Trošarinski sistem v EU

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO- POSLOVNA FAKULTETA

MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

TROŠARINSKI SISTEM V EU Kandidatka: Matejka Grah Študentka izrednega študija Številka indeksa: 81543775 Program: visokošolski strokovni Študijska smer: zunanja trgovina Mentor: dr. Dušan Zbašnik, izr. prof.

Murska Sobota, maj, 2005

PREDGOVOR Procesi evropske integracije segajo v leto 1950, ustanovljena je bila Evropska skupnost za premog in jeklo, ki je štela šest držav članic. Sedem let pozneje, torej leta 1957 so države sprejele odločitev, da svoje sodelovanje razširijo na celotno gospodarstvo in tako ustanovile Evropsko gospodarsko skupnost. Ko je število članic naraslo na petnajst, se je Evropska gospodarska skupnost preimenovala v »Evropsko unijo« (EU). S tem pa je bila izražena jasna ideja, da Evropa postopoma postaja več kot zgolj gospodarska skupnost. Vsaka evropska država se lahko pridruži Evropski uniji,če je brez zadržkov pripravljena sprejeti načela in obveznosti, ki so določene v ustanovitvenih pogodbah. Glavne zahteve članstva so, da morajo biti prosilke z evropske celine, imeti morajo svobodno tržno gospodarstvo ter spoštovati načela demokratične države. Januarja 1973 se je Evropska unija razširila s pristopom Danske, Irske in Velike Britanije. V osemdesetih letih so se vključile še Grčija, Portugalska in Španija. Zgodovina evropske integracije pa še ni zaključeno poglavje. Evropska unija se nenehno razvija, oblikovana je že skupna valuta (evro). V tretjem valu pa so članice Evropske unije postale še Finska, Avstrija in Švedska in sicer leta 1995. Ob vstopu desetih novih članic- Ciper, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška in Slovenija- je politika EU dobila nove razsežnosti. EU je postala trdnjava stabilnosti v Evropi. Slovenija je torej postala polnopravna članica EU 1. maja 2004. Ob vstopu se je Slovenija odpovedala vsem sklenjenim zunanjetrgovinskim sporazumom, sprejela pa je tiste sporazume, ki jih ima s tretjimi državami sklenjene EU. Trošarinski sistem v EU obstaja že od 17.5.1977, medtem ko v Sloveniji velja od 26.12.1998, uporablaja pa se od 1.7.1999. V diplomski nalogi bomo poskušali pojasniti, kaj so trošarinski izdelki in njihovo razdelitev, nastanek trošarinske obveznosti, plačilo ter odlog oziroma oprostitev plačila trošarine, in pa evidence ter še nekatere druge pojme, ki so povezani s trošarinskim sistemom. Izvajanje Zakona o trošarinah pa je v pristojnosti carinskih organov. Carinska uprava deluje kot organ v sestavi Ministrstva za finance. Njihovo delo mora temeljiti na poštenosti, konkretnosti in nepristranskosti. Pri ustvarjanju diplomske naloge si bomo pomagali z različnimi viri, ki so v slovenskem in tujem jeziku. Upoštevali bomo tudi elektronske vire, dostop do katerih nam bo omogočil Oddelek za trošarine v Murski Soboti.

2

KAZALO 1 UVOD 4

1.1 Opredelitev področja in opis problema, ki je predmet raziskave ………………. 4 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve ………………………………………………… 4 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave ……………………………………………. 5 1.4 Predvidene metode raziskovanja ……………………………………………….. 5

2 DAVKI 7 2.1 Splošno o davkih ………………………………………………………………. 7 2.2 Vrste davkov in njihove značilnosti ……………………………………………. 7 2.3 Pomen selektivnih davkov na porabo ………………………………………….. 9 3 TROŠARINSKI SISTEM V EU 10

3.1 Nastanek trošarinske obveznosti ………………………………………………. 10 3.2 Režim odloga plačila trošarin ………………………………………………….. 11

3.2.1 Trošarinsko skladišče ………………………………………………….. 11 3.2.2 Oproščeni uporabnik trošarinskih izdelkov ……………………………. 12 3.2.3 Uporaba trošarinskih izdelkov v namene za katere se ne plača trošarina 15 3.2.4 Trošarinski dokument ………………………………………………….. 16 3.2.5 Prenehanje režima odloga plačila trošarine ……………………………. 17

3.3 Obračun in plačilo trošarine ……………………………………………………. 18 3.4 Oprostitev plačila trošarine …………………………………………………….. 20 3.5 Trošarinski izdelki ……………………………………………………………... 21

3.5.1 Alkohol in alkoholne pijače …………………………………………… 21 3.5.2 Mali proizvajalci vina in žganja ……………………………………….. 23 3.5.3 Energenti in električna energija ………………………………………... 24 3.5.4 Tobačni izdelki ………………………………………………………… 25 3.5.5 Pregled davčnih stopenj ……………………………………………….. 27

3.6 Vračilo trošarine ……………………………………………………………….. 28 3.6.1 Vračilo trošarine na podlagi 30. člena Ztro ……………………………. 28 3.6.2 Vračilo trošarine za mineralna olja, ki se porabijo za industrijsko

komercialni namen …………………………………………………….. 29 3.6.3 Vračilo trošarine za mineralna olja, ki se porabijo za pogon kmetijske

in gozdarske mehanizacije ……………………………………………... 29 3.7 Evidence ……………………………………………………………………….. 31 4 SKLEP 34 5 POVZETEK 35 6 SEZNAM VIROV 37

3

1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema, ki je predmet raziskave Sistem plačevanja trošarine velja od 26.12.1998, uporablja pa se od 1.7.1999, ki ga je Slovenija uvedla skupaj z DDV. Trošarine, ki pripadajo proračunu države so poseben davek, s katerim so praviloma obdavčeni tako imenovani monopolni izdelki, ki jih ni mogoče nadomestiti s podobnimi izdelki: alkohol, alkoholne pijače, tobak oziroma tobačni izdelki, energenti (bencin, plinsko olje, kerozin, gorivo za ogrevanje ipd.). S trošarinami je v Sloveniji obremenjen promet- uvoz in prodaja alkohola in alkoholnih pijač, tobačnih izdelkov, mineralnih olj, plina- izdelkov, ki so oziroma bodo proizvedeni v Sloveniji ali pa uvoženi in pri nas dani zgolj v uporabo. Kar pomeni enako davčno obravnavanje domačih in tujih trošarinskih izdelkov na slovenskem trgu. Zavezanci za plačilo trošarin so proizvajalci in uvozniki trošarinskih izdelkov. Odlog plačila trošarine je mogoč le s pridobljenim soglasjem, dovoljenjem carinskega organa. Enako velja za posamezne oprostitve plačila trošarine. Zavezanci za plačilo trošarine so dolžni predložiti carinskemu organu mesečni obračun trošarine (do 25 dne naslednjega meseca po preteku davčnega obdobja), obračunana trošarina pa bo zapadla v plačilo zadnji dan v davčnem obdobju (plačana mora biti v 30 dneh po zapadlosti). Trošarina pa praviloma ni določena z odstotkom na osnovo, temveč v znesku na mersko enoto. Pri tobačnih izdelkih je določena v znesku na mersko enoto in v odstotku od drobnoprodajne cene. Tak davčni sistem je obvezen v državah EU in prevladuje v mnogih drugih državah OECD, uvedle pa so ga že tudi mnoge druge države v tranziciji. Osnovni cilj davčnih sistemov predstavljajo tako imenovane štiri svobode (the four freedoms): svoboden pretok blaga, storitev, ljudi in kapitala. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen Ker sem prakso opravljala na Carinskem uradu v Murski Soboti in sicer na Oddelku za trošarine, sem se odločila da bo moje diplomsko delo usmerjeno v to področje. Odločila pa sem se tudi zato, ker menim, da so ljudje premalo seznanjeni oz. posvečajo premalo pozornosti temu področju, ki pa postaja vedno bolj pomembno, še posebej zdaj, ko je Slovenija na poti vstopa, da postane polnopravna članica Evropske unije. Hkrati pa mi to pomeni pridobivanje konkretnega znanja, ki mi bo mogoče v prihodnosti koristilo pri opravljanju mojega dela, izsledki tega dela pa bodo koristni za širši krog ljudi. Cilji Cilj mojega dela temelji na proučevanju trošarinskega sistema v EU. Ker trošarina predstavlja posebno vrsto davka sem se odločila, da bom najprej podrobneje analizirala davke. Kajti davčni

4

sistem v veliki meri vpliva na gospodarstvo neke države v celoti, kot tudi na zaposlitev, varčevanje, prevzemanje poslovnih tveganj, na sigurnost davčnih zavezancev pa tudi na napredek vseh gospodarskih dejavnosti. Pojasnila bom kako sploh nastane trošarinska obveznost, kako se trošarina obračuna in kdo je plačnik trošarine oz. trošarinski zavezanec ter v kateri primerih je možen odlog plačila. Nato pa bom še podrobneje predstavila kaj so trošarinski izdelki in posamezne definicije subjektov in dovoljenj, ki se pojavljajo v trošarinskem sistemu. Osnovne trditve - Izvajanje zakona o trošarinah je v pristojnosti carinskih organov; - trošarina je oblika posrednih davkov; - davki so ena najpomembnejših oblik dohodkov države; - s sprejetjem Zakona o trošarinah je Republika Slovenija enotno uredila področje

obdavčenja izdelkov kot so alkoholne pijače, tobačni izdelki in energenti; - trošarine so orodje za usmerjanje in uresničevanje ciljev gospodarske politike; - sistem obdavčenja s trošarinami je v EU ločen od davka na dodano vrednost (DDV); - dandanes dobivajo trošarine v sodobnih finančnih sistemih ponovno na veljavi. 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Predpostavke Pri pisanju diplomske naloge bomo upoštevali naslednje konkretne predpostavke: - trošarinski sistem je začel v Sloveniji veljati s 1.7.1999, V Evropski uniji pa obstaja že od

17.5.1977; - trošarinski sistem je pomemben za vsako državo, saj se s plačilom trošarine polni proračun

države; - finančni trg Slovenije, je zaradi svoje majhnosti zelo odvisen od globalizacijskih procesov v

Evropski uniji! Omejitve Naše delo temelji predvsem na ekonomski plati proučevanja samega trošarinskega sistema. Pri analizi se bomo osredotočili samo na trošarinski sistem v Sloveniji in EU. Zaradi pomanjkanja literature s področja trošarin in omejenega dostopa do podatkov se bomo obrnili na sam Oddelek za trošarine. 1.4 Predvidene metode raziskovanja Pri oblikovanju diplomskega dela bomo uporabljali metode deskriptivnega in analitičnega pristopa raziskovanja in sicer kombinacijo deduktivnega in induktivnega sklepanja v okviru analitičnega pristopa. V okviru deskriptivnega pristopa pa zgodovinsko metodo, metodo deskripcije in metodo kompilacije. Pri tem bomo upoštevali trditve, hipoteze ter predpostavke, ki se nanašajo na področje pisanja diplomskega dela. Gre za makroekonomsko raziskavo in sicer za posebno vrsto statične raziskave to je t.i. komparativna statika, saj gre za primerjavo trošarinskega sistema v dveh različnih okoljih.

5

Podatke bomo črpali iz knjig, člankov in preko interneta. Zaradi pomanjkanja literature s področja trošarin smo se obrnili na Oddelek za trošarine v Murski Soboti, ki nam bo omogočil dostop do podatkov, delno pa tudi preko pogovorov in sodelovanjem zaposlenih na tem oddelku.

6

2 DAVKI 2.1 Splošno o davkih Že od obstoja prvih človeških skupnosti so poznani davki oziroma davku podobne dajatve. Tako so bili na podlagi družbenega razvoja različne stvari predmet obdavčitve. Davki so ena najpomembnejših oblik dohodkov države, tako po namenu, kakor tudi po višini. Na podlagi tega posvečata fiskalna teorija in praksa davkom posebno pozornost. Davkom je v sodobnih državah razen fiskalnih ciljev in nalog namenjena tudi vloga na nefiskalnem področju.1 Definicije, ki bi ustrezale pojmu davkov, se v finančni teoriji razlikuje in zato ne moremo podati neke splošne opredelitve tega pojma. Po mnenju mnogih teoretikov je davek definiran kot denarna dajatev fizične ali pravne osebe, ki ga država pobira po sili zakona, brez direktne protidajatve, z namenom zadovoljevanja javnih potreb ter izvajanja gospodarskih in socialnih intervencij.2 Nekatere temeljne značilnosti davkov v sodobnih državah so:3 ƒ Prisila plačevanja davkov (davčna obveznost je zakonita obveznost, ki jo mora davčni

zavezanec izpolniti, drugače ga doleti sankcija); ƒ Davki so derivativni (izvedeni) dohodki države; ƒ Nevračljivost pobranih davkov; ƒ Plačani davki ne nudijo neposrednega nadomestila davčnim zavezancem; ƒ Teritorialno načelo plačila davkov; ƒ Davki se pobirajo v javnem interesu in ƒ Davki so denarni prihodki države. 2.2 Vrste davkov in njihove značilnosti Vrste davkov in njihovih oblik je v davčnih sistemih sodobnih držav veliko. Za lažje razumevanje jih davčna teorija razvršča po določenih skupnih merilih. Ta merila so sorodna davčno pravna dejstva in njihovi socialni in ekonomski učinki.4

1 Nefiskalni davki so tisti davki, s katerimi zasledujemo nefiskalne cilje (npr. denarne dajatve se uvedejo kot sankcija za določeno družbeno nezaželeno dejavnost). Franc Žibert, Teorija javnih financ, ČZ Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 1993. 2 Za socialno zaščito je značilno, da obsega vsa posredovanja javnih in zasebnih institucij, ki gospodinjstvom ali posameznikom olajšajo breme določenih tveganj ali potreb. Konkretno gre za sledeča tveganja in potrebe: bolezen, invalidnost, starost, smrt hranitelja, družina, otroci, brezposelnost, nastanitev. Tine Stanovnik, Javne finance, 3. dopolnjena izdaja, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, Ljubljana 2002. 3 Davki so zgodovinska kategorija in so zato znani od takrat, ko obstaja država. Davki so sredstvo, preko katerega pride država oziroma lokalna skupnost do potrebnih dohodkov, s katerimi bo pokrivala javne potrebe oziroma vse tiste potrebe, ki ustrezajo interesom države. Franc Pernek, Finančno pravo in javne finance, Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta, Maribor 1999. 4 Nekatere od teh razvrstitev so že delno zastarele in imajo svoj pomen le, če jih ocenjujemo z vidika zgodovinskega razvoja posameznih davčnih vrst. Kljub temu je njihov prikaz koristen, saj nas opozarja na dobre in slabe strani posameznih davčnih vrst in služi za razumevanje sodobne davčne sistematike. Tine Stanovnik, Javne finance, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, Ljubljana 2002.

7

Splošna razvrstitev 1. Po obliki delimo davke na naturalne in denarne davke. Naturalni davki izhajajo iz časov

naturalnega gospodarstva. Uporabljali so se za obdavčitev zemljišč in kmečkih pridelkov. Primer naturalnega davka v današnjih dneh je samoprispevek, ki ga je mogoče izvesti v obliki materiala ali storitve.5

2. Po periodičnosti razlikujemo redne in izredne davke. Izredne davke uvajajo države v

primeru vojn, elementarnih nesreč ali izrednih razmer, ki vplivajo na gospodarstvo. Redni davki se pobirajo od tekočih dohodkov, medtem ko izredno od premoženja, praviloma od premoženjskega prirastka v času trajanja izrednih razmer.6

3. Po načinu določanja višine davka ločimo kvotitetne in kontingentirane davke. Sodobni davki so kvotitetni davki, kjer država vnaprej določi znesek davka, ki ga mora davčni zavezanec plačati od določene osnove. Kakšen bo davčni donos kvotitetnega davka vnaprej ni znano. Pri kontingentiranih davkih je vnaprej določen celotni davčni donos. Višino davčne stopnje ugotovimo na posreden način, tako da kontingent davka razdelimo na posamezne zavezance. 4. Po namenu porabe delimo davke na splošne in namenske. Namenski davki so po svojem izvoru izredne dajatve, smejo se pobirati le za določen namen npr. prispevek Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Splošni davki so dobili na pomenu z nastankom centraliziranih držav in z razvojem parlamentarne demokracije npr. davki po Zakonu o dohodnini (Ur. l. RS, št. 34/91, 14/92, 71/93, 07/95 in 44/96).7 5. Delitev davkov na subjektivne in objektivne izhajajo iz dejstva, ali se upoštevajo okoliščine davčnega zavezanca. Objektivni davki bremenijo dohodke ali premoženje davčnega zavezanca, ne glede na njegov socialni in ekonomski položaj. Subjektivni davki temeljijo na oceni objektivnih dejstev, pri tem da se upoštevajo izključno subjektivni dejavniki, ki neposredno vplivajo na davčno sposobnost davčnega zavezanca.8 6. Najbolj znana delitev davkov je delitev na posredne in neposredne davke. Merila za razlikovanje med obema vrstama davkov so v teoriji različna. Po prvi teoriji, so neposredni tisti davki, ki so nepravaljivi. Druga teorija uči, da so neposredni davki tisti, ki so odmerjeni neposredno davčnemu zavezancu, posredni pa tisti, ki so vključeni v ceno blaga.

5 Njihova dobra stran, z vidika davčnih zavezancev je bila ta, da so se ti z oddajo kmečkih pridelkov znebili skrbi za prodajo blaga. Slaba stran naturalnih davkov so bile gotovo vsiljene uradne cene in premajhno upoštevanje razlik v produkcijskih stroških. Franc Pernek, Finančno pravo in javne finance, Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta, Maribor 1999 in Franc Žibert, Teorija javnih financ, ČZ Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 1993. 6 Država se običajno zateče k financiranju z izrednimi davki tedaj, kadar meni, da bi povečanje rednih davkov ali pa najemanje posojil gospodarski položaj še poslabšalo. Redni davki so načeloma tisti, ki so reden proračunski dohodek oziroma, ki se vsako leto pobirajo. Franc Pernek, Finančno pravo in javne finance, Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta, Maribor 1999 in Franc Žibert, Teorija javnih financ, ČZ Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 1993. 7 Namenski davki so bili predhodnik splošnih davkov. Stekajo se praviloma v več ali manj centralizirane proračune, medtem, ko namenski na posebne račune ali v posebne namenske sklade. Franc Pernek, Finančno pravo in javne finance, Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta, Maribor 1999 in Franc Žibert, Teorija javnih financ, ČZ Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 1993. 8 Subjektivni davki so npr. dohodnina in davek od dediščin; pri slednjem se npr. upošteva dedni red dediča. Objektivni davki so davki na potrošnjo, carine, socialni prispevki, davek na nepremičnine, ipd. Tine Stanovnik, Javne finance, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, Ljubljana 2002.

8

Po tretji teoriji so neposredni davki tisti, kjer se davčna sposobnost ugotavlja po vnaprej ocenjenih dejstvih, imenujemo jih tudi katastrski, v nasprotnem primeru, ko se davčna sposobnost konkretno ne ugotavlja so to posredni davki, ki jih imenujemo tudi tarifni davki.9 Razvrstitev davkov po davčnem predmetu Po tej razvrstitvi ločimo tri skupine davkov: ƒ Davki na donos, na dohodek in na premoženje;10 ƒ Davki na promet premoženja;11 ƒ Davki na porabo.12 2.3 Pomen selektivnih davkov na porabo Najstarejša oblika davkov na porabo so trošarine ali akcize. Njen predhodnik so bile srednjeveške mitnine. S trošarinami so države obdavčevale promet tekstila, alkoholnih pijač, soli, voska in druge izdelke širše družbene porabe.13 Trošarine se pobirajo običajno pri proizvajalcu v fazi proizvodnje ali prodaje trošarinskih izdelkov, odvisno od možnosti nadzora carinskega in davčnega organa. Trošarine imajo vse lastnosti posrednih davkov: so realne, izdatne, plačajo se neopazno, ker so vključene v ceno izdelka. Nekateri jih zato označujejo za skrite davke. Slaba lastnost trošarin je, da so regresivne, ker obremenjujejo množično prebivalstvo z nizko kupno močjo.14 Danes dobivajo trošarine, v povezavi z DDV, v sodobnih finančnih sistemih ponovno na veljavi. Sodobne oblike in tehnike pobiranja trošarin so odpravile določene slabosti trošarin iz preteklosti. V sodobnih davčnih sistemih so trošarine orodje za usmerjanje in uresničevanje ciljev gospodarske politike, zato je predmet obdavčitve pomembno področje pri oblikovanju trošarinskega sistema.

9 Neposredni davki so davki, za katere se pričakuje, da bo davčni zavezanec neposredno nosil breme davka. Posredni davki so davki, za katere se pričakuje, da bremena davka ne bo nosil davčni zavezanec. Tine Stanovnik, Javne finance, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, Ljubljana 2002. 10 Davki na donos ali donosnine so: zemljiški davek, davek od stavb, pridobninski davek, rentni davek in davek na dohodek od osebnega dohodka. Davek na dohodek (dohodnina) se šteje za najpravičnejši davek, ker najbolj upošteva načela davčne enakomernosti. Davki od premoženja- o tem davku govorimo takrat, če obdavčujemo kot davčni predmet samo premoženje ali posamezne premoženjske predmete, ne pa donos od premoženja. Franc Pernek, Finančno pravo in javne finance, Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta, Maribor 1999. 11 To so posebne vrste posrednih davkov, ki se plačujejo od prometa kapitala in drugega premoženja. Franc Žibert, Teorija javnih financ, ČZ Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 1993. 12 Davke na potrošnjo delimo na: splošne davke na potrošnjo in selektivne davke na potrošnjo. V praksi obstajata le dva različna tipa splošnega davka na potrošnjo; to sta davek na maloprodajo in davek na dodano vrednost. Selektivni davki na potrošnjo, ki jim rečemo tudi akcize ali trošarine, se nanašajo le na določene skupine proizvodov. Tine Stanovnik, Javne finance, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, Ljubljana 2002. 13 Akcize (trošarine) so posebni davki na porabo. To so analitični davki, ki obdavčujejo posamično določene proizvode, včasih predvsem predmete neposrednega konzuma. V sodobnih finančnih sistemih je pomen akciz upadel na račun prometnih davkov. Franc Pernek, Finančno pravo in javne finance, Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta, Maribor 1999. 14 Razlika med trošarinami in prometnim davkom je v tem, da se trošarine obračunajo, ko je izdelek proizveden, medtem, ko se prometni davek obračuna, ko se izdelek proda.

9

3 TROŠARINSKI SISTEM V EU Sistem obdavčenja s trošarinami je v EU ločen od davka na dodano vrednost (DDV). Trošarina se prišteje k osnovi za DDV, kar pomeni, da se k ceni izdelka, v katero so všteti vsi stroški doda trošarina (pred trošarino še morebitne uvozne dajatve, če gre za uvoz izdelka). V EU velja poenoten sistem obdavčenja s trošarinami, kar pomeni, da so države članice poenotile sistem obdavčenja na področju določb, ki se nanašajo na davčnega zavezanca, predmet obdavčenja, promet izdelkov, obveznosti davčnih zavezancev. Manj pa so predpisi poenoteni na področju višine stopenj, zneskov in oprostitev. Pri določanju stopenj in zneskov trošarin pa obstajajo med državami še precejšnje razlike. V sistemski direktivi, ki obravnava lastništvo, prevoz in kontrolo trošarinskih izdelkov je podana splošna ureditev na področju trošarin. Direktive EU o strukturi in davčnih stopnjah urejajo posamezne kategorije trošarinskih izdelkov (alkohol in alkoholne pijače, tobačni izdelki, energenti). Te direktive določajo predmet obdavčitve, podrobnejše določbe o obdavčitvi in oprostitvah ter minimalne davčne stopnje.15 Usklajevanje trošarin temelji na treh sklopih pravil EU:16 ƒ Direktiva Sveta 92/12/EEC; splošna direktiva, ki določa vrste trošarinskih izdelkov; sistem

trošarinskih skladišč; gibanje trošarinskih izdelkov med trošarinskimi skladišči pod režimom odloga plačila trošarine ter splošne oprostitve plačila trošarine;

ƒ Tri Direktive Sveta (95/59/EEC, 92/81/EEC, 92/83/EEC), ki natančneje določajo vrsto izdelkov na katere se plačuje trošarina;

ƒ Štiri Direktive Sveta (92/79/EEC, 92/80/EEC, 92/82/EEC, 92/84/EEC), ki določajo minimalne stopnje za trošarinske izdelke.

Sistemska direktiva ureja posredne davke na porabo blaga z izjemo DDV. S trošarino so v Skupnosti obremenjeni alkohol in alkoholne pijače, tobačni izdelki ter energenti in električna energija. Obremenitev teh izdelkov z drugimi posrednimi davki je dopustna, v kolikor nimajo značilnosti trošarin ali DDV.17 3.1 Nastanek trošarinske obveznosti

Trošarinska obveznost nastane, ko so trošarinski izdelki: ƒ proizvedeni v Sloveniji; ƒ uvoženi v Skupnost; ƒ vneseni z ozemlja drugih držav članic oziroma Skupnosti v Slovenijo. 15 Direktiva ima neposreden pravni učinek proti državi članici na katero je naslovljena (praviloma na vse). Obvezno se nanaša na doseganje cilja, ker je državam prepuščena izbira oblike pravnega akta, s čimer jim je dan precejšen manevrski prostor. Države članice ne smejo sprejemati splošnih aktov, ki bi bil v nasprotju z direktivami. Janez Šinkovec, Evropsko pravo, ČZ Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 1996. 16 Temeljna naloga Sveta EU (Svet ministrov) sestavljajo ministri držav članic in ima odločilno vlogo pri sprejemanju zakonodaje EU. Zasedanj Sveta se ne udeležujejo vedno isti predstavniki, ampak ministri zadolženi za posamezne resorje- odvisno od obravnavane teme. Peter Ješovnik, Evropska unija, Visoka šola za management v Kopru, Koper 2000. 17 Davčni predpisi/direktive imajo dve glavni nalogi in sicer: zaščita prostega pretoka blaga in enake pogoje trgovanja za vsa podjetja. Dr. Koenigs, Recht der Europaischen Union, Steuerliche Vorschriften, http://otto.ww.tv-berlinde;fb14/

10

Trošarinska obveznost se lahko prenese od proizvajalca oziroma uvoznika na imetnika trošarinskega dovoljenja oziroma oproščenega uporabnika ob pogojih in na način, ki jih določa Zakon o trošarinah (Ztro). Plačilu trošarine so zavezani trošarinski zavezanci, to so pravne in fizične osebe.18 3.2 Režim odloga plačila trošarin Režim odloga plačila trošarine je ureditev, ki se nanaša na proizvodnjo, skladiščenje in prejemanje ali odpremljanje trošarinskih izdelkov, na podlagi katere je obveznost za plačilo trošarine odložena. Plačilo trošarine se odloži, če se proizvodnja ali skladiščenje trošarinskih izdelkov opravlja v trošarinskem skladišču, če so trošarinski izdelki skladiščeni v obratu oproščenega uporabnika ali pa če se trošarinski izdelki gibljejo pod pogoji, ki jih določa Ztro. Pri uvozu trošarinskih izdelkov pride do odloga plačila trošarine, če je za njih takoj po vnosu v Skupnost dovoljena začasna hramba ali pa je zanje začet carinski tranzitni postopek, postopek carinskega skladiščenja, uvoz zaradi izvoza, predelava pod carinskim nadzorom, začasni uvoz ali pa so vneseni v prosto carinsko cono. Režim odloga plačila trošarine pa je prisoten tudi v primeru: - če trošarinsko skladišče ali oproščeni uporabnik preneha poslovati zaradi likvidacije oziroma stečaja in sicer tako dolgo, dokler trošarinski izdelki, ki so na zalogi na dan začetka postopka stečaja ali likvidacije, niso sproščeni v porabo; - če trošarinsko dovoljenje ali dovoljenje oproščenega uporabnika preneha veljati zaradi združitve, dokler niso trošarinski izdelki, ki so na zalogi, sproščeni v porabo. Režim odloga plačila trošarin spremlja strog nadzor nad poslovanjem oseb, ki jim je dovoljeno poslovati v režimu odloga, ter prevozom trošarinskih izdelkov med njimi. 3.2.1 Trošarinsko skladišče Trošarinsko skladišče je ena ali več med seboj povezanih ograjenih površin ali prostorov, ki tvorijo tehnološko enoto, kjer imetnik trošarinskega dovoljenja proizvaja, skladišči, prejema ali odpremlaja trošarinske izdelke z odlogom plačila trošarine na podlagi dovoljenja carinskega organa19 in, ki mora biti vidno označena in fizično ločena od preostalih površin ali prostorov. Trošarinsko skladišče se ustanovi in deluje le na podlagi trošarinskega dovoljenja. Podrobnejše pogoje za ustanovitev in delovanje trošarinskega skladišča predpiše minister, ki je pristojen za finance. 18 Trošarinski zavezanci niso osebe, ki opravljajo trgovsko dejavnost in imajo na zalogi tobačne izdelke v trenutku spremembe trošarinske stopnje. Te osebe sicer niso trošarinski zavezanci v opredeljeni formulaciji, saj ne proizvajajo niti ne uvažajo trošarinske izdelke, so pa vseeno zavezane plačilu trošarine. Barbara Prislan Šušteršič in Nuša Zalokar, Trošarine, IKS, 6/99, Ljubljana 1999. 19 Imetnik carinskega skladišča tipa »D« za hranjenje trošarinskih izdelkov s statusom carinskega blaga ni potrebno pridobiti dodatnega dovoljenja za trošarinsko skladišče. Pojasnilo CURS št. 426-85/20-99/0310-001 z dne 20.05.1999.

11

V istem trošarinskem skladišču se lahko proizvaja samo ena skupina trošarinskih izdelkov in sicer: skupina energentov, skupina alkohola in alkoholnih pijač ali skupina tobačnih izdelkov. Medtem ko se lahko skladišči več skupin trošarinskih izdelkov, če se skladiščijo ločeno po skupinah in vrstah. Izjemoma lahko carinski organ s posebnim dovoljenjem dovoli proizvodnjo oziroma predelavo, če gre za stranske proizvode, ter skladiščenje tudi za netrošarinske izdelke. V trošarinskem skladišču, kjer skladišči trošarinske izdelke več imetnikov trošarinskih dovoljenj, morajo biti prostori ločeni. V prostoru kjer posamezen imetnik trošarinskega dovoljenja skladišči več skupin trošarinskih izdelkov, morajo ti biti ločeni po skupinah in vrstah. Carinski organ pa lahko odobri v primeru tehnoloških posebnosti skladišča, da se trošarinski izdelki več lastnikov skladiščenja skupaj, vendar le če gre za enakovrstne trošarinske izdelke20 (skladiščenje nafte v cisterni). Imetniki trošarinskih dovoljenj so v danem primeru solidarno odgovorni za plačilo trošarine iz trošarinskega dovoljenja. V trošarinskem skladišču je lahko samo oprema, potrebna za opravljanje trošarinske dejavnosti. Trošarinsko skladišče mora biti opremljeno z merili za ugotavljanje fizikalnih količin v predpisanih enotah za posamezne trošarinske izdelke. Merila so lahko samostojna ali pa so povezana z drugo opremo, ki je nameščena v trošarinskem skladišču. Namestitev meril mora biti v takšnem obsegu, da je zagotovljeno ugotavljanje količin vmesnih proizvodov in končnih izdelkov. Merila morajo ustrezati zahtevam in kriterijem, ki so predpisani v Zakonu o meroslovju. Imetnik trošarinskega skladišča ob koncu vsakega leta oceni pričakovano količino odpreme posameznih trošarinskih izdelkov za koledarsko leto in jo do konca marca naslednjega leta predloži pristojnemu carinskemu organu. 3.2.2 Oproščeni uporabnik trošarinskih izdelkov Oproščeni uporabnik trošarinskih izdelkov je fizična oziroma pravna oseba, ki si pridobi dovoljenje carinskega organa, da lahko v okviru svoje dejavnosti nabavlja trošarinske izdelke brez plačila trošarine. Obrat oproščenega uporabnika je prostor, naprava oziroma oprema, v kateri so, hranjeni trošarinski izdelki, ki jih je oproščeni uporabnik nabavil za potrebe svoje dejavnosti brez plačila trošarine. Obrat mora biti organiziran in opremljen tako, da omogoča varno skladiščenje, uporabo in merjenje pridobljenih trošarinskih izdelkov.21 Dovoljenje oproščenega uporabnika Za dovoljenje oproščenega uporabnika lahko zaprosi oseba, ki mora izpolnjevati naslednje pogoje: ƒ samostojno opravlja dejavnost, pri kateri uporablja trošarinske izdelke za namene iz 44. ali

55. člena Ztro za katere se ne plača trošarina, ƒ vodi poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva, ƒ redno izpolnjuje davčne in carinske obveznosti, ƒ zoper njo ni začet postopek stečaja oz. likvidacije, ƒ pred izdajo dovoljenja predloži instrument zavarovanja plačila trošarine. 20 Trošarinski izdelki so enakovrstni, če so razvrščeni v isto osemmestno postavko nomenklature carinske tarife ter imajo enako trgovsko kakovost in enake tehnične značilnosti. 21 Osebe (pravne ali fizične), ki samo porabljajo trošarinske izdelke, ne morejo pridobiti status oproščenega uporabnika trošarinskih izdelkov. Pojasnilo CURS 425/34-99/0310-001 z dne 20.05.1999.

12

Preden carinski organ izda dovoljenje, mora ugotoviti, ali nameni uporabe trošarinskih izdelkov ustrezajo navedbam v vlogi za izdajo dovoljenja, preveriti mora tudi normative porabe trošarinskih izdelkov v proizvodnji drugih izdelkov. Na kraju samem carinski organ ugotavlja ali so izpolnjeni pogoji za izdajo dovoljenja. Če pogoji niso izpolnjeni, carinski organ določi rok za odpravo nepravilnosti. Dovoljenje za oproščenega uporabnika izda carinski organ na podlagi pisne vloge. Carinski organ nato v roku 30 dni od prejema popolne vloge obvesti osebo, ki je zaprosila za izdajo dovoljenja, da predloži instrument zavarovanja plačila trošarine, ali pa vlogo zavrne. Carinski organ izda dovoljenje v roku 15 dni po prejemu instrumenta za zavarovanje plačila. V dovoljenju carinski organ navede količine trošarinskih izdelkov, ki se lahko nabavljajo brez plačila trošarine za predpisane namene v določenem obdobju, ki ne sme biti daljši od 12 mesecev; kraj, kjer bodo trošarinski izdelki uporabljeni in namen uporabe. Količine določi glede na proizvodne kapacitete in glede na obdobje, na katero se nanaša dovoljenje. Dovoljenje se izda na ime osebe, ki je zaprosila za izdajo in se ne sme prenašati na drugo osebo. Dovoljenje za oproščenega uporabnika pa se izda za nedoločen čas. Instrumenti zavarovanja Oproščeni uporabnik trošarinskih izdelkov lahko za zavarovanje trošarinskih obveznosti uporabi enake instrumente zavarovanja kot pri trošarinskem dovoljenju. Plačilo trošarine lahko zavaruje z: ƒ bančno garancijo, ƒ garantnim pismom ali ƒ gotovinskim pologom. Pri enem oproščenem uporabniku lahko carinski organ zahteva samo en ustrezen instrument za zavarovanje plačila trošarine. Le tega pa je potrebno predložiti Generalnemu carinskemu uradu. Če pa je rok veljavnosti instrumenta zavarovanja potekel, trošarina, ki je bila zavarovana pa še ni bila poravnana, mora novo zavarovanje, ki ga položi trošarinski zavezanec vsebovati klavzulo, da se iz njega lahko poplačajo tudi trošarinske obveznosti, ki so bile zavarovane s predhodnim zavarovanjem. Z instrumentom zavarovanja se zavaruje: ƒ plačilo trošarine za trošarinske idelke, ki se skladiščijo in prejemajo v obratu oproščenega

uporabnika, ƒ plačilo trošarine za trošarinske izdelke, ki se odpremljajo iz obrata oproščenega uporabnika

pod režimom odloga plačila trošarine ter ƒ plačilo obresti, ki nastanejo v zvezi s trošarinskim dolgom, ki se obračunajo v skladu z

Zakonom o obrestni meri zamudnih obresti (Ur. l. RS, št. 45/95 in 109/01). Obveznost zavarovanja določi carinski organ po prosti presoji ob upoštevanju naslednjih kriterijev:

13

ƒ vrsta oziroma občutljivost trošarinskih izdelkov; ƒ vrsta obrata in obseg poslovanja oproščenega uporabnika; ƒ dosedanje poslovanje, ugled, zanesljivost in finančna stabilnost oproščenega uporabnika; ƒ čas trajanja proizvodnje oziroma skladiščenja; ƒ vrsta, vsebina in način vodenja evidenc in knjigovodstva; ƒ kontrola v obratu oproščenega uporabnika. Višina zahtevanega instrumenta za zavarovanje ne sme biti večja od trošarinskega dolga v davčnem obdobju. Oproščenemu uporabniku se za zavarovanje določi najmanj v višini 5% od zneska trošarine medtem ko za izdelke pri katerih stopnja trošarine znaša 0 ni potrebno zavarovanja plačila trošarine. Vloga za izdajo dovoljenja Vlogo za izdajo dovoljenja vloži vložnik pri krajevno pristojnem carinskem uradu. Vsebovati pa mora:22 1. podatke o vložniku: firmo, sedež in naslov, število in kraj poslovnih in drugih prostorov, ki

se uporabljajo za opravljanje dejavnosti in pridobivanje dohodkov; izpis iz sodnega ali drugih registrov ter evidenc, iz katere ga je razvidna dejavnost vložnika; matični in davčno številko vložnika;

2. podrobnejši opis dejavnosti, pri kateri se uporabljajo trošarinski izdelki in kraj proizvodnje, kjer se bodo trošarinski izdelki uporabljali;

3. vrste in količine trošarinskih izdelkov, za katere se zahteva oprostitev plačila trošarine, ki so potrebni za proizvodnjo izdelkov, za katere se ne plača trošarina;

4. predvideni obseg proizvodnje izdelkov, pri kateri se uporabljajo trošarinski izdelki, za obdobje proizvodnje, vendar ne za več kot 12 mesecev;

5. opis prostorov, v katerih bodo trošarinski izdelki, nabavljeni brez plačila trošarine in opis opreme, s katero se bo ugotavljala količina oziroma poraba trošarinskih izdelkov;

6. opis normativov porabe posameznih vrst trošarinskih izdelkov pri opravljanju dejavnosti; 7. podatke o listinah, iz katerih so razvidni primanjkljaji v proizvodnji in pri skladiščenju, po

posameznih vrstah trošarinskih izdelkov; 8. potrdilo davčnega organa, da vložnik vodi poslovne knjige po sistemu dvostavnega

knjigovodstva in da redno izpolnjuje davčne obveznosti, ki ne smejo biti starejše od 30 dni; 9. izjavo, da zoper vložnika ni začet postopek stečaja ali likvidacije; 10. izjavo o instrumentu za zavarovanje plačila trošarine, ki bo predložen pred izdajo

dovoljenja; 11. ime osebe, ki bo odgovorna za opravila v zvezi s trošarinskimi izdelki, ki se nabavljajo brez

plačila trošarine, z overjenim podpisom, in ime namestnika, z overjenim podpisom. Prenehanje veljavnosti dovoljenja Dovoljenje preneha veljati:23 22 Z vlogami so mišljene zahteve, obrazci, predlogi, prijave, prošnje, pritožbe, ugovori in druga dejanja, s katerimi se posamezniki ali pravne osebe obračajo na organe. 23 Carinski uradi, pristojni za posamezne oproščene uporabnike so dolžni na podlagi dovoljenja za vsakega posameznega oproščenega uporabnika ugotoviti, kdaj poteče proizvodno obdobje, za katero se jim odobri nabava določene količine trošarinskih izdelkov brez plačila trošarine, in mu najmanj 14 dni pred iztekom v dovoljenju navedenega proizvodnega obdobja pošlje obrazec zahtevka z navodilom za izpolnjevanje. Pojasnilo CURS št. 42594-99/0022-002 z dne 30.11.1999.

14

ƒ če oproščeni uporabnik ne zaprosi za odobritev količine trošarinskih izdelkov za naslednje obdobje do konca tekočega obdobja;

ƒ če oproščeni uporabnik (fizična oseba) umre ali preneha pravna oseba; ƒ z vrnitvijo dovoljenja ali ƒ če carinski organ dovoljenje odvzame. Carinski organ odvzame dovoljenje, če oproščeni uporabnik: ƒ ne zagotavlja ustreznega nadzora nad stanjem zalog; ƒ ne predloži ustreznega instrumenta zavarovanja plačila trošarine; ƒ če ne odpravi pomanjkljivosti v roku, ki ga je določil carinski organ; ƒ če je dovoljenje izdano na podlagi netočnih informacij; ƒ ko se začne postopek stečaja oziroma likvidacije. 3.2.3 Uporaba trošarinskih izdelkov v namene za katere se ne plača trošarina Po 44. členu Zakona o trošarinah je uporaba alkohola in alkoholnih pijač oproščena plačila trošarine, če se uporablja kot surovina v: ƒ proizvodnji zdravil; ƒ proizvodnji kisa iz tarifne oznake 2209 00; ƒ proizvodnji živil, pod pogojem, da vsebnost alkohola pri čokoladnih izdelkih iz tarifne

oznake 1806 ne presega 8,5 litrov čistega alkohola na 100 kg izdelkov oziroma, pri drugih živilskih izdelkih 5 litrov čistega alkohola na 100 kg izdelkov;

ƒ v proizvodnji neprehrambenih izdelkov; ƒ v proizvodnji arom in brezalkoholnih pijač, katerih vsebnost alkohola ne presega 1,2 vol%

ter izdelkov, ki kot končni izdelki ne vsebujejo alkohola. Uporaba etilnega alkohola je prav tako oproščena plačila trošarine, če se uporablja: ƒ v zdravstvene namene v zdravstvenih domovih, bolnišnicah, kliničnih inštitutih in lekarnah, če pridobijo dovoljenje carinskega organa in jim ni potrebno predložiti instrumenta zavarovanja;

ƒ za znanstveno raziskovalno delo v javnih zavodih, če si pridobijo prav tako dovoljenje carinskega organa in tem ustanovam prav tako ni potrebno predložiti instrumenta za zavarovanje plačila.

V neprehrambeni industriji se lahko uporablja samo denaturirani alkohol. V nekaterih primerih, o katerih odloči carinski organ v dovoljenju oproščenega uporabnika, se lahko uporablja tudi nedenaturirani alkohol (proizvodnja kozmetike). Po 55. členu Zakona o trošarinah se trošarina ne plačuje od energentov in električne energije ki: ƒ se uporabljajo kot pogonsko gorivo v letalskem in pomorskem prometu (razen uporabe

letala oziroma plovila za zasebne namene) ter za pogon ribiških ladij; ƒ se uporabljajo v obratih za proizvodnjo električne energije in v obratih za skupno

proizvodnjo električne in toplotne energije;

15

ƒ jih proizvajalec v svojih proizvodnih prostorih porabi za nadaljnjo predelavo oziroma proizvodnjo netrošarinskih izdelkov ali drugih energentov in električne energije, razen če so bili uporabljeni kot pogonsko gorivo za transportna sredstva;

ƒ se vbrizgavajo v plavže za namene kemične redukcije kot dodatek koksu, ki je osnovno gorivo;

ƒ se porabijo za druge namene in ne kot pogonsko gorivo ali gorivo za ogrevanje; ƒ se uporabljajo za proizvodnjo drugih nekovinskih mineralnih izdelkov. Oprostitve so deležne po 42. členu Pravilnika o izvajanju Zakona o trošarinah (Ur. l. RS, št. 06/99, 52/99, 35/00 in 58/01) ribiške ladje, kar predstavlja posebnost. Fizične osebe, imetnice veljavnega ribolovnega dovoljenja, ki opravljajo ribiško dejavnost, lahko uveljavljajo pravico do uporabe pogonskega goriva za namene iz 55. člena Ztro, tako da se jim plačana trošarina povrne. 3.2.4 Trošarinski dokument Trošarinski dokument je listina, ki spremlja prevoz trošarinskih izdelkov. S tem dokumentom se dokazuje gibanje, vrsta ter količina trošarinskih izdelkov pod režimom odloga plačila trošarine. Dokument prav tako dokazuje prejem oziroma odpremo trošarinskih izdelkov v trošarinsko skladišče ali oproščenemu uporabniku in pa izvoz teh izdelkov. Trošarinski dokument mora biti izstavljen v petih izvodih:24 ƒ prvi izvod obdrži pošiljatelj; ƒ drugi, tretji in četrti izvod spremljajo pošiljko do prejemnika, v primeru izvoza trošarinskih

izdelkov do izstopnega carinskega organa, ki pošiljko preveri in na vseh izvodih potrdi prejem pošiljke ter drugi izvod obdrži;

ƒ tretji izvod prejemnik predloži v potrditev svojemu nadzornemu carinskemu organu, ta ga potrdi in vrne prejemniku;

ƒ četrti izvod prejemnik predloži svojemu nadzornemu carinskemu organu skupaj s tretjim izvodom;

ƒ peti izvod pa pošiljatelj najkasneje ob odpremi pošlje svojemu nadzornemu carinskemu organu.

Pri gibanju trošarinskih izdelkov znotraj Republike Slovenije se ne uporablja peti izvod in prejemniku trošarinskih izdelkov tretjega izvoda ni potrebno predložiti v potrditev svojemu nadzornemu carinskemu organu. Kolikor gre za gibanje trošarinskih izdelkov preko sistemov, ki ne omogočajo spremljanje trošarinskega dokumenta na celotni poti (gibanje preko fiksnih cevovodov) mora pošiljatelj najkasneje v 24-tih urah po prejemu blaga dostaviti drugi, tretji in četrti izvod trošarinskega dokumenta prejemniku, peti izvod pa pristojnemu carinskemu organu v kraju odpošiljanja. Trošarinski dokument mora biti izpolnjen s tiskanimi črkami tako, da vnesenih podatkov ni mogoče brisati in črtati. Vsako prazno polje mora biti prečrtano tako, da ni mogoče ničesar dopisati.

24 Trošarinski dokument mora izdati vsaka oseba, ki odpremlja trošarinske izdelke pod režimom odloga plačila trošarine. Franc Košir, Trošarine, Center marketing international, Ljubljana 1999.

16

V posebnih primerih je mogoče uporabiti poenostavljeni trošarinski dokument. In sicer takrat, če se gibanje trošarinskih izdelkov pod režimom odloga plačila trošarine opravlja med trošarinskimi skladišči istega imetnika trošarinskega dovoljenja v Republiki Sloveniji ali pa kadar gre za večkratno odpošiljanje istemu prejemniku trošarinskih izdelkov v Republiki Sloveniji. Poenostavljen trošarinski dokument je lahko vsak komercialni dokument, ki vsebuje naslednje podatke: ƒ številko dokumenta; ƒ naziv in davčno številko pošiljatelja; ƒ naziv in davčno številko prejemnika; ƒ naziv prevoznika in registrsko številko vozila; ƒ oznako: »poenostavljen trošarinski dokument- prevoz trošarinskih izdelkov pod režimom

odloga plačila trošarine«; ƒ vrsto in številko instrumenta za zavarovanje plačila trošarine; ƒ datum odpreme iz trošarinskega skladišča; ƒ odpremljene količine po vrsti trošarinskih izdelkov; ƒ datum prevzema pošiljke; ƒ prevzete količine trošarinskih izdelkov; ƒ podpis in pečat prejemnika. Poenostavljen trošarinski dokument mora biti izstavljen v treh izvodih: ƒ prvi izvod obdrži pošiljatelj; ƒ drugi in tretji izvod spremljata pošiljko do prejemnika; ƒ tretji izvod potrdi prejemnik in ga vrne pošiljatelju. 3.2.5 Prenehanje režima odloga plačila trošarine Režim odloga plačila trošarine preneha, ko je imetniku trošarinskega dovoljenja, oproščenemu uporabniku oziroma uvozniku odpuščeno plačilo trošarine, ali ko trošarina zapade v plačilo. Imetniku trošarinskega dovoljenja se plačilo trošarine odpusti, ko:25 - so trošarinski izdelki uskladiščeni v trošarinskem skladišču drugega imetnika trošarinskega

dovoljenja in ta potrdi prejem in skladnost pošiljke z navedbami v dokumentu pošiljke na izvodu trošarinskega dokumenta;

- so trošarinski izdelki uskladiščeni v obratu oproščenega uporabnika in ta potrdi prejem in skladnost pošiljke z navedbami v dokumentu pošiljke na izvodu trošarinskega dokumenta;

- so trošarinski izdelki izvoženi in carinski organ na trošarinskem dokumentu potrdi izvoz; - trošarinske izdelke pošlje osebi v drugi državi članici (po zakonu sodeluje v režimu odloga

plačila trošarine) in prejme potrjen izvod trošarinskega dokumenta.

25 Če so trošarinski izdelki, od katerih še ni bila plačana trošarina, neuporabni in zato namenjeni uničenju, mora trošarinski zavezanec ali oproščeni uporabnik o tem obvestiti carinski organ, in sicer mu sporočiti datum, kraj, vrste in količine trošarinskih izdelkov, ki jih namerava uničiti, ter napiše vzrok neuporabnosti. Barbara Prislan Šušteršič in Nuša Zalokar, Trošarine, IKS 6/99, Ljubljana 1999.

17

Oproščenemu uporabniku se plačilo trošarine odpusti,če: - so trošarinski izdelki odposlani v trošarinsko skladišče in imetnik trošarinskega dovoljenja

potrdi prejem in skladnost pošiljke na izvodu trošarinskega dovoljenja; - če so trošarinski izdelki uporabljeni za namene iz 44. ali 55. člena Ztro; - se trošarinski izdelki uporabljajo kot vzorci za analize v zvezi s testiranjem proizvodnje, za

trošarinski nadzor in za kontrolo kvalitete; - so trošarinski izdelki uničeni pod carinskim nadzorom; - je ugotovljen primanjkljaj trošarinskih izdelkov, ki je nastal zaradi višje sile (razen kraje). Imetniku trošarinskega dovoljenja in oproščenemu uporabniku se plačilo trošarine odpusti, če: - pridobi dovoljenje carinskega organa; - so bili trošarinski izdelki sproščeni v porabo, trošarino pa je plačal kupec; - so v postopku stečaja in likvidacije trošarinski izdelki prodani imetniku trošarinskega

dovoljenja ali oproščenemu uporabniku; - so trošarinski izdelki odposlani iz trošarinskega skladišča oproščenega uporabnika upniku

in je bila hkrati plačana trošarina. Uvozniku se plačilo trošarine odpust, če: - v roku 15 dni prejme potrditev imetnika trošarinskega dovoljenja ali oproščenega

uporabnika, da je prevzel pošiljko; - ta dokaže, da so trošarinski izdelki, ki so bili uvoženi, izvoženi iz Slovenije; - je alkohol, ki ga uvaža popolnoma denaturiran. 3.3 Obračun in plačilo trošarine Nastanek obveznosti Obveznost za obračun trošarine nastane takrat, ko se trošarinski izdelki sprostijo v porabo. Sprostitev v porabo pomeni vsako odpremo trošarinskih izdelkov iz trošarinskega skladišča oziroma obrata oproščenega uporabnika, ki se ne vrši v postopku odloga plačila trošarine ter vsaka odprema iz proizvodnega obrata trošarinskega zavezanca, ki ni imetnik trošarinskega dovoljenja in ne proizvaja trošarinske izdelke v postopku odloga plačila trošarine.26 Trošarinski izdelki, ki se odpremljajo iz trošarinskega skladišča oziroma obrata oproščenega uporabnika v drugo trošarinsko skladišče ali drugemu oproščenemu uporabniku, ter za katere ni v roku 15 dni po odpremi potrjeno, da je pošiljka prispela na namembni kraj, nastane obveznost obračuna trošarine 16 dan po odpremi blaga.27

26 Nastanek obveznosti obračuna trošarine nastane tudi s sprostitvijo blaga v prost promet. Sprostitev blaga v prost promet ali redni uvoz blaga je najobičajnejši carinski postopek, s katerim blago spremeni status in postane domače blago. S sprostitvijo blaga v prost promet je potrebno za blago obračunati morebitne uvozne dajatve ter izvesti vse druge ukrepe trgovinske politike, ki so s posebnimi predpisi določeni za redni uvoz blaga oz. za sprostitev blaga v prost promet. Mateja Vraničar, Carinski zakon s komentarjem, Šircelj Consulting, Trzin 2001. 27 Oproščeni uporabnik lahko trošarinske izdelke v odlogu plačila trošarine vrne v trošarinsko skladišče, ne more pa v odlogu plačila trošarine, blago odpremljati drugemu oproščenemu uporabniku. Barbara Prislan Šušteršič in Nuša Zalokar, Trošarine, IKS 6/99, Ljubljana 1999.

18

Če oproščeni uporabnik uporabi trošarinske izdelke v namene za katere ni predpisana oprostitev, nastane obveznost obračuna trošarine zadnji dan v mesecu, v katerem so izdelki bili porabljeni. Tudi za trošarinske izdelke, ki so bili porabljeni v trošarinskem skladišču za druge izdelke ali kot gorivo, ter ugotovljen primanjkljaj, ki ni nastal zaradi višje sile ali postopka obdelave, nastane obveznost obračuna trošarine zadnji dan v mesecu, v katerem so bili izdelki porabljeni oziroma v katerem je bil primanjkljaj ugotovljen. Pri uvozu trošarinskih izdelkov nastane obveznost plačila trošarine, kot da bi bila trošarina uvozna dajatev v skladu s carinskim zakonom. Plačilo trošarine za trošarinske izdelke nastane tudi kadar so nezakonito proizvedeni, pridobljeni, sproščeni v porabo ali nezakonito uvoženi. Trošarina se obračuna in plača od predpisanih osnov po stopnjah oziroma zneskih, ki veljajo na dan nastanka obveznosti za plačilo trošarine.28 Obveznost plačila trošarine nastane tudi takrat, ko: ƒ carinski organ proda odvzete trošarinske izdelke, razen če jih proda imetniku trošarinskega

dovoljenja oziroma oproščenemu uporabniku; ƒ je ugotovljen primanjkljaj trošarinskih izdelkov, razen če je nastal zaradi višje sile ali je

neločljivo povezan s proizvodnjo, skladiščenjem ali prevozom trošarinskih izdelkov; ƒ so izdelki v postopku združitve ali likvidacije oz. stečaja podjetja sproščeni v prost promet; ƒ se spremeni višina trošarine za cigarete, ki so na zalogi izven trošarinskih skladišč, v skladu

z Uredbo o določitvi zneska specifične in določitvi stopnje proporcionalne trošarine za cigarete (Ur. l. RS, št. 50/99, 05/00, 04/01, 52/01, 102/01, 51/02 in 59/02).

Obračun trošarine Trošarinski zavezanec mora sam za davčno obdobje (koledarski mesec) obračunati trošarino za trošarinske izdelke. Obračunano trošarino v mesecu predložijo v mesečnem obračunu trošarine, ločeno za posamezno skupino trošarinskih izdelkov in sicer: ƒ na obrazcu TRO-ALK1 za pivo; ƒ na obrazcu TRO-ALK2 za alkohol in alkoholne pijače; ƒ na obrazcu TRO-TOB za tobačne izdelke; ƒ na obrazcu TRO-E1 za energente- mineralna olja in plin; ƒ na obrazcu TRO-E2 za električno energijo in energente- trda goriva. Obračun trošarine so dolžni predložiti vsi proizvajalci trošarinskih izdelkov (imetniki trošarinskega dovoljenja in tisti brez trošarinskega dovoljenja), ki opravljajo registrirano dejavnost, ne glede na to ali so v nekem davčnem obdobju dolžni plačati trošarino ali ne. Mesečni obračun mora trošarnski zavezanec predložiti carinskemu organu do 25. dne naslednjega meseca po poteku davčnega obdobja. Obračunana trošarina zapade v plačilo zadnji dan v davčnem obdobju, plačana pa mora biti v 30 dneh po zapadlosti.

28 Izraz »uvozne dajatve« pomeni carino in druge dajatve z enakim učinkom, ki se plačujejo ob uvozu ter posebne dajatve, ki se plačujejo pri uvozu kmetijskih proizvodov in živil v skladu s posebnim zakonom. Mateja Vraničar, Carinski zakon s komentarjem, Šircelj Consulting, Trzin 2001.

19

Plačniki trošarine Oseba, ki mora plačati trošarino je trošarinski zavezanec. Trošarinski zavezanec in s tem plačnik trošarine je tudi fizična oseba, ki se ne ukvarja s proizvodnjo alkohola in alkoholnih pijač in si ne more pridobiti trošarinskega dovoljenja, ima pa lasti oziroma uporabi opremo in surovine za proizvodnjo vina, s katerim je možno proizvesti večje količine kot je dovoljeno za lastno rabo, ter opremo za proizvodnjo žganja, katere kapaciteta presega minimalno določeno (mali proizvajalec vina in žganja). Plačniki trošarine pa so tudi naslednje osebe: ƒ oproščeni uporabnik trošarinskih izdelkov, ki porabi trošarinske izdelke za namene za

katere ni predvidena oprostitev plačila trošarine; ƒ kupec izdelkov, ki jih je prodal carinski organ na javni dražbi; ƒ oseba, ki izvaja nezakonit promet s trošarinskimi izdelki; ƒ oseba, ki ima na zalogi trošarinske izdelke, za katere se je spremenila višina trošarine. 3.4 Oprostitev plačila trošarine Trošarina se ne plačuje od trošarinskih izdelkov: ƒ za službene potrebe diplomatskih in konzularnih predstavništev ter posebnih misij,

akreditiranih v Sloveniji; ƒ za službene potrebe mednarodnih organizacij, če to določajo mednarodne pogodbe, ki

veljajo za Slovenijo; ƒ za osebne potrebe tujega osebja diplomatskih in konzularnih predstavništev ter posebnih

misij, akreditiranih v Sloveniji, vključno z njihovimi družinskimi člani; ƒ za osebne potrebe tujega osebja mednarodnih organizacij, vključno z njihovimi družinskimi člani, če to določajo mednarodne pogodbe, ki veljajo za Slovenijo;

ƒ ki so v prodaji na ladjah in letalih na linijah mednarodnega prometa in v prostocarinskih prodajalnah na letališčih in pristaniščih, odprtih za mednarodni promet;

ƒ ki jih potnik prinese s seboj v svoji osebni prtljagi iz tretjih držav, če niso komercialne narave;29

ƒ ki jih od fizične osebe iz tujine prejme fizična oseba v brezplačnih, priložnostnih malih pošiljkah, ki niso komercialne narave in so namenjeni za osebno rabo prejemnika ali njegove družine;

ƒ energentov, ki so v standardnih rezervoarjih motornih vozil, plovil ali letal, ki prihajajo iz tujine, ter so namenjena za uporabo kot pogonsko gorivo v teh vozilih in ne za nadaljnjo prodajo v skladu s carinskimi predpisi.

Oprostitve plačila trošarine se lahko uveljavljajo kot neposredna oprostitev ali kot vračilo plačane trošarine.

29 Oprostitev trošarine za izdelke, ki jih potnik prinese s seboj v svoji osebni prtljagi iz tujine, lahko uveljavlja oseba starejša od 17 let in je omejena količinsko (200 kos cigaret ali 100 kos cigarilosov ali 50 kos cigar ali 250 g tobaka za kajenje in 2l mirnega vina ter 1 l alkoholne pijače z več kot 22 % vol alkohola ali 2 l alkoholne pijače z manj kot 22 % vol alkohola ali peneče vino) in vrednostno (16.000 tolarjev). Mateja Vraničar, Carinski zakon s komentarjem, Šircelj Consulting, Trzin 2001.

20

3.5 Trošarinski izdelki Trošarinski izdelki so razvrščeni v tri glavne skupine: ƒ alkohol in alkoholne pijače, ƒ tobačni izdelki, ƒ energenti in električna energija. Vsaka posamezna skupina se deli še na podskupine. Za pravilno uvrstitev nekega trošarinskega izdelka in določitev pravilnega zneska trošarine je potrebno poznati: - opredelitev vrste trošarinskega izdelka iz Ztro, - njegovo uvrstitev po kombinirani nomenklaturi carinske tarife (KNCT), - namen uporabe trošarinskega izdelka (pri energentih) in - višino trošarine na obračunsko enoto. 3.5.1 Alkohol in alkoholne pijače Med alkohol in alkoholne pijače po Zaonu o trošarinah uvrščamo pivo, vina (mirna in peneča), druge fermentirane pijače, vmesne pijače in etilni alkohol. Vrsta alkohola oziroma alkoholne pijače se določi glede na uvrstitev izdelka v tarifno oznako kombinirane nomenklature carinske tarife in v odvisnosti od vsebnosti alkohola. Vsebnost alkohola je volumenski odstotek (vol.%) določen pri temperaturi 20ºC. Tako na pravilno opredelitev izdelka vpliva zraven tarifnih oznak tudi alkoholna stopnja določena v Zakonu o trošarinah. Davčna osnova za obračun trošarine za vino, vmesne in fermentirane pijače je količina izdelkov merjena v hektolitrih, za pivo in etilni alkohol pa prostorninska vsebnost alkohola na en hektoliter. Pri razvrščanju alkoholnih pijač, moramo upoštevati, da carinska in trošarinska tarifa nista popolnoma usklajeni. Tako se nekatera vina iz carinske tarife za trošarinske namene razvrščena med fermentirane pijače. Pivo Piva so vsi izdelki s tarifno oznako 2203 00 z vsebnostjo alkohola, ki presega 0,5 vol.% ter vsak izdelek, ki je mešanica piva in brezalkoholnih pijač, ki se uvršča v tarifno oznako 2206 00, z vsebnostjo alkohola, ki presega 0,5 vol.%. Pivo, ki ne presega 0,5 vol.% je brezalkoholno pivo in ni obdavčeno. Vina Vina delimo na mirna in peneča vina. Mirna vina so pridobljena iz grozdja. To so vsi proizvodi, ki se uvrščajo v tarifne oznake 2204 00 in 2205 00, razen penečih vin. Ta vina imajo vsebnost alkohola od 1,2 do 15 vol.%, pod pogojem, da je ves alkohol v končnem izdelku pridobljen samo s fermentacijo. Sem spadajo

21

tudi vina z vsebnostjo alkohola od 15 do 18 vol.%, pod pogojem, da je ves alkohol v končnem izdelku pridobljen s fermentacijo in niso oplemenitena. Peneča vina so vina, zasičena z ogljikovm dioksidom, bodisi z izvajanjem končne fermentacije v zaprti posodi, bodisi z dodajanjem plina na umetni način potem, ko je steklenica že zaprta. Peneča vina so izdelki, ki se uvrščajo v tarifne oznake 2204 10, 2204 21 10, 2204 29 10 in 2205. Uporabljata se dva kriterija za uvrstitev vin v to kategorijo: ƒ vina so v steklenici s šampanjskim zamaškom, ki je pritrjen z žično košarico ali, imajo

povišan tlak zaradi ogljikovega dioksida v raztopini 3 in več barov (merjeno pri 20 stopinjah C);

ƒ vina, ki vsebujejo med 1,2 do 15 vol.% pod pogojem, da je ves alkohol v končnem izdelku pridobljen samo s fermentacijo.

Druge fermentirane pijače Druge fermentirane pijače so vina, ki jih pridobivajo večinoma iz grozdnega mošta z veliko vsebnostjo sladkorja, od katerega se tekom vrenja le en del pretvori v alkohol. V nekaterih primerih se grozdni mošt ojači z dodajanjem alkohola ali pa koncentriranega mošta z že dodanim alkoholom. Med druge mirne fermentirane pijače spadajo izdelki iz tarifnih oznak 2204 00 in 2205 00, ki ne spadajo med mirna vina po zgoraj navedenem ter izdelki iz tarifne oznake 2206 00, ki ne spadajo med piva po zgoraj navedenem in se ne uvršča med druge peneče fermentirane pijače. To so vina z vsebnostjo alkohola od 1,2 do 10 vol.%. V območju z vsebnostjo alkohola od 10 do 15 vol.% mora biti ves alkohol v končnem izdelku pridobljen s fermentacijo. Druge peneče fermentirane pijače so izdelki iz tarifnih oznak 2206 00 31, 2204 10 00, 2204 21 10, 2204 29 10 in 2205 00 in niso uvrščene med vina. Minimalna vsebnost alkohola znaša 1,2 vol.%, ne sme pa presegati 13 vol.%. V območju z vsebnostjo alkohola od 13 do 15 vol.% mora biti ves alkohol pridobljen s fermentacijo. Med druge peneče fermentirane pijače spadajo pijače s povišanim tlakom zaradi ogljikovega dioksida v raztopini 3 ali več barov, oziroma imajo steklenico zaprto s šampanjskim zamaškom, pritrjenim z žično košarico. Vmesne pijače Vmesne pijače so alkoholne pijače, ki se uvrščajo med vina in žgane pijače. Predstavljajo preostale izdelke iz tarifnih oznak 2204 00, 2205 00 in 2206 00, ki niso zajete v prejšnjih točkah. Te pijače vsebujejo od 1,2 do 22 vol.%. Med te pijače pa uvrščamo tudi vse mirne fermentirane pijače, ki vsebujejo več kot 5,5 vol.% alkohola, ki ni pridobljen samo s fermentacijo ter vse peneče fermentirane pijače, ki vsebujejo več kot 8,5 vol.% alkohola in ki prav tako ni pridobljen samo s fermentacijo. Vnesne pijače zajemajo likerna vina, kot tudi vina oplemenitena z alkoholnimi aromami kot so Madera, Shery, Port vino.

22

Etilni alkohol Med etilni alkohol spadajo vsi izdelki iz tarifnih oznak 2207 00 in 2208 00 z vsebnostjo alkohola, ki presega 1,2 vol.%. Med etilni alkohol se uvrščajo tudi izdelki iz drugih tarifnih oznak v kolikor vsebujejo etanol iz tarifnih oznak 2207 00 in 2208 00, vendar se zaradi pravil uvrščanja blaga v tarifo, uvrščajo v drugo tarifno oznako. V tarifno oznako 2207 00 se uvršča etanol z vsebnostjo alkohola 80 vol.% in več ter denaturirani etanol. Oboji se uporabljajo v glavnem za industrijske potrebe. V tarifno oznako 2208 00 se uvršča etanol z vsebnostjo alkohola manj kot 80 vol.%. To so predvsem žganja, likerji in druge alkoholne pijače. Med etilni alkohol uvrščamo tudi vse izdelke iz tarifnih oznak 2204 00, 2205 00 in 2206 00 z vsebnostjo alkohola, ki presega 22 vol.%. 3.5.2 Mali proizvajalci vina in žganja Mali proizvajalec vina je fizična oseba, ki ima v lasti ali v uporabi vsaj 0,05 hektara in največ 20 hektarov vinograda in opremo za proizvodnjo vina, s katero prideluje vino iz lastnega pridelka grozdja ter letno ne proizvede več kot 100.000 litrov vina. Mali proizvajalec vina plačuje trošarino od proizvedenega vina v koledarskem letu, zmanjšano za količino, ki je dovoljena za lastno rabo. Trošarina za vino se obračuna po stopnji, ki velja za mirna vina na dan 30. novembra tekočega leta, za vina posebnih trgatev pa na dan 31. marca naslednjega leta. Obračun trošarine za vino mora mali proizvajalec vina predložiti do 31. decembra tekočega leta, za vina posebnih trgatev pa do 30. aprila naslednjega leta. Mali proizvajalec žganja je fizična oseba, ki ima v lasti ali uporabi kotel za kuhanje žganja s prostornino 40 litrov ali več ter ne opravlja dejavnosti proizvodnje žganja in letno ne proizvede več kot 500 litrov žganja. Za žganje se štejejo naravna žganja iz tarifne oznake 2208 kombinirane nomenklature carinske tarife, dobljena z destilacijo alkoholno prevrelega soka, drozge, tropin ali pikeja iz sadja, grozdja, gozdnih plodov ali alkoholno prevrele melase iz sladkorne pese, žit, krompirja in drugih kmetijskih rastlin ter brez dodanega sladkorja, škrobnega sirupa ali surovin na bazi škroba, surovega in rafiniranega etilnega alkohola ter brez umetnih barvil in arome. Mali proizvajalec žganja plačuje trošarino v pavšalnem letnem znesku. Trošarina za kotel s prostornino 40 do 100 litrov znaša 3.000 tolarjev, za kotel s prostornino nad 100 litrov pa 6.000 tolarje. Trošarinsko obveznost mu odmeri carinski organ z odločbo do 30. aprila tekočega leta. Obračunana trošarina pa zapade v plačilo 30 dan po predložitvi obračuna. Če lastnik ali uporabnik kotla najkasneje do 30. aprila tekočega leta sporoči carinskemu organu, da kotel ni v uporabi in zahteva njegovo zapečatenje, v naslednjih davčnih obdobjih ne nastane trošarinska obveznost dokler je kotel zapečaten. V letu, ko carinski organ kotel odpečati ali ugotovi, da je bil odpečaten brez soglasja carinskega organa, nastane trošarinska obveznost. Zapečatenje in odpečatenje kotla opravi carinski organ na zahtevo in stroške lastnika ali uporabnika kotla. Trošarinski zavezanec, ki proizvaja žganje v količini, ki je večja od predpisane, a ne opravlja dejavnosti proizvodnje žganja, mora prav tako plačati trošarino v davčnem obdobju, ki je enako koledarskemu letu. Trošarino je dolžan plačati najpozneje do 30. aprila tekočega leta za preteklo leto.

23

Mali proizvajalci vina so ob prijavi začetka proizvodnje carinskemu organu dolžni sporočiti podatek o skupni površini vinogradov; mali proizvajalci žganja pa podatek o prostornini posameznega kotla, ki je v njihovi lasti ali uporabi. 3.5.3 Energenti in električna energija Trošarina se plačuje od energentov in električne energije, ki se uporabljajo kot pogonsko gorivo ali gorivo za ogrevanje. Vrsta energentov in električne energije se določi glede na uvrstitev v tarifno oznako kombinirane nomenklature carinske tarife. Med energente štejemo: ƒ izdelke iz tarifnih oznak od 1507 do 1518, če so namenjeni za uporabo kot gorivo za

ogrevanje ali pogonsko gorivo; ƒ izdelke iz tarifnih oznak 2701 in 2702 (trda goriva); ƒ izdelke iz tarifnih oznak 2704 do 2715; ƒ izdelke iz tarifnih oznak 2901 (aciklični ogljikovodiki) in 2902 (ciklični ogljikovodiki); ƒ izdelki iz tarifnih oznak 2905 11 00, ki niso sintetičnega izvora, če so namenjeni za uporabo

kot gorivo za ogrevanje ali pogonsko gorivo; ƒ izdelki iz tarifne oznake 3403 (mazalni preparati); ƒ izdelki iz tarifne oznake 3811 (preparati zoper detonacijo, antioksidanti); ƒ izdelki iz tarifne oznake 3817 (mešani alkilbenzeni in alkilnaftaleni); ƒ izdelki iz tarifne oznake 3824 90 99, če so namenjeni za uporabo kot gorivo za ogrevanje

ali pogonsko gorivo. Za energente se štejejo tudi: ƒ izdelki, ki so naprodaj in se lahko uporabijo kot pogonsko gorivo; ƒ aditivi oziroma ekstenderji, ki so dodani pogonskim gorivom; ƒ vsak drug ogljikovodik, ki je naprodaj in se lahko uporablja kot gorivo za ogrevanje, razen

šote ali biomase. Za električno energijo pa se šteje energija iz tarifne oznake 2716. Plačilu trošarine so podvrženi naslednji energenti in električna energija: • Motorni bencin: - letalski bencin iz tarifne oznake 2710 11 31, - neosvinčeni bencin RON<95 iz tarifne oznake 2710 11 41, - neosvinčeni bencin RON 95-98 iz tarifne oznake 2710 11 45, - neosvinčeni bencin RON>98 iz tarifne oznake 2710 11 49, - osvinčeni bencin RON<98 iz tarifne oznake 2710 11 51, - osvinčeni bencin RON>98 iz tarifne oznake 2710 11 59. • Plinsko olje: - plinsko olje- žveplo < 0,05 mas.% iz tarifne oznake 2710 19 41, - plinsko olje- žveplo > 0,2 mas.% iz tarifne oznake 2710 19 49. • Utekočinjen naftni plin: - propan iz tarifne oznake 2711 12 11, - izdelek iz tarifne oznake 2711 19 00.

24

• Metan: - izdelek iz tarifne oznake 2711 29 00. • Naravni plin: - naravni plin v tekočem stanju iz tarifne oznake 2711 11 00, - naravni plin v plinastem stanju iz tarifne oznake 2711 21 00. • Kerozin: - kerozin za letalski pogon iz tarifne oznake 2710 19 21, - kerozin za druge namene iz tarifne oznake 2710 19 25. • Kurilno olje: - vsebnost žvepla < 1 mas.% iz tarifne oznake 2710 19 61, - vsebnost žvepla > 2,8 mas.% iz tarifne oznake 2710 19 69. • Trda goriva: - izdelki iz tarifnih oznak 2701, 2702 in 2704. • Električna energija: - energija iz tarifne oznake 2716. Trošarinska osnova je količina električne energije v megavatnih urah oziroma količina energentov v kilogramih, kubičnih metrih, litrih ali gigajoulih kalorične vrednosti. 3.5.4 Tobačni izdelki Med tobačne izdelke po 47. členu Zakona o trošarinah spadajo cigarete, cigare in cigarilosi ter tobak za kajenje. Cigarete so: ƒ zvitki tobaka, ki se lahko pokadijo takšni kot so, in se ne uvrščajo med cigare in cigarilose; ƒ zvitki tobaka, ki se na preprost, neindustrijski način vstavijo v tulce iz cigaretnega papirja

ali zavijejo v papir za zvijanje cigaret; ƒ izdelki, ki so v celoti ali deloma izdelani iz tobačnih nadomestkov in izpolnjujejo navedbe

gornjih alinej, razen izdelkov, ki se uporabljajo izključno v zdravstvene namene; ƒ kot ena cigareta se šteje zvitek tobaka, katerega dolžina brez filtra je do 9 cm; ko je zvitek

daljši od 9 cm, se število cigaret, za katere je potrebno plačati specifično trošarino določi tako, da se dolžina zvitka tobaka deli s številom 9 in dobljeni izid zaokroži navzgor na celo število.

Cigare in cigarilosi so zvitki tobaka, ki se lahko pokadijo takšni kot so, ob pogoju, da so: ƒ v celoti narejeni iz naravnega tobaka, ƒ z zunanjim ovojem iz naravnega tobak, ƒ polnjeni z zdrobljenim mešanim tobakom in z zunanjim ovojem tobačne barve, ki v celoti

ovija izdelek, vključno filter kjer je to primerno, vendar ne ovija ustnika pri cigarh z ustnikom, in s prevezo, oboje iz rekonstituiranega tobaka, katerih teža na enoto brez filtra ali ustnika ni manjša od 1,2 grama in kjer je ovoj spiralno ovit pod ostrim kotom najmanj 30°,

ƒ polnjeni z zdrobljenim mešanim tobakom in z zunanjim ovojem tobačne barve iz rekonstituiranega tobaka, ki v celoti ovija izdelek, vključno filter, vendar ne ovija ustnika pri cigarah z ustnikom, katerih teža na enoto brez filtra ali ustnika ni manjša od 2,3 grama, obseg cigare pa je najmanj ena tretjina dolžine cigare in ne manjši od 34mm,

ƒ v celoti ali deloma izdelani iz tobačnih nadomestkov in izpolnjujejo pogoje gornjih alinej.

25

Cigare in cigarilosi pa se lahko uporabljajo tudi v zdravstvene namene, a takrat niso obremenjeni s trošarino. Tobak za kajenje je: ƒ tobak, ki je narezan ali kako drugače razkosan, zvit ali stisnjen v kose in ga je moč kaditi

brez nadaljnje industrijske obdelave; ƒ tobakovi odpadki, ki se lahko kadijo in se ne uvrščajo med cigarete oziroma cigare in

cigarilose; ƒ izdelek, ki je v celoti ali deloma izdelan iz tobačnih nadomestkov in izpolnjuje pogoje

gornjih alinej, razen izdelkov, ki se uporabljajo samo v zdravstvene namene; ƒ sem uvrščamo tudi tobak za kajenje, v katerem je glede na težo tobaka več kot 25%

tobačnih delcev krajših ali ožjih od 1,0 mm. Trošarinska osnova za tobačne izdelke je 1000 kosov in drobnoprodajna cena oziroma kilogram izdelka. Trošarina od cigaret se plačuje kot specifična trošarina, ki je določena v znesku za 1000 kosov in kot proporcionalna trošarina, ki je določena v odstotku od drobnoprodajne cene cigaret. Znesek specifične trošarine in stopnjo proporcionalne trošarine določi vlada na osnovi drobnoprodajne cene cigaret in najbolj prodajanega cenovnega razreda, ki velja na dan 1. januarja za tekoče leto. Trošarina se plačuje v višini: - za cigarete: 57% maloprodajne cene najbolj prodanih cigaret; - za cigare in cigarilose: 0 tolarjev za 1000 kosov in 5% od drobnoprodajne cene; - za drobno rezan tobak: 32 evrov v tolarski protivrednosti za en kilogram; - za ostali tobak za kajenje: 20 evrov v tolarski protivrednosti za en kilogram. V prostocarinskih prodajalnah pa se trošarina plačuje v višini 60% trošarine. Drobnoprodajno ceno tobačnih izdelkov določi proizvajalec oziroma uvoznik. Drobnoprodajna cena vključuje trošarino in DDV. Proizvajalec oziroma uvoznik mora 30 dni pred sprostitvijo tobačnih izdelkov v porabo nadzornemu carinskemu organu prijaviti drobnoprodajno ceno; drobnoprodajno ceno cigaret iz najbolj prodajanega cenovnega razreda pa najpozneje 45 dni pred sprostitvijo cigaret v porabo. Prodaja tobačnih izdelkov po višjih cenah od prijavljenih ni dovoljena. Tobačni izdelki se lahko sprostijo v porabo le, če so označeni s tobačno znamko. Tobačno znamko si lahko pridobi imetnik trošarinskega dovoljenja in uvoznik tobačnih izdelkov. Trošarinski zavezanec je za prejete in porabljene tobačne znamke dolžan voditi evidenco, ki jo nadzoruje carinski organ. Tobačna znamka mora biti nalepljena na embalažo pod celofanskim papirjem tako, da je vidna in je ni mogoče odstraniti, ne da bi bila poškodovana embalaža, razen pri orginalni embalaži za cigare in cigarilose, ki ne vsebujejo celofanskega papirja, kjer je tobačna znamka lahko nalepljena neposredno na embalažo.

26

3.5.5 Pregled davčnih stopenj Zaradi boljše preglednosti prikazujem davčne stopnje za posamezne vrste trošarinskih izdelkov. izdelek Pivo 1.643 SIT/hl vol.% alkohola Mirno vino 0 Peneče vino 0 Druge fermentirane pijače

0

Vmesne pijače 15.000 SIT/hl Etilni alkohol 166.500 SIT/hl Tabela 1: Davčne stopnje za alkohol in alkoholne pijače izdelek Cigarete

57% maloprodajne cene najbolj prodanih cigaret

Cigare in cigarilosi

5% maloprodajne cene 0 SIT/1000 kom

Drobno rezan tobak 30% maloprodajne cene ali 32€/kg

Ostali tobak za kajenje

20% maloprodajne cene ali 20€/kg

Tabela 2: Davčne stopnje za tobačne izdelke izdelek Merska

enota

Motorni bencin letalski bencin 1000 l 99.124 SIT osvinčen bencin 1000 l 99.124 SIT neosvinčeni bencin RON <98 1000 l 90.371 SIT neosvinčeni bencin RON >98 1000 l 90.371 SIT Plinsko olje za pogon 1000 l 76.856 SIT za ogrevanje 1000 l 9.934 SIT

27

Utekočinjen naftni plin za pogon 1000 kg 32.200 SIT za ogrevanje 1000 kg 0 SIT Metan za pogon 1000 kg 32.200 SIT za ogrevanje 1000 kg 0 SIT Naravni plin za pogon m³ 23,50 SIT za ogrevanje m³ 2,70 SIT Kerozin za pogon 1000 l 71.106 SIT za ogrevanje 1000 l 5.000 SIT Kurilno olje 1000 kg 5.000 SIT Trda goriva gigajoul 70,6 SIT Električna energija mWh 236 SIT Tabela 3: Davčne stopnje za energente in električno energijo 3.6 Vračilo trošarine 3.6.1 Vračilo trošarine na podlagi 30. člena Ztro Pravico do vračila plačane trošarine ima:30 ƒ imetnik trošarinskega dovoljenja, ki je trošarinske izdelke, ki so že bili sproščeni v porabo,

vnesel v trošarinsko skladišče; ƒ uvoznik, ki vrača uvožene izdelke, od katerih je plačana trošarina, v tujino; ƒ izvoznik, ki izvozi trošarinske izdelke, ki jih je nabavil s plačilom trošarine; ƒ oseba, ki je pridobila trošarinske izdelke po ceni z vključeno trošarino ali je bila trošarina

zanje plačana ob uvozu oziroma ob vnosu iz tujine, uporabljeni pa so bili za namene iz 44. in 55. člena;

ƒ oseba, ki je nabavila trošarinske izdelke po ceni z vključeno trošarino in jih je porabila za izdelavo drugih trošarinskih izdelkov;

ƒ trošarinski zavezanec, ki je trošarinske izdelke prodal brez obračunane trošarine, sam pa je nabavil trošarinske izdelke po ceni z vključeno trošarino, oziroma je trošarino plačal ob uvozu iz tujine;

ƒ pooblaščeni ali nepooblaščeni prejemnik, ki trošarinske izdelke, od katerih je plačal trošarino, v nespremenjenem stanju pošlje v trošarinsko skladišče;

ƒ oseba, ki je nabavila trošarinske izdelke po ceni z vključeno trošarino, jih umaknila iz tržišča, ker so postali neužitni oziroma neuporabni in jih je uničila pod carinskim nadzorom.

Osebe pri pristojnem carinskem organu predložijo zahtevek za vračilo trošarine v roku 30 dni po poteku meseca, v katerem je bila trošarina plačana oziroma najkasneje v roku 6 mesecev po poteku koledarskega leta, če predložijo zahtevek za preteklo leto. Pisni zahtevi je potrebno 30 Pri izvajanju tovrstnih vračil je pomembno, da stranka že v svojem zahtevku opredeli, ali gre za vračilo trošarine za mesec, v katerem je bila trošarina plačana, oziroma ali gre za vračilo trošarine, plačane v celotnem koledarskem letu. Pojasnilo CURS št. 425-50/17-00/0022-030 z dne 27.09.2000.

28

priložiti kopije dokumentov, ki dokazujejo upravičenost do vračila trošarine. Carinski organ vrne trošarino v 30 dneh po prejemu popolnega zahtevka za vračilo. Vračilo trošarine pa lahko zahteva tudi oseba, ki v okviru opravljanja dejavnosti, trošarinske izdelke, ki so že bili uporabljeni v Sloveniji, pošlje v tujino. V tem primeru mora pošiljatelj izpolnjevati naslednje pogoje: ƒ zahtevo za vračilo vloži pri pristojnem carinskem organu pred začetkom odpreme; ƒ predloži pristojnemu carinskemu organu izvod trošarinskega dokumenta, na katerem je

prejemnik potrdil prejem trošarinskih izdelkov; ƒ predloži dokument, ki dokazuje, da je v namebni državi članici trošarina plačana ali

predloženo zavarovanje plačila trošarine ali uveden postopek za plačilo trošarine, ki mora vsebovati vsaj: naslov pristojnega carinskega organa v namembni državi članici, datum ter sklicno ali evidenčno številko obračuna trošarine v namembni državi članici;

ƒ predloži vse druge dokumente, ki jih carinski organ zahteva, da bi ugotovil upravičenost do vračila plačane trošarine.

3.6.2 Vračilo trošarine za mineralna olja, ki se porabijo za industrijsko komercialni namen Po 54. členu Ztro se trošarina v višini 50% vrne za mineralno olje, ki se porabi za : ƒ pogon statičnih delovnih strojev ter strojev v gradbeništvu in strojegradnji, ƒ motornih tirnih vozil v železniškem prometu ter ƒ delovnih strojev v prometu na žičnicah in strojev ter naprav na smučiščih. Vračilo plačane trošarine lahko uveljavi pravna oziroma fizična oseba, ki za opravljanje dejavnosti uporablja zgoraj navedene stroje. Količino mineralnega olja, za katero pravna oziroma fizična oseba uveljavlja vračilo trošarine, mora dokazovati z računi o nabavi ter s podatki o namenu porabe (posebne evidence). V posebni evidenci mora navesti še: ƒ vrsto in število strojev; ƒ tehnične podatke o motorju stroja ter podatek proizvajalca o povprečni porabi goriva na uro

delovanja motorja; ƒ po datumih vpisane ure delovanja motorja; ƒ količino mineralnega olja po datumih nabave. Zahtevek za vračilo trošarine vloži pri krajevno pristojnem carinskem organu do konca tekočega meseca za pretekli mesec. Ta pa vrne trošarino v 30 dneh po prejemu popolnega zahtevka za vračilo. 3.6.3 Vračilo trošarine za mineralna olja, ki se porabijo za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije 45. člen Ztro določa pogoje, ki jih mora izpolnjevati kupec mineralnih olj, ki se porabijo za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije, da si pridobi pravico do vračila 50% plačane trošarine, ki je predpisana za pogonski namen.

29

Vračilo se priznava za dejansko porabo, največ do normativne porabe. Normativna poraba se določi s številom normativnih strojnih ur (na vsako se prizna poraba 6 litrov plinskega olja) na leto glede na površino obdelanih kmetijskih zemljišč in gozdu na območju Republike Slovenije v uporabi upravičenca, ločeno po posameznih skupinah katastrskih kultur, evidentiranih v zemljiškem katastru, ki znašajo: - 25 ur na 1 hektar njive, vrta, travnika, barjanskega travnika, pašnika ali ekstenzivnega

sadovnjaka; - 70 ur na 1 hektar plantažnega sadovnjaka, vinograda ali hmeljišča; - 10 ur na 1 hektar gozda ali gozdne plantaže. Glede na te tri navedene alineje se za vračilo trošarine upošteva naslednja normativna poraba goriva na leto po posameznih skupinah katastrskih kultur: - 150 litrov plinskega olja za vsak hektar zemljišča (prva alineja); - 420 litrov plinskega olja za vsak hektar zemljišča (druga alineja); - 60 litrov plinskega olja za vsak hektar zemljišča (tretja alineja). Kot površina zemljišč v uporabi pa se upošteva še površina zemljišč v lasti, solastnini ali skupni lasti upravičenca, ki je povečana za površino zemljišč vzetih v zakup ter zmanjšana za površino zemljišč danih v zakup in za površino neobdelanih zemljišč. Do vračila so upravičene: ƒ fizične osebe: so člani istega gospodinjstva (skupaj porabljajo dohodke za osnovne

življenske potrebe in imajo skupno stalno prebivališče), ki so imeli pred 1. januarjem tistega leta, za katero se vračilo uveljavlja, skupaj v uporabi toliko zemljišč, da skupna normativna poraba znaša vsaj 90 strojnih ur.

ƒ pravne osebe: so osebe, ki opravljajo dejavnost kmetijstva ali gozdarstva in so imele pred 1. januarjem tistega leta, za katero se vračilo uveljavlja skupaj v uporabi toliko zemljišč, da skupna normativna poraba znaša vsaj 90 strojnih ur.

Fizične osebe lahko vračilo uveljavljajo le na osnovi računov za porabljeno plinsko olje v koledarskem letu, največ za količine plinskega olja, ki so zgoraj navedene. Obrazec mora vsebovati ime, naslov, davčno številko vlagatelja zahtevka, površino zemljišč v uporabi članov gospodinjstva, podatek o količini v preteklem letu porabljenega plinskega olja (razvidno iz računov) ter podatke o odprtem računu na katerega se nakaže vračilo. Zahtevku se mora priložiti potrdilo o površini zemljišč po katastrskih kulturah, ki ga izda pristojni davčni organ ter pooblastilo za uveljavljanje vračila trošarine, ki ga morajo predpisati vsi polnoletni člani gospodinjstva. Zahtevek lahko vloži le en polnoletni član istega gospodinjstva. Vloži ga pri carinskem organu, ki je krajevno pristojen glede na stalno bivališče vlagatelja, na obrazcu A enkrat letno in sicer do 31. marca po preteku leta, za katero se vračilo uveljavlja. Znesek vračila pa se določi tako, da se količina porabe plinskega olja pomnoži s 50% povprečnega zneska trošarine za plinsko olje v preteklem letu.

30

Pravna oseba lahko uveljavi vračilo na osnovi računov za porabljeno plinsko olje mesečno, vendar za obdobje celega koledarskega leta največ za količine plinskega olja, ki so navedene zgoraj. Ob prvi vlogi zahtevka, mora obrazec vsebovati naziv, sedež in davčno številko vlagatelja, podatke o odprtem računu na katerega se nakaže vračilo, podatke o vrsti registrirane dejavnosti in površino zemljišč v uporabi po skupinah katastrskih kultur. Priložiti je potrebno dokazila o površinah zemljišč v uporabi.31 Ob vsakokratni mesečni predložitvi zahtevka se na obrazec B dopiše podatek o količinah porabljenega plinskega olja v posameznem mesecu ter priloži seznam računov za porabljeno plinsko olje. Zahtevek se vloži pri carinskem organu, ki je krajevno pristojen glede na sedež pravne osebe in sicer do konca tekočega meseca za pretekli mesec. Znesek mesečnega vračila se priznava v višini 50% povprečne trošarine v preteklem mesecu, pomnožene s količino porabljenega plinskega olja, vse dokler ni izkoriščena pripadajoča normativna poraba goriva. Upravičenci morajo račune hraniti 10 let po preteku leta, na katerega se račun nanaša in jih dati na vpogled na zahtevo davčnega organa. Podatke o površini zemljišč v uporabi in o dejavnosti, navedene v zahtevkih fizičnih in pravnih oseb, preveri pristojni organ v obstoječih uradnih evidencah. Če se navedeni podatki ne ujemajo s primerjanimi lahko organ zahteva dodatna dokazila. O zahtevku odloča pristojni organ v 30 dneh po predložitvi popolne vloge. 3.7 Evidence Osebe, ki imajo pri svojem poslovanju opravka s trošarinskimi izdelki morajo voditi ustrezne evidence. Imetnik trošarinskega dovoljenja mora v evidenci zagotoviti naslednje podatke o: ƒ stanju zalog trošarinskih izdelkov v začetku davčnega obdobja; ƒ izdelanih količinah trošarinskih izdelkov; ƒ nabavi trošarinskih izdelkov po ceni z vključeno trošarino; ƒ prevzemu trošarinskih izdelkov iz uvoza, drugih trošarinskih skladišč, obrata oproščenega

uporabnika ter od drugih trošarinskih zavezancev; ƒ odpremi trošarinskih izdelkov drugemu trošarinskemu skladišču, oproščenemu uporabniku,

v izvoz, diplomatskim in konzularnim predstavništvom ter mednarodnim organizacijam ter drugi odpremi trošarinskih izdelkov, ki so oproščeni plačila trošarine;

ƒ uporabi trošarinskih izdelkov kot osnovnega materiala za proizvodnjo drugih trošarinskih izdelkov v trošarinskem skladišču, kot vzorec za analize v zvezi s testiranjem proizvodnje ali za znanstvene namene;

ƒ trošarinskih izdelkov, uporabljene za namene trošarinskega nadzora ter za namene kontrole kvalitete, ki jo v trošarinskem skladišču opravljajo pooblaščene osebe;

31 Izpiski iz zemljiške knjige, zakupne pogodbe, drugi veljavni dokumenti, iz katerih je razvidna parcelna številka, površina zemljišč in katastrske kulture).

31

ƒ uničenju trošarinskih izdelkov pod carinskim nadzorom, primanjkljaju, ki je nastal zaradi višje sile ali je neločljivo povezan s procesom proizvodnje, skladiščenja in prevoza izdelkov;

ƒ denaturiranju alkohola; ƒ sprostitvi trošarinskih izdelkov v porabo in za lastno rabo; ƒ stanju zalog trošarinskih izdelkov na koncu davčnega obdobja. Evidenco mora voditi tako, da v vsakem trenutku izkazuje stanje zalog trošarinskih izdelkov po vrsti in količini. Obliko in način vodenja evidenc si lahko izbere sam, a mu to mora odobriti pristojni carinski organ. Evidenco pa mora voditi v trošarinskem skladišču. Oproščeni uporabnik v evidencah o nakupu, gibanju in porabi trošarinskih izdelkov zagotavlja podatke o: ƒ stanju zalog trošarinskih izdelkov v začetku davčnega obdobja; ƒ prevzemu trošarinskih izdelkov iz uvoza, trošarinskih skladišč, proizvodnje ter od drugih

trošarinskih zavezancev; ƒ prejemu trošarinskih izdelkov iz tujine po vrsti, količini, datumu prejema in dobavitelju; ƒ nabavi trošarinskih izdelkov po ceni z vključeno trošarino; ƒ prejetih količinah trošarinskih izdelkov v davčnem obdobju- zbirni podatki; ƒ odpremi trošarinskih izdelkov v drugem trošarinskem skladišču; ƒ uporabi trošarinskih izdelkov za namene 44. ali 55. člena Ztro; ƒ uporabi trošarinskih izdelkov za druge namene, kot za namene iz 44. ali 55. člena Ztro; ƒ uporabi trošarinskih izdelkov kot vzorcev za analize v zvezi s testiranjem proizvodnje, za

carinsko kontrolo in kontrolo kvalitete, ki jo v njegovih proizvodnih prostorih opravljajo pooblaščene osebe;

ƒ uničenju trošarinskih izdelkov pod carinskim nadzorom, o primanjkljaju, ki je nastal zaradi višje sile in tistem, ki je povezan s procesom proizvodnje, skladiščenja in prevoza izdelkov;

ƒ zbirni podatki o odpremi po 44. in 45. členu Ztro; ƒ sprostitvi trošarinskih izdelkov v porabo, skupaj z njihovimi količinami za lastno rabo; ƒ stanju zalog trošarinskih izdelkov na koncu davčnega obdobja. Evidence pa mora voditi tako, da v vsakem trenutku kažejo stanje zalog trošarinskih izdelkov, po vrsti in količini ter zbirne podatke po skupinah trošarinskih izdelkov. Evidence zalog mora oproščeni uporabnik predložiti na razpolago pristojnemu carinskemu organu na njegovo zahtevo. Pristojni carinski organ pa lahko kadarkoli zahteva popis trošarinskih izdelkov v obratu oproščenega uporabnika. Po 59. členu Ztro mora trošarinski zavezanec v svojem knjigovodstvu zagotoviti še vse podatke, potrebne za obračunavanje in plačevanje trošarine, posebej o: ƒ izdelanih količinah trošarinskih izdelkov; ƒ količinah trošarinskih izdelkov na zalogi, v proizvodnji, v skladiščih ali v drugih poslovnih

prostorih; ƒ prodanih količinah izdelkov, za katere je bila plačana trošarina; ƒ prodanih količinah izdelkov, za katere ni bila plačana trošarina; ƒ količinah trošarinskih izdelkov za lastno rabo; ƒ količinah trošarinskih izdelkov, za katere je bilo plačilo trošarine odpuščeno; ƒ zneskih obračunane in plačane trošarine.

32

Uvoznik pa je dolžan v svojem knjigovodstvu dolžan zagotoviti podatke o: ƒ uvozu trošarinskih izdelkov; ƒ zalogi trošarinskih izdelkov; ƒ odpremi trošarinskih izdelkov; ƒ obračunu in plačilu trošarine. Pri malem proizvajalecu vina, se za namene nadzora nad obračunavanjem in plačevanjem trošarinskih izdelkov porabi evidenca o pridelavi, predelavi, lastni porabi in prometom z vinom, ki jih mora voditi v skladu z Zakonom o vinu (Ur. l. RS, št. 70/97). Mali proizvajalec žganih pijač mora voditi evidenco v vezani knjigi, ki jo overi carinski organ. Vsebuje pa naslednje podatke: ƒ priimek in ime; ƒ številka in datum izdanega dovoljenja in ime organa, ki ga je izdal; ƒ naslov, kjer se proizvaja žganje; ƒ vrsta, merska enota in količina proizvedene žgane pijače; ƒ datum proizvodnje; ƒ količina, ki se sme uporabiti za lastno rabo in je oproščena plačila trošarine; ƒ začetno stanje zalog po odšteti količini za lastno rabo; ƒ podatke o prodaji; ƒ stanje zalog po prodaji. Trošarinski zavezanec je dolžan hraniti izdane in prejete račune, trošarinske dokumente, dokumente o opravljenem izvozu in uvozu, dokumente, na podlagi katerih je uveljavljal oprostitev trošarine, obračune trošarine in vse druge knjigovodske listine, ki se nanašajo na proizvodnjo, skladiščenje in odpošiljanje, izvoz oziroma uvoz trošarinskih izdelkov in so pomembni za obračunavanje in plačevanje trošarine, 10 let po poteku leta, na katero se te listine nanašajo.

33

4 SKLEP V diplomskem delu smo obravnavali trošarinski sistem in prišli do naslednjih ugotovitev. Ta sistem ureja Zakon o trošarinah, katerega vsebina je obveznost plačevanja trošarine od trošarinskih izdelkov, ki se na območju Republike Slovenije sprostijo v porabo. Trošarina predstavlja posebno vrsto davka, s katerim so obdavčeni t.i. trošarinski izdelki. K trošarinskim izdelkom prištevamo alkohol in alkoholne pijače, tobačne izdelke ter energente. Te pa potem še podrobneje razčlenimo. Za navedene trošarinske izdelke višino trošarine država določa sama. Oseba, ki mora plačati trošarino imenujemo trošarinski zavezanec, ki je lahko domači proizvajalec kot tudi uvoznik trošarinskih izdelkov. Trošarinski zavezanec si mora trošarino obračunati sam in jo nato predložiti pristojnemu carinskemu organu. Trošarinska obveznost nastane, ko so trošarinski izdelki proizvedeni ali uvoženi v Slovenijo ter uvoženi v Skupnost. Kadar gre za uvoz trošarinskih izdelkov je obvezen trošarinski dokument. To je listina, ki spremlja pošiljko trošarinskih izdelkov in vsebuje podatke o njih. Izstavljen je v petih izvodih. Trošarino pa je potrebno plačati zadnji dan v davčnem obdobju oziroma če zapade v plačilo pa 30 dni po zapadlosti. Možen pa je tudi odlog plačila ali celo oprostitev plačila. Trošarine pa ne plačujejo tisti, ki nabavljajo etilni alkohol za izdelavo kisa, živl, zdravil; uporabniki naftnih derivatov, če jih uporabljajo za pogonsko gorivo; pri prodaji na letalih. Vse osebe, ki so povezane s trošarinskimi izdelki pa morajo voditi evidence. Vso dokumentacijo pa morajo hraniti 10 let. Vsekakor je trošarina posebna vrsta davka, ki je bila uvedena skupaj z DDV-jem, ki prispeva k povečanju proračuna države.

34

5 POVZETEK Trošarina je poseben davek, ki je bila uvedena skupaj z DDV. V gospodarskem smislu predstavlja splošno trošarino, v pravnem smislu pa jo prištevamo k davkom na promet. Namen osebnih trošarin je, da obremenijo porabo določenega blaga in se po volji zakonodajalca prenesejo na potrošnika. Trošarina se plačuje od alkohola in alkoholnih pijač, tobačnih izdelkov ter energentov, ki se na območju države sprostijo v porabo (trošarinski produkti). Obdavčeni so tako doma producirani kot tudi uvoženi produkti. Zavezanec za plačilo tega davka je domači proizvajalec kot tudi uvoznik. Višino trošarine določa država sama. Trošarinski zavezanec pa jo mora obračunati sam in sicer v davčnem obdobju, ki je koledarski mesec. Plačati pa jo mora zadnji dan v davčnem obdobju oziroma če zapade v plačilo pa 30 dni po zapadlosti. Možen je tudi odlog ali oprostitev plačila. Ključni pojmi: trošarinska obveznost, trošarinski dokument, alkohol in alkoholne pijače, tobačni izdelki, vračilo trošarine, evidence.

35

Zusammenfassung Der Verbrauchssteuer ist ein Sondersteuer, der eigeführt wurde zusammen mit dem DDV. In Wirtschaftlicher Bedeutung vorstellt er einen universalen Verbrauchssteuer, in rechtlichen Sinn aber einen Verkehrsteuer. Absisht der persönlichen Verbrauchssteuer (Steuer auf Bier, Mineralöl…) ist, belastung des Verbrauchs bestimmten Waren und die sich auf Grund des Gesetzgebers Wille an die Verbraucher übertragen. Der Verbrauchssteuer bezahlt sich von Alkohol und Alkoholgetränken, Tabakprodukten und von Energenten, die sich auf Gebiet des Staates in Verbrauch befreien (Verbrauchssteuerprodukte). Besteuert sind so zuhause producierten so wie die importierten Produkte. Der Verbrauchssteuerträger ist so der heimatlicher Erzeuger als auch der Importeur. Die Verbrauchssteuerhöhe setzt jedes Staat selbs fest. Der Steuerträger muss den Verbrauchssteuer selbst abrechnen in steuerlichen Zeitabschnitt, dass ist der Kalendermonat. Bezahlen muss er sie an den letzten Tag des steuerlichen Zeitabschnittes. Wenn er in der Bezahlung verfällt, dann aber 30 Tage nach dem Verfallen. Es kann auch zu dem Aufschub oder zu dem Steuerbefreiung kommen. Schlüssel Begriffe: Verbrauchssteuerpflicht, Verbrauchssteuerdokument, Alkohol und Alkoholgetränke, Tabakprodukte, Verbrauchssteuerrückzahlung, Evidenzen

36

6 SEZNAM VIROV

1. BMF. Biersteuer. (2002). [Online] Available: http://wwwzr.destatis.de/def/def0201.htm [11. 6. 2002].

2. BMF. Verbrauchsteuern. (2003). Lexikon Steuern A-Z. [Online] Available: http://www.bundesfinanzministerium.de/Service/Lexikon-Steurern-A-z- 580.1388/.htm [25. 3. 2003]. 3. BMF. Mineralölsteuer. (2003). [Online] Available: http://www.zoll-d.de/b0_zoll_und_steuern/b0_verbrauchsteuern/c0_minoel/ [6. 2. 2003].

4. Bunc, Stