Elektronsko bančništvo se z velikimi koraki širi tudi v Sloveniji, saj si je danes skorajda nemogoče zamisliti moderno banko, ki ne bi ponujala elektronskih bančnih storitev. Sami začetki elektronskega bančništva so se začeli še pred splošno razširjenostjo interneta. Prvi poskusi elektronskega bančništva so se pri nas začeli leta 1991, ko je Nova Ljubljanska banka postavila prvi bančni avtomat. Banke so ponudile možnost dviga gotovine in vpogled v stanje na računih preko bankomatov, ki so jih postavljale po vsej Sloveniji. Tri leta kasneje smo doživeli naslednji korak z uvedbo telefonskega bančništva. Na globalni trg so slovenske banke stopile s priključitvijo na svetovno računalniško omrežje leta 1997, ko je SKB kot prva slovenska banka ponudila bančne storitve tudi preko interneta. Danes tovrstne storitve ponujajo domala vse slovenske banke ( Klajnščak 1999, 6). V Sloveniji je uvedba internetnega bančništva zelo povezana z reformo plačilnega prometa, predvsem s prenosom tolarskih računov iz agencije za plačilni promet v poslovne banke. Razvoj spletnega bančništva je potekal v več fazah. Začelo se je vse skupaj s tem, ko so banke uporabljale internet predvsem v informativne in predstavitvene namene. V naslednjem obdobju so imeli uporabniki možnost spremljanja stanja na računu, naročanja čekov in spremljanja osnovnih finančnih podatkov. Okrog leta 1999 pa so banke že začele razvijati pravo transakcijsko bančništvo. Vedno večje število internetnih uporabnikov in vedno večja konkurenca pa sili banke v razvoj in ponudbo vedno več storitev in tako gre danes razvoj spletnega bančništva v smeri opravljanja investicijskega bančništva in ponujanja bančno-zavarovalniških poslov (Halcom Informatika 2002). 3.2 Ponudba slovenskih bank Ponudba slovenskih bank na področju elektronskega bančništva je zelo pestra in primerljiva s tujimi. Večina bank vzorno pokriva elektronski plačilni promet. Od leta 1997, ko je SKB banka kot prva banka v Sloveniji ponudila elektronsko oziroma internetno bančništvo, se ji je z internetno ponudbo pridružila tudi večina ostalih slovenskih bank. Med njimi je v ospredju Nova Ljubljanska banka, katere internetna bančna storitev je najbolj razširjena, saj jo uporablja tudi nekaj drugih bank. Kot je razvidno iz tabele 1, internetno bančništvo ponujajo praktično vse slovenske banke, kar komitentom omogoča hitro, varno in cenovno ugodno rešitev poslovanja z banko ter 24-urno dostopnost do bančnih storitev. Banke uporabljajo različno, a v vsakem primeru sodobno, uporabnikom prijazno tehnologijo in opremo. Elektronska bančna ponudba se ne razlikuje kaj dosti od banke do banke, temeljne funkcije, kot so plačevanje s predlogami in pregled prometa imajo vse banke urejeno zadovoljivo. Do majhnih razlik prihaja le v manj uporabljanih lastnostih (Gabrijelčič 2006, 70).

22

TABELA 1: PREGLED BANK IN HRANILNIC, KI OMOGOČAJO INTERNETNO BANČNIŠTVO Zap.. št

Ime banke URL E-bančništvo za fizične osebe

E-bančništvo za pravne osebe

1. Abanka Vipa www.abanka.si Abanet Abacom 2. Bank Austria

Creditanstalt www.ba-ca.si Online b@nka E-bank

3. Banka Celje www.banka-celje.si Klik NLB Proklik NLB 4. Banka Koper www.banka-koper.si i-Net banka Poslovna i-Net

Banka 5. Banka Zasavje www.banka-zasavje.si Klik NLB Proklik NLB 6. Delavska hranilnica www.delavska-

hranilnica.si DH-Plus DH-Net

7. Deželna banka Slovenije

www.dbs.si DBS.net DBS.net

8. Factor banka www.factorb.si - Elektronska banka

9. Gorenjska banka elektronska banka

www.gbkr.si Elektronska banka LINK

LINK+

10. Hranilnica LON www.lon.si e-Lon e-Lon 11. Hypo Alpe-Adria

bank www.hypo-alpe-

adria.si HYPOnet HYPOnet

12. Kärntner Sparkasse www.sparkasse.si Net.Stik Net.Stik 13. Koroška banka www.koroska-

banka.si Klik NLB Proklik NLB

14. Nova Kreditna banka Maribor

www.nkbm.si Bank@Net Poslovni Bank@Net

15. Nova Ljubljanska banka

www.nlb.si Klik NLB Proklik NLB

16. Poštna banka Slovenije

www.pbs.si Pbs.net Poslovni PBSPikaNet

17. Probanka d.d., Maribor

www.probanka.si Osebni Prosplet Poslovni Prosplet

18. Raiffeisen Krekova banka

www.r-kb.si RaiffeisenNet Eureka, RB-online

19. SKB Banka www.skb.si SKBNet Pro SKBNet 20. Volksbank – Ljudska

banka www.volksbank.si Volksbank online Volksbank

online Vir: Združenje Bank Slovenije Internetno bančništvo je še vedno v obdobju tako imenovane prve generacije, ko zamenjuje bančnega uslužbenca in uporabnikom omogoča predvsem plačila položnic in vpogled v stanje na njihovih bančnih računih. Veliko bolje bi pa lahko banke izkoristile precej močno omrežje bankomatov, ki bi jih lahko opremile tudi s terminali za spletno bančništvo. Največjo rast pa strokovnjaki pričakujejo pri mobilnem bančništvu, predvsem zaradi

23

dejstva, ker je število uporabnikov mobilnih telefonov enkrat večje od uporabnikov interneta (Kranjec 2005, 17). Na področju EMV kartic v Sloveniji je v ospredju sistem Activa, ki je do zdaj izdal že blizu 200.000 pametnih kartic, od tega skoraj 90.000 kreditnih kartic ActivaMastercard in 110.000 bančnih kartic ActivaMaestro. Konec leta 2005 je bilo v Sloveniji nameščenih 1490 bankomatov, med njimi je bilo že 236 EMV skladnih. Delež po bankah na dan 31.12.2005 je razviden iz tabele 2, iz katere je razvidno, da na področju pametnih kartic prednjači Abanka. Slovenski bankomati trenutno sprejemajo samo EMV kartice MasterCard in Maestro, mednarodni kartici EMV VISA in VISA Electron pa zavračajo (Nabergoj 2006, 8). TABELA 2: DELEŽ EMV BANKOMATOV Banka Št. Bankomatov Abanka 132 Banka Celje 42 SKB banka 29 Bank Austria Creditanstalt 16 Poštna banka slovenije 13 Nova Ljubljanska banka 3 Banka Koper 1 Vir: Nabergoj 2006, 8 Banke trenutno največ naporov vlagajo v prilagoditev svojega poslovanja uvedbi evra, ki bo postal uradna valuta v začetku leta 2007. 3.3 Problemi slovenskega bančništva Sredi devetdesetih let je bil glavni problem slaba opremljenost bank, kar je povzročalo slabo, počasno in nezanesljivo poslovanje v slovenskih bankah. Danes so sektorji elektronskega bančništva v vseh bankah med bolje opremljenimi, saj le tako lahko ponudijo kvalitetne storitve. Verjetno največji problem slovenskih bank pri internetnem bančništvu predstavlja majhnost bank. Z izjemo največjih treh, štirih bank so vse ostale izrazito majhne in običajno zgolj lokalno usmerjene. To pogosto pomeni relativno malo denarja za razvoj in tudi preveč omejeno število strank, ki bi storitve uporabljale. Vse večje banke imajo predvsem ogromne težave z informacijskimi sistemi, ki jih nadgrajujejo za dosego večje učinkovitosti opravljanja bančnih storitev in predvsem za doseganje večje varnosti poslovanja. Novi informacijski sistemi stanejo banke milijarde, težavam pa ni videti konca. Tako je imela Nova Ljubljanska banka ogromne težave z zloglasno Sigmo, v zadnjem času pa ima največ težav Nova kreditna banka Maribor, saj se izpadi vrstijo kot po tekočem traku (Ferluga 2006, 9).

24

Težave povzročajo tudi bankomati, saj nekaterih bankomatov ni mogoče nadgraditi na EMV sistem in bo potrebno nabaviti nove, kar bo zopet povezano z velikimi stroški. Z uvedbo evra se bodo namreč bistveno zvišala tveganja z naslova uporabe ponarejenih kartic na bankomatih, zato je pomembno, da bo delež EMV bankomatov konec leta 2006 čim višji (Nabergoj 2006, 8). V Sloveniji imajo vse banke bolj ali manj enake funkcionalnosti elektronskih bank, zato je razvoj na področju elektronskega bančništva upočasnjen in šele ko bo prva banka uvedla novosti, bodo preostale banke temu sledile.

25

4. ELEKTRONSKE STORITVE PRI RAIFFEISEN KREKOVI BANKI d.d.

4.1 Predstavitev Raiffeisen Krekove banke d.d. Raiffeisen Krekova banka d.d. (v nadaljevanju RKB banka), s sedežem na Slomškovem trgu 18 v Mariboru, je banka z jasnim poslanstvom in vizijo. RKB banka je univerzalna slovenska banka z mednarodnim ozadjem. Krekova banka je zrasla leta 1992 na temeljih ideje Janeza Evangelista Kreka, ustanovitelja prve domače slovenske zadruge in hranilnice ter zavarovalnice. Skoraj deset let je uspešno in aktivno sodelovala na slovenskem bančnem trgu kot samostojna banka, v letu 2002 pa je postala del ene izmed največjih evropskih bančnih skupin Raiffeisen Zentralbank RZB. Za poslovanje s strankami je RKB banka razvila mrežo poslovalnic po vsej Sloveniji, ki jo dopolnjuje s sodobnimi bančnimi storitvami. V Sloveniji ima RKB banka 9 poslovnih enot za poslovanje s pravnimi osebami in 12 poslovalnic za poslovanje s prebivalstvom. Banka ima več kot 300 zaposlenih. RKB banka je deveta med slovenskimi bankami, njena bilančna vsota je 31.decembra 2004 znašala skoraj 160 milijard tolarjev (rast 26 odstotkov v primerjavi s koncem leta 2003). Bančno poslovanje temelji predvsem na poslovanju s prebivalstvom, v zadnjih letih pa je okrepila aktivnosti tudi pri poslovanju z gospodarskimi družbami in pri investicijskem bančništvu. Nudijo celovito paleto visoko kvalitetnih storitev, saj sledijo potrebam komitentov in spremembam sodobnega časa. Njihova celostna ponudba bančnih storitev zajema od transakcijskega računa Raiffeisen EDINIRAČUN, študentski račun, plačilno-kreditni kartici Activa in Activa Eurocard/Mastercard, več vrst kreditov (potrošniški kredit, gotovinski in namenski kredit, ABCKREDIT, ki je zavarovan s hipoteko), različne oblike varčevanja (varčevalna knjižica, rentno varčevanje, vezane vloge na vpogled), borzno posredovanje, gospodarjenje z vrednostnimi papirji in tudi številne druge storitve, kot so plačilni promet, odkup in prodaja tuje valute po menjalniškem tečaju banke, odkup potovalnih čekov, hramba dragocenih predmetov v bančnih trezorjih (Raiffeisen Krekova banka 2003b) Klasične načine poslovanja s svojimi strankami banka nadgrajuje z elektronskim bančništvom in drugimi sodobnimi storitvami. 4.2 Elektronske storitve V poslovnem in osebnem življenju ima čas velik pomen. Minili so časi, ko je edina pot v banko vodila skozi njena vhodna vrata. Tega se v RKB banki dobro zavedajo, zato želijo poslovanje z banko poenostaviti, olajšati in predvsem prihraniti čas. Tako ponujajo celo vrsto sodobnih orodij, ki lajšajo komuniciranje in poslovanje z banko. Vhodna vrata pa so kljub temu še vedno na stežaj odprta. V RKB banki ponujajo širok spekter sodobnih poti v banko:

26

¾ bankomati, ¾ plačilne kartice, ¾ mobilno bančništvo za pravne osebe Eureka SMS, ¾ internetna banka RaiffeisenNet, ¾ internetna banka Eureka, ¾ internetna banka RB-online.

Telefonskega bančništva v klasični obliki v RKB banki ne ponujajo, na razpolago imajo le brezplačno telefonsko številko 080 10 08, kjer poleg osnovnih informacij o banki ponujajo tudi možnost za tako imenovane mobilne bančne svetovalce, ki na domu svetujejo vsem tistim, ki nimajo dovolj časa za obisk poslovalnic in cenijo osebni in zaupni odnos z bančnimi uslužbenci. 4.2.1 Bankomati Raiffeisen Krekova banka d.d. je v BA-mrežo vključena od maja 1995, oktobra 1998 pa je bil priključen njen prvi bančni avtomat. RKB banka ima na razpolago 8 svojih bankomatov, po enega v vseh večjih mestih, kar je razvidno iz tabele 3. Bankomati predstavljajo za banko velik strošek, od visokih stroškov nabave, vzdrževanja, varovanja do prilagoditve in oskrbe bankomatov z gotovino, kljub vsem navedenim stroškom pa RKB banka z 20. februarjem 2006 ni začela zaračunavati provizije za dvige na bankomatih drugih bank v višini 80 tolarjev ne glede na višino dviga. TABELA 3: SEZNAM BANKOMATOV RAIFFEISEN KREKOVE BANKE d.d. Zap..št. Lokacija Delovni čas

1 Ljubljana, Pogačarjev trg 2 24 ur 2 Maribor, Slovenska ul. 17 24 ur 3 Murska Sobota, Slomškova ul. 1 24 ur 4 Kranj, Zoisova 1 24 ur 5 Ptuj, Potrčeva cesta 4 24 ur 6 Ljubljana, Tivolska 30 24 ur 7 Novo mesto, ONC center Žabja vas, Belokranjska cesta 5 8.00 – 20.00 8 Kranj, ONC center Kranj, Cesta Staneta Žagarja 71 24 ur

Vir: internetna stran Raiffeisen Krekove banke (www.r-kb.si) 4.2.2 Plačilne kartice Plačevanje s plačilnimi karticami je postalo že skoraj del našega vsakdana. S plačilnimi karticami lahko plačujemo blago ali storitve oziroma dvigujemo gotovino na bančnih avtomatih. V RKB banki ponujajo različne vrste kartic, s katerimi je olajšan dostop do bančnih storitev tako doma kot v tujini.

27

Plačilno kartico lahko pridobi vsak državljan Republike Slovenije, ki ima v RKB banki odprt transakcijski račun. Plačilne kartice so namenjene vsem, ki radi potujejo, radi zapravljajo in ne nosijo radi gotovine s seboj, skratka vsem, ki si želijo olajšati vsakdanje plačevanje in dvigovanje gotovine (Raiffeisen Krekova banka 2004). RKB banka izdaja tri vrste plačilnih kartic: ¾ Activa, ¾ Activa Maestro, ¾ Activa Mastercard.

Kartica Activa Kartica Activa je domača plačilna kartica z odloženim plačilom. Omogoča plačevanje blaga ali storitev na vseh prodajnih mestih v Sloveniji z oznako Activa. Imetnik kartice z njo plačuje cel mesec, obveznosti pa poravna enkrat mesečno, na izbrani dan v mesecu. Namenjena je vsem, ki prejemajo redne mesečne prilive na transakcijski račun pri RKB banki. Imetnik kartice plačuje letno članarino, ki znaša 2.000 SIT oziroma 8,35 € (Raiffeisen Krekova banka 2004). Prednosti kartice Activa so: ¾ enostavno negotovinsko plačevanje v Sloveniji, ¾ plačevanje računov z do 30-dnevnim odlogom plačila brez obresti, ¾ kartico sprejemajo na več kot 20.000 prodajnih mestih, ¾ uporabnik kartice je lahko tudi pooblaščenec na računu, ¾ poslovanje v okviru zneska porabe na kartici, ki ga določita skupaj banka in

komitent, ¾ izbira datuma plačila obveznosti (8., 18., 28. v mesecu), ¾ veljavnost kartice 1 leto (Activa 2006a).

Kartica Activa trenutno še vedno obstaja zgolj v različici z magnetno stezo in se sprejema s podpisom na potrdilu o nakupu. Kartica Activa Maestro Kartica Activa Maestro je mednarodna debetna kartica, namenjena vsakodnevnemu negotovinskemu plačevanju in dvigovanju gotovine doma ter v tujini. Za znesek, plačan z debetno kartico, sproti obremenijo transakcijski račun. Je najbolj razširjena kartica v družini Activa (Raiffeisen Krekova banka 2004). Kartica Activa Maestro omogoča nakup blaga in storitev na prodajnih mestih, označenih z oznako Maestro v Sloveniji in tujini ter omogoča dvig gotovine na bankomatih z oznako Maestro doma in v tujini. Prednosti kartice Activa Maestro so: ¾ dostop do gotovine 24 ur na dan tako v Sloveniji kot v tujini, ¾ manj skrbi na potovanjih, saj ni potrebno vzeti s seboj večje količine gotovine,

28

¾ enostavno plačevanje na prodajnih mestih v Sloveniji in v tujini, ¾ veljavnost kartice je 4 leta (Activa 2006a).

Kartice ActivaMaestro so se že v preteklosti sprejemale z uporabo PIN kode, tako na bančnih avtomatih kot na POS terminalih, tako da sprememb glede EMV standarda pri poslovanju z debetno ActivaMaestro kartico ni. Na POS terminalih in bančnih avtomatih se uporablja enaka PIN koda (Activa 2006a). Imetnik kartice plačuje letno članarino, ki znaša 3.500 Sit oziroma 14,61 €. Limit je avtomatsko določen v višini 30.000 SIT. Za plačila v tujini opravi banka preračun obveznosti v tolarje. Kartica Activa Mastercard Kartica Activa Mastercard je mednarodna plačilna kartica z odloženim plačilom. Omogoča plačevanje blaga in storitev na vseh prodajnih mestih z oznako Activa ali Mastercard in v tujini na prodajnih mestih z oznako Mastercard. Obveznosti se poravnajo enkrat mesečno (Raiffeisen Krekova banka 2004). Prednosti kartice Activa Mastercard so: ¾ enostavno negotovinsko plačevanje in dvig gotovine doma in v tujini, ¾ plačevanje računov z do 30-dnevnim odlogom plačila brez obresti, ¾ kartico sprejemajo na skoraj 20 milijonih prodajnih mestih Mastercard in na več kot

900.000 bankomatih po vsem svetu ter na več kot 20.000 prodajnih mestih Activa v Sloveniji,

¾ poljubna izbira datuma plačila obveznosti (8., 18., 28. v mesecu), ¾ uporabnik kartice je lahko tudi pooblaščenec na računu, ¾ veljavnost kartice je 4 leta (Activa 2006a).

Kreditna kartica Activa Mastercard se je doslej na prodajnih mestih sprejemala izključno s podpisom na potrdilu o nakupu ali s podpisom na ročnem slipu. Na bančnih avtomatih doma in v tujini ter na prodajnih mestih za dvig gotovine pa je bilo že v preteklosti potrebno uporabljati PIN kodo. Ob zamenjavi kartice s pametno kartico ActivaMastercard pa imetnik kartice dobi novo PIN kodo (Activa 2006a). Imetnik kartice plačuje letno članarino, ki znaša 3.500 SIT oziroma 14,61 €. Za plačila v tujini opravi banka preračun obveznosti v tolarje. 4.2.3 Mobilno bančništvo V poslovnem svetu komitenti banke želijo hitro pridobljene in natančne informacije z aktualnimi informacijami na svojih računih. V RKB banki so omogočili svojim komitentom prejemanje informacij o stanju na transakcijskem računu pravnih oseb preko SMS sporočil. Storitev so poimenovali Eureka SMS. Zaenkrat je ta storitev omogočena samo komitentom preko spletne banke Eureka za pravne osebe.

29

Eureka SMS je storitev RKB banke, ki omogoča takojšen vpogled na stanje na transakcijskem računu komitenta. Storitev je namenjena vsem komitentom, ki imajo odprt transakcijski račun in so uporabniki storitev mobilnega operaterja Mobitel/Debitel ali Simobil. Na eno številko mobilnega telefona se lahko veže več transakcijskih računov. SMS sporočilo s ključnimi besedami oziroma geslom pošlje uporabnik na določeno številko, nato pa prejme SMS sporočilo s podatki. Storitev deluje z vsakim mobilnim telefonom, s katerim lahko pošiljate SMS sporočila in je zelo enostavna. Uporabniki operaterja Mobitel in Debitel pošljejo na številko 2929 ali na številko 94422400 uporabniki operaterja Simobil SMS s sporočilom: »eureka kljucna_beseda geslo« (geslo je občutljivo na velike in male črke). Kot primer enostaven uporabe: vnos »eureka stanje test«, kjer je ime storitve eureka, kljucna_beseda stanje in geslo test. Izberemo pošlji sporočilo na določena številko in že po nekaj sekundah prejmemo odgovor v obliki SMS sporočila na mobilnem telefonu »stanje na 24xxx-xxxxxxxxxx: je 99.999.99 SIT (Eureka)«. Cena storitve Eureka SMS se obračunava po tarifi za 1 poslan SMS pri operaterju mobilne telefonije in še 10 SIT za poslan odgovor kot SMS sporočilo. 4.2.4 Internetno bančništvo Raiffeisen Krekove banke d.d. V RKB banki nenehno sledijo trendom v svetu bančništva in se trudijo, da bi bile njihove storitve kar najbolj prijazne za uporabnike. Čas je postal dragocenost, zato je bistvenega pomena, da so bančne storitve oblikovane tako, da zanje porabimo kar najmanj časa, dostopne pa so vedno in povsod. Tako nudijo internetno bančništvo za fizične osebe (Raiffeisen Net) ter dva programa za internetno bančništvo pravnih oseb Eureka in RB- online. Internetno bančništvo so v RKB banki začeli ponujati s prehodom žiro računov iz APP-ja na transakcijske račune septembra leta 2000. V tem letu so ponudili Eureko (internetna banka za pravne osebe). Internetno banko za fizične osebe (Raiffeisen Net) so ponudili decembra leta 2003. Leta 2004 so podpisali tudi pogodbo s Halcom informatiko d.o.o. in omogočili pravnim osebam uporabo elektronskega bančništva RB-online. Pri RKB banki za vse tri rešitve internetnega bančništva zahtevajo različna digitalna potrdila, od digitalnih potrdil izdanih v banki do digitalnih potrdil PostarCa in HalcomCa, ne podpirajo pa uporabe državnega digitalnega potrdila SigenCa, saj za zdaj ne razmišljajo o tem, da bi lahko z različnimi digitalnimi potrdili omogočali dostop do različnih sistemov internetnega bančništva. Da uporabljajo za vsak sistem internetnega bančništva digitalna potrdila določenega izdajatelja, je povezano z omejitvami pri razvijalcu programske opreme Halcom, v drugih dveh primerih pa gre za odločitev banke, ki ima pogodbo z izdajateljem digitalnih potrdil (Simčič 2006, 73).

30

4.3 Internetno bančništvo za fizične osebe RaiffeisenNet Uporabnik internetne banke RaiffeisenNet lahko postane vsak imetnik transakcijskega računa Raiffeisen EdiniRačun. Za registracijo potrebujemo izpolnjeno vlogo za uporabo storitev RaiffeisenNet in osebni dokument. Izpolnjeno vlogo za uporabo RaiffeisenNet-a lahko oddamo v najbližji poslovalnici RKB banke. Internetna banka RaiffeisenNet je način izvajanja plačilnega prometa prek RKB banke, s katerim lahko upravljate osebni transakcijski račun po internetu v kateremkoli času. Z uporabo internetne banke RaiffeisenNet se prihrani čas, saj ni potrebno več pogosto hoditi v banko, da bi opravili vsakodnevne bančne posle. Hkrati tudi privarčujemo, saj banka za bančne storitve prek spletne banke zaračunava manjše provizije. Poslovanje z banko pa postane bolj enostavno in bolj pregledno, saj bančne storitve opravljamo z manj birokracije, lažje nadziramo finančno poslovanje in v vsakem trenutku lahko preverimo trenutno stanje na svojem računu in računih, na katerih smo pooblaščeni. Transakcije je možno pregledovati in izpisovati po različnih kriterijih (znesku, računu, namenu, datumu, prilivu, odlivu, …). Internetna banka RaiffeisenNet omogoča: ¾ spremljanje dnevnega poslovanja, ¾ plačevanje s plačilnimi nalogi, ne samo na tekoči dan ampak tudi z valuto vnaprej, ¾ naročanje čekov, izrednih limitov, ¾ pregled, izpis in prenos izpiskov na lokalni računalnik, ¾ pregled vseh transakcij, stanja, depozitov, limitov, čekov, prejemnikov, ¾ iskanje plačil po ključnih besedah, ¾ vnos vprašanj, predlogov, pripomb, ¾ sprejem bančnih obvestil (Raiffeisen Krekova banka 2005b).

Za uporabo internetne banke RaiffeisenNet je potreben osebni računalnik z dostopom do interneta (priporočen je tudi CD-pogon, ki pa ni pogoj za uporabo spletne banke), operacijski sistem Microsoft Windows 95, Windows 98, Windows ME, Windows XP, Windows 2000, NT 4.0 ali novejšo različico in elektronski naslov za prejemanje elektronske pošte. Prek internetne banke RaiffeisenNet opravljamo svoje bančne posle varno in brez skrbi, saj so v RKB banki varnosti namenili posebno pozornost in ponujajo najvišjo stopnjo zaščite, ki je trenutno na trgu in je v skladu z zakonom o elektronskem poslovanju in digitalnem podpisu.

Tako zagotavljajo: ¾ funkcijo zaupnosti podatka in sporočila, s katero preprečijo njegovo nepooblaščeno

razkritje, s šifriranjem, ¾ funkcijo celovitosti podatka ali sporočila, s katero preprečijo njegovo

nepooblaščeno spremembo ali brisanje podatkov, ¾ funkcijo preverjanja verodostojnosti, ki jo omogoča digitalni podpis,

31

¾ funkcijo nepodvajanja sporočila, ki jo omogočamo s časovno oznako, dodano osnovnemu sporočili, tako da ima vsako sporočili posebno, enkratno oznako (Raiffeisen Krekova banka 2005b).

Varnost pri poslovanju si lahko zagotovimo na dva načina: ¾ s privatnim ključem, shranjenim na disku, ¾ s certificiranim potrdilom, shranjenem na pametnem ključu Rainbow I-Key (USB).

Z uporabo ključa, shranjenem na disku, ki si ga naložimo z interneta, moramo poskrbeti, da do digitalnega certifikata in privatnega ključa nihče ne bo imel dostopa. RKB banka uporablja digitalno kvalificirano potrdilo PostarCa, ki ga izdaja Pošta Slovenije. Veljavnost potrdila je 5 let (Raiffeisen Krekova banka 2003a). Če si pridobi nepooblaščena oseba ključ in digitalni certifikat, se lahko RKB banki predstavlja v našem imenu. Zato je potrebna posebna zaščita pred tako imenovanimi trojanskimi konji z uporabo najnovejših različic protivirusnega programa, pri sprejemu elektronske pošte je potrebno biti pozoren na datoteke s končnicami .exe, .com ali .bat in dostop do računalnika s privatnim ključem in certifikatom naj bo dovoljen le pooblaščenim osebam. Hkrati pa moramo poskrbeti, da nihče ne izve gesla, zato ga ni priporočljivo ne zapisovati niti ga komu zaupati. Uporabnikom internetne banke RaiffeisenNet, ki želijo biti še dodatno zavarovani pred zlorabo, pa ponujajo privatni ključ na I-Keyu. Pri tovrstni zaščiti zloraba s trojanskimi programi ni mogoča. Sistem zaščite z dodatno opremo, ki jo uporabnik prejme po želji, je v skladu z zakonom o elektronskem poslovanju in digitalnem podpisu, njegov dobavitelj Datakey pa je eden izmed vodilnih proizvajalcev na področju opreme za zaščito podatkov po internetu. 4.4 Internetno bančništvo za pravne osebe EUREKA Internetna banka Eureka je elektronsko bančništvo za pravne osebe, ki omogoča izvajanje plačilnega prometa preko RKB banke in nudi upravljanje s sredstvi na transakcijskem računu kadar koli, 24 ur na dan, 365 dni v letu. Internetno banko Eureka je razvilo podjetje HRC d.o.o. Uporabljajo ga lahko podjetja, katerim so pri RKB banki izdali digitalna potrdila. Veljavnost teh potrdil je 2 leti. Za uporabo internetnega bančništva Eureka je potrebno imeti odprt transakcijski račun pri RKB banki in banki predložiti pravilno izpolnjeno in podpisano pristopnico za uporabo Eureke. Za preprosto uporabo storitev internetne banke Eureka je potreben osebni računalnik z dostopom do interneta, nameščen operacijski sistem Microsoft Windows 98/ME/2000/XP/NT 4.0 ali novejšo različico in CD-ROM.

32

Prednosti uporabe internetne banke Eureka so: ¾ povečana finančna kontrola, saj spletna banka Eureka olajša nadzor nad denarnim

tokom, vpliva na znižanje stroškov in prihrani čas, ¾ enostavna uporaba, ¾ večja učinkovitost, saj se z enostavno uporabo zmanjšuje potrebo po dodatni

administraciji ter hkrati povečuje celotno učinkovitost poslovanja, ¾ podpora in pomoč, ki je na razpolago tako po telefonu kot po elektronski pošti

(Raiffeisen Krekova banka 2005c). Elektronsko poslovanje preko spletne banke Eureka omogoča : - opravljanje domačega plačilnega prometa:

¾ vnos posamičnih plačilnih nalogov ali prenosov paketov sporočil neposredno z

računovodskih aplikacij, ¾ pregled in prenos izpiskov na lokalni računalnik, ¾ pregled dnevnega prometa, ¾ iskanje plačil po ključnih besedah, ¾ možnost vnosa vprašanj, predlogov in pripomb, ¾ stran partnerji, za naloge, ki se večkrat ponavljajo, ¾ sprejem bančnih obvestil.

- opravljanje mednarodnega plačilnega prometa:

¾ vpogled v devizni račun, ¾ vnos deviznega odlivnega naloga, ¾ vnos splošnega naloga za bremenitev, ¾ avtorizacija deviznih odlivnih nalogov, ¾ devizni prilivi, ¾ iskanje po prometu, ¾ neobdelani odlivi, ¾ obdelani odlivi, ¾ priljubljeni nalogi, ¾ prenos paketnih deviznih nalogov (Raiffeisen Krekova banka 2005a).

Ponujena je tudi stran za devizne tečaje, kjer je objavljen podjetniški tečaj RKB banke za tekoči dan. Varnosti je namenjena posebna pozornost. Varno poslovanje zagotavljajo na tri načine: ¾ s čitalcem kartic in pametno kartico, ¾ z I-Key (USB) – pametnim ključem, ¾ s privatnim ključem, shranjenim na disku (samo za vpogled računa).

33

Zagotavljajo: ¾ funkcijo zaupnosti podatka in sporočila, s katero preprečijo njegovo nepooblaščeno

razkritje, s šifriranjem, ¾ funkcijo celovitosti podatka ali sporočila, s katero preprečijo njegovo

nepooblaščeno spremembo ali brisanje podatkov, ¾ funkcijo preverjanja verodostojnosti, ki jo omogoča digitalni podpis, ¾ funkcijo nepodvajanja sporočila, ki jo omogočamo s časovno oznako, dodano

osnovnemu sporočilu, tako da ima vsako sporočilo posebno, enkratno oznako (Raiffeisen Krekova banka 2005c).

Tako so pri RKB banki poskrbeli tudi za najzahtevnejše uporabnike elektronskih storitev, saj jim je na razpolago najboljša zaščita na tržišču. To je zaščita s pametno kartico in čitalcem kartic oziroma I-Key-em. Seveda pa so v tem primeru mesečni stroški vodenja računa višji zaradi višje stopnje varnosti, ki jo zagotavlja RKB banka s svojo opremo. 4.5 Internetno bančništvo za pravne osebe RB-online RB-online je elektronska banka, razvita v sodelovanju s podjetjem Halcom informatika. RB-online temelji na Halcomovi rešitvi za elektronsko bančništvo Hal E-bank, ki je sodoben programski izdelek za podporo elektronskemu bančništvu. Hal E-bank podpira delo z več bankami in več računi za več podjetij. Uporabniki imajo popoln pregled nad podatki o plačilnem prometu na več računih, odprtih pri različnih bankah, hranilnicah in hranilno-kreditnih službah, ki uporabljajo Halcomovo rešitev za elektronsko bančništvo. Uporabniki lahko preko enega samega vmesnika hitro vstopajo v različne bančne sisteme, brez zamudnega prehajanja iz sistema v sistem. Z RB-online lahko komitenti RKB banke pošiljajo plačilne naloge v elektronski obliki, sprejemajo izpiske, spremljajo promet in stanje na računih, prejemajo sporočila iz banke in pošiljajo sporočila banki, uvažajo naloge v druge aplikacije ali jih izvažajo iz njih, pregledujejo arhiv, prenašajo sredstva v plačilnem prometu s tujino in paketno podpisujejo naloge. Prednosti RB-online: ¾ vpeljava sodobnega, varnega in zanesljivega načina poslovanja z bankami 24 ur na

dan, ¾ neposredna povezava z več bankami, pri katerih so odprti računi podjetja, ¾ izboljšanje nadzora nad denarnimi tokovi, ¾ učinkovito elektronsko poslovanje doma in v tujini, ¾ možnost hitrejšega procesiranja podatkov, ¾ zaščita s tehnologijo PKI (Public Key Infrastructure) in pametno kartico Ena za

vse, ¾ preprosta uporaba in namestitev (Raiffeisen Krekova banka 2005a).

34

Elektronsko poslovanje preko spletne banke RB-online omogoča : - opravljanje domačega plačilnega prometa: ¾ vnos posamičnih plačilnih nalogov ali prenosov paketov sporočil neposredno z

računovodskih aplikacij, ¾ pregled in prenos izpiskov na lokalni računalnik, ¾ pregled dnevnega prometa, ¾ iskanje plačil po ključnih besedah, ¾ možnost vnosa vprašanj, predlogov in pripomb, ¾ sprejem bančnih obvestil.

- opravljanje mednarodnega plačilnega prometa: ¾ vpogled v devizni račun, ¾ vnos deviznega odlivnega naloga, ¾ vnos splošnega naloga za bremenitev, ¾ avtorizacija deviznih odlivnih nalogov, ¾ devizni prilivi, ¾ iskanje po prometu, ¾ neobdelani odlivi, ¾ obdelani odlivi, ¾ prenos paketnih deviznih nalogov(Raiffeisen Krekova banka 2005c).

Pri RB-online rešitvi internetnega bančništva za pravne osebe je zagotovljena najvišja stopnja zaščite prenosa podatkov, ki je trenutno na voljo. Vgrajene so vse tri komponente varnosti, ki jih predvideva PKI-sistem. To pomeni, da se za komitente pri elektronskem poslovanju z banko zasebnost zagotavlja na osnovi kriptiranja. Istovetnost komitenta se zagotavlja s kvalificiranim digitalnim potrdilom. Preverja pa se tudi verodostojnost podatkov, in sicer na osnovi digitalnega podpisa. Tako uporaba vseh treh varnostnih komponent omogoča, da je varnost od izvora do cilja nadzorovana in neodvisna od varnosti trenutnih različic brskalnika ali drugih elementov operacijskega sistema. Kvalificirana digitalna potrdila pa so še dodatno shranjena na najvarnejšemu mediju- pametnih karticah, kjer se tudi izvaja digitalno podpisovanje. Podatki o plačilnih transakcijah tako ostanejo tajni in se prenesejo nepopačeni. Dodatna varnost daje tudi lastnost pametne kartice, ki se zablokira, če nepošteni najditelj vnese trikrat zaporedoma napačno geslo za uporabo kartice. V pametni kartici Ena za vse je vgrajena podpora digitalnega podpisa s certifikatom in velja za najvarnejšo tehnologijo po evropskih standardih. Z eno kartico je omogočeno poslovanje z različnimi bankam ter tako gospodarskim družbam omogoča nadzor nad njihovim denarnim tokom, tudi na računih hčerinskih družb v več državah. S kartico Ena za vse lahko poslujemo tudi z državo in državnimi organi. Tako lahko opravljamo storitve Davčne uprave Republike Slovenije, Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) in drugih (Simčič 2006, 73).

35

5. SKLEP

V času, ko je računalnik prisoten že v skoraj vsaki družini in se število internetnih povezav povečuje, lahko pričakujemo izredno veliko zanimanje za elektronsko bančništvo, ki je nov trend pri bančnem poslovanju. Ta način poslovanja bančnemu komitentu prihrani veliko časa in živcev, omogoča pa mu tudi dostop do informacij in izvajanje večine bančnih transakcij v vsakem trenutku in od koderkoli. Veliki večini ljudi mlajše in srednje generacije je računalnik že zdaj nepogrešljiv pripomoček pri delu, vse bolj pa se uporablja kot komunikacijsko sredstvo in to ne samo na poklicnem, ampak tudi na zasebnem področju. Tradicionalna bančna praksa uporabnikov se je drastično spremenila zaradi strme rasti interneta in novih zmogljivosti uporabniških programov, ki so na razpolago. Naloga bank bo predvsem nadgraditi infrastrukturo, da se bodo lahko uspešno spopadle z izzivi, katerih poglavitna sila je tehnologija. Uspešne banke pa so danes že v fazi popolne transformacije poslovnih procesov, ki jih omogoča nova generacija produkcijskih sistemov, ki znižujejo stroške in zagotavljajo kvalitetno storitev. Temu trendu poskušajo slediti tudi v Raiffeisen Krekovi banki d.d. Elektronsko bančništvo se tako v Sloveniji kot drugod po svetu pretežno uporablja za izvajanje plačilnega prometa, kaj kmalu pa lahko pričakujemo nove storitve internetnih bank. Tako bo mogoče preko interneta najemati kredite, poslovati z vrednostnimi papirji, vezati sredstva. Gre za banke, ki bodo s komitenti poslovale zgolj preko interneta in ne bodo imele razvejane mreže podružnic. Takšen pristop bo prinesel koristi tudi komitentom, saj bodo na ta način lažje primerjali ponudbe drugih bank in se na tak način odločili za najugodnejšo. Uporabniki internetnih storitev bodo z bankami poslovali tudi ceneje. V zadnjih dvajsetih letih je bančništvo ena od panog, ki se je najbolj spreminjala in spremenila. Najprej z okenci, česar uporabniki nismo neposredno občutili, v zadnjem času pa se spremembe vse bolj uveljavljajo tudi navzven, torej se tičejo neposredno nas samih uporabnikov. Seveda bančniki ne razmišljajo samo o nas, pač pa tudi in predvsem o zmanjševanju stroškov, hkrati pa se zavedajo, da je bančni trg vse bolj odprt in konkurenčen. Internet je postal nepogrešljivi del pri opravljanju bančnih poslov. Delovni čas banke postaja tako skoraj nepomemben, dostop do informacijskega sistema pa je neprekinjen, to je 24 ur na dan. Komitente privlači predvsem zaradi svoje enostavnosti, hitrosti in vsestranskosti. Omogoča namreč poceni in hiter dostop do internetnih strani posamezne banke in hkrati opravljanje bančnih storitev iz katerega koli dela sveta, kar se z uporabo počasnih in dragih obstoječih prodajnih poti sploh več ne more primerjati. Široka mreža bankomatov po vsem svetu omogoča, da s svojo bančno kartico pridemo do gotovine kjerkoli in kadarkoli. Bankomati ponujajo vse več dodatnih storitev, tudi plačila in nakupe predplačnih kartic za mobilne telefone. Tudi v Sloveniji je elektronsko bančništvo kar uspešno. Omogoča plačevanje računov od doma, spremljanje stanja na računih in to 24 ur na dan.

36

Kreditne kartice so univerzalno plačilno sredstvo. Ljudje jih uporabljamo vsakodnevno za različne namene in si življenja brez njih sploh ne znamo več prestavljati. Razvoj bančnih kartic je pripeljal tako daleč, da dandanes lahko z njimi plačujemo v trgovinah in na drugih prodajnih mestih. Telefonsko bančništvo tudi pri nas ni več novost in ima različne pojavne oblike. Od najpreprostejše, ko nam avtomatski telefonski odzivnik pove stanje na tekočem računu ali devizni tečaj, do prijazne, ko nam osebje na drugi strani žice posreduje informacije, pa vse do zapletene, ko se nam oglasi avtomat s prepoznavanjem glasu, ki omogoča izvedbo različnih bančnih poslov. Mobilno bančništvo postaja način komuniciranja bank s komitenti, saj je preprost, učinkovit in prisoten povsod. V bančnem svetu predstavlja mobilno bančništvo nove trge, preko katerih se banka približa svojim komitentom. Izzive, ki jih ponuja elektronsko bančništvo je brez dvoma potrebno sprejeti, posebej glede na velike aktivnosti najmočnejših svetovnih bank in sistemov za plačilne kartice v smeri avtomatizacije poslovanja in uvajanja elektronskih informacijskih storitev in storitev elektronskih plačilnih instrumentov. Z gotovostjo lahko trdimo, da je opravljanje storitev na nov elektronski način za komitente banke bistveno lažji in bolj udoben, kot opravljanje storitev na star tradicionalni način, bankam pa omogoča kvalitetnejšo in bolj ekonomično poslovanje. Elektronsko poslovanje je velik izziv in tržna priložnost za banke. Z metodami elektronskega bančništva pa je mogoče nuditi komitentom bolj dostopne in kvalitetne bančne storitve. Elektronsko bančništvo je vsekakor bančna storitev prihodnosti. Prej ali slej se mu bodo morale prilagoditi vse banke, ki bodo želele ohraniti svojo konkurenčnost pri poslovanju. Seveda pa bodo banke vzporedno z uvajanjem novih storitev morale intenzivno obveščati svoje komitente, če bodo hotele povečevati svojo tržno moč.

37

POVZETEK V diplomskem delu smo predstavili elektronsko bančništvo, opredelili njegove storitve kot so: bančni avtomati, telefonsko bančništvo, mobilno bančništvo, plačilne kartice in internetno bančništvo ter opisali prednosti in slabosti elektronskega bančništva. Dotaknili smo se tudi varnosti, saj menimo, da so prav finančne institucije tiste, kjer informacijska varnost predstavlja pomemben element v delovanju in poslovanju to vrstnih organizacij. Nadalje smo opisali razširjenost elektronskega bančništva na slovenskem prostoru, ter ugotovili, da ima dobra izhodišča za naprej. Diplomsko delo smo podprli s primerom elektronskega bančništva v Raiffeisen Krekovi banki d.d. Nov način poslovanja pomeni prihranek dragocenega časa, je enostavne uporabe in hkrati prinaša posodobitev bančnega poslovanja. S tem načinom se odpirajo tudi nove tržne poti, preko katerih se lahko stranka poveže z banko. Prav stranke pa so tiste, zaradi katerih banke vodijo nenehen tekmovalni boj z konkurenco, saj se zavedajo da bodo na trgu ostale le, če bodo korak pred njo. Ključne besede Elektronsko bančništvo, internetno bančništvo, kreditno-plačilne kartice, bančni avtomati, telefonsko bančništvo, mobilno bančništvo, šifriranje, digitalni podpis, digitalno potrdilo, požarni zid. ZUSAMMENFASSUNG In der Diplomarbeit haben wir das E-Banking vorgestellt, außerdem haben wir Dienstleistungen wie Bankautomate, das telefonische Banking, das mobile Banking, die Kreditkarte, das internet Banking, und so weiter definiert und auch die Vor und Nachteile des E-Bankings beschrieben. Wir haben uns auch mit der Sicherheit befasst, weil wir der Ansicht sind, das in den finanziellen Inastitutionen die Sicherheit der Informationen ein wichtiger Bestandteil der Geschäftstätigkeit ist. Weiter haben wir die Heufigkeit des e- Bankings in Slowenien beschrieben und herausgefunden, das es gute Ausgangspunkte für die Zukunft gibt. Die Diplomarbeit wird von einem Beispiel der Raiffeisen Krekova bank d.d. unterstüzt. Dei neue Art und Weise der Geschäftstätigkeit ist zeitsparend, einfach zu verwenden und bringt eine Modernisierung der Banktätigkeit mit sich. Diese Methode ermöglicht neue Marktmethoden mit denen sich der Kunde mit der Bank in verbindung setzen kann. Der wichtigste Grund für die andauernden Konkurenzkämpfe ist gerade der Kunde, weil den Bankinstitutionen bewußt ist, dass sie nur mit Innovationen nicht vom Markt abtreiben. Schlüsselwörter: E-Banking, internet Banking, Kreditkarten, Bankautomate, telefonisches Banking, mobiles Banking, verschlüsselungen, digitale Unterschrift, digitale Quittung, Firewall.

38

6. LITERATURA

1. Aydinli, Kaya. 2002. Mobile banking. Köln: Bank-Verlag.

2. Bračun, Franc. 1997. Praktične izkušnje pri uvajanju elektronskega bančništva. Banke in tveganja, Zveza ekonomistov Slovenije: 149-154.

3. Bartelj, Andrej. (2004). Telefonsko bančništvo se uveljavlja [online]. Dolenjske

novice. Available: http://dol-list.si/si/default.asp?clanek=2449&stevilka=2616 [8.4.2006]

4. Cerar. Gregor. (2004). Nevarni bankomati [online]. Mladina. Available: http://www.mladina.si/tednik/200411/clanek/nar--nove_tehnologije-gregor_cerar/ [8.4.2006]

5. Evans, David, and Richard Schmalensee. 1999. Paying with Plastic. Cambridge:

Massachusetts Institute of Techology

6. Ferluga, Irena. 2006. Ustavitev ali zastoj računalnika? Večer 97, 9 7. Gabrijelčič, Primož. 2006. Elektronsko bančništvo v Sloveniji. Monitor 2 : 64-70. 8. Gosar, Vito, in Anita Valher. 2002. E-bančništvo in varnost. Kapital 300: 32-34 9. Groznik, Aleš, in Jaka Lindič. 2004. Elektronsko poslovanje: dodatno študijsko gradivo

in vodnik po predmetu. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 10. Hrovat, Metka. 2000. Elektronsko bančništvo: rešitev podjetja Halcom. Gospodarski

vestnik 15: 54. 11. Ivanič, Nataša. 2005. Kartice prve, internet raste, telefoni še zanimivi. Finance 125: 56. 12. Klajnščak, Boštjan. 1999. Elektronsko bančništvo v Sloveniji, 2. del. Finance 73: 6. 13. Klobučar, Tomaž. 2000. Elektronski podpis. Monitor 10: 100-108. 14. Kovačič, Matevž. 1997. Storitve elektronskega bančništva. Banke in tveganja, Zveza

ekonomistov Slovenije: 131-142. 15. Kranjec, Samo. Opremljenost dobra, izraba slabša. Finance 239: 17. 16. Lesjak, Igor. (2004). Varen elektronski podpis kot temelj elektronskega poslovanja

[online]. Crea d.o.o. Available: http://www.crea.si [9.4.2006]. 17. Mele, Jaka. 2006. Požarna pregrada je nuja. Moj mikro 4: 53-54. 18. Miš Svoljšak, Irena. 2001. Modro upravljam s svojim denarjem ali kako ravnati z

osebnimi financami in premoženjem. Izola: Desk.

39

19. Nabergoj, Gojmir. 2006. EMV (čip) se utrjuje in potrjuje. Novice iz kartičnega sveta 1: 3-10.

20. Odar, Marjan. 2000. Kreditne (zaupanjske) kartice. IKS, revija za računovodstvo in

finance 9: 93-107. 21. Oseli, Petra. 2004. Banke v očeh uporabnikov. Kapital 334: 22-25. 22. Pehar. Dražen. (2005). EMV migracija [online]. InfoTrend. Available: http://www.trend.hr/clanak.aspx?brojID=41&katID=5&clanakID=492 [7.4.2006]

23. Poznič, Tomaž (2006). Banke v procesu uvajanja evra [online]. Available:

http://www.erevir.si/Moduli/Clanki/Clanek.aspx?ModulID=1&KategorijaID=11&Clan ekID=219 [13.4.2006]

24. SCN Education B.V. 2001. Electronic Banking. Braunschweig/Viesbaden: Vierweg. 25. Simčič, Milan. 2006. Zakaj banke ne zaupajo državi. Moj mikro 4: 72-73. 26. Sudweeks, Fay, and Celia T. Romm. 2000. Doing Business on the Internet. London:

Springer-Verlag. 27. Vagaja, Aleksandra. 2000. Mobilno bančništvo: z WAP-om do komitenta. Finance 68:

12. 28. Vozel, Aleksander. 1999. Napake v strategiji bank. Gospodarski vestnik 40: 74.

40

7. VIRI

1. Abanka. (2006). E-poti[online]. Available: http://www.abanka.si/pomoc.asp?mapaid=556 [27.3.2006]

2. Activa. (2006a). Kartice [online]. Available: http://www.activa-card.com/kartice.asp

[15.4.2006]

3. Activa. (2006b). Pojmovnik [online]. Available: http://www.activa- card.com/pametnaKartica/pojmovnik.asp [15.4.2006]

4. Bančnik. (2005). Mobilno, varno in pravno elektronsko bančništvo [online]. SKB banka. Available: http://www.skb.si/data/doc/pdf/bancnik-2005-10.pdf [27.3.2006]

5. Banka Slovenije. Available: http://www.bsi.si [28.3.2006] 6. Bankart. (2005). Upravljanje mreže bančnih avtomatov [online]. Available: Available: http://www.bankart.si/bankart.php?menu=si_poslovanje_ba [27.3.2006]

7. Computel. (2000). Interaktivni odzivnik (IVR) [online]. Available:

http://www.computel.si/slovene/prod04.htm [15.4.2006]

8. Deutsche Bundesbank. (2000). Electronic Banking aus bankenaufsichtlicher Perspektiv [online]. Available:

http://www.bundesbank.de/download/bankenaufsicht/pdf/ebanking.pdf [7.4.2006] 9. Deželna banka Slovenije. (2004). DBS Net. Varnost poslovanja [online]. Available:

https://dbsnet.dbs.si/eban/docs/varnost_poslovanja.pdf [14.4.2006] 10. Fiducia. Der EMV-Standard setzt sich durch [online]. Available:

http://www.fiducia.de/icons/xct054/evm-standard.pdf [7.4.2006]

11. Glasilo INFOSRC.SI. (2005). Available: http://www.src.si/library_si/pdf/infosrc/InfoSRC.SI%20-%202005-40.pdf [1.5.2006]

12. Halcom Informatika. (2002). E-banka za boljše obračanje sredstev [online]. Available: http://www.halcom.si/slo/novice_detail.php?leto=2002&recordID=96 [1.5.2006]

13. Halcom Informatika. (2005). Kriptografija [online]. Available: http://www.halcom-ca.si/slo/infrastruktura_kriptografija.html [1.5.2006] 14. Hermes Softlab. E-bančništvo za občane [online]. Available:

http://www.hermes-softlab.com/slo/industries/ebanking/ebanking_obcani.html [14.4.2006]

41

15. Kreissparkasse Tübingen. Goldene Regeln für sicheres Internet-Banking [online]. Available: http://www.ksk-tuebingen.de/download/pdf/ksk_tue_sicherheitsregeln_internet.pdf

[1.5.2006] 16. Mojdenar informacijske tehnologije d.o.o. (2001). Plačilne kartice [online]. Available:

http://www.mojdenar.com/BANKE/plac_kart_splosno.asp?language= [8.4.2006]

17. Moj mikro. (2004). Prva pametna kartica je Activa-Mastercard [online]. Available: http://www.mojmikro.si/?n=news&id=732 [15.4.2006] 18. Raiffeisen Krekova banka d.d. 2003a. 1,2,3 in v banki si! Moj spletni paket. Interno

gradivo. 19. Raiffeisen Krekova banka d.d. 2003b. Pestra paleta storitev. Interno gradivo. 20. Raiffeisen Krekova banka d.d. 2004. Varna uporaba bančnih-plačilnih kartic. Interno

gradivo. 21. Raiffeisen Krekova banka d.d. 2005a. Ključna rešitev. Spletno bančništvo za poslovne

storitve. Interno gradivo. 22. Raiffeisen Krekova banka d.d. 2005b. Elektronsko bančništvo za fizične osebe.

Available: http://www.r-kb.si/prebivalstvo/elektronsko_bancnistvo/index.html [27.3.2006] 23. Raiffeisen Krekova banka d.d. 2005c. Elektronsko bančništvo za pravne osebe.

Available: http://www.r-kb.si/mala_srednja/e_poslovanje/index.html [27.3.2006] 24. RTV Slovenija. (2004). Pazite se libanonske zanke [online]. Available:

http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu =8&c_id=40892 [1.5.2006]

25. SRC.SI Sistemske integracije. (2005). EPoslovanje [online]. Available: http://www.src.si/resitve/eposlovanje/default.asp [1.5.2006]

26. Združenje bank Slovenije. Available: http://www.zbs-giz.si [29.3.2006]

42

PRILOGA 1: SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC BA

Bankart

Mreža bančnih avtomatov

EMV

Europay-Mastercard- Visa

Mednarodni kartični sistem

GSM

Global System for Mobile Communication

Globalni sitem za mobilno komunikacijo

IVR

Intreactive Voice Respone

Interaktiven glasovni odzivnik

PIN

Personal Identification Number

Osebna identifikacijska številka

PKI

Public-Key Infrastructure

Infrastruktura notarjev za izdajo javnih ključev

POS

Point of Sale

Posebne vrste blagajna, namenjena elektronskem prenosu podatkov med prodajnim mestom in banko, pri plačevanju s plačilnimi karticami.

RKB

Raiffeisen Krekova banka

Ime banke

RZB

Raiffeisen Zentral Bank

Evropska bančna skupina

SMS

Short Mesage Service

Sistem za pošiljanje kratkih sporočil

WAP

Wireless Application Protocol

Protokol brezžičnih aplikacij

43

PRILOGA 2: SEZNAM UPORABLJENIH TABEL TABELA 1: PREGLED BANK IN HRANILNIC, KI OMOGOČAJO INTERNETNO BANČNIŠTVO TABELA 2: DELEŽ EMV BANKOMATOV TABELA 3: SEZNAM BANKOMATOV RAIFFEISEN KREKOVE BANKE d.d. PRILOGA 3: SEZNAM UPORABLJENIH SLIK SLIKA 1: ELEKTRONSKE PRODAJNE POTI V BANČNIŠTVU PRILOGA 4: SEZNAM UPORABLJENIH GRAFOV GRAF 1: ŠTEVILO UPORABNIKOV INTERNETNEGA BANČNIŠTVA ZA FIZIČNE OSEBE GRAF 2: ŠTEVILO UPORABNIKOV INTERNETNEGA BANČNIŠTVA ZA PRAVNE OSEBE GRAF 3: ŠTEVILO IZDANIH KREDITNIH IN DEBETNIH KARTIC V SLOVENIJI GRAF 4: ŠTEVILO BANČNIH AVTOMATOV V SLOVENIJI

44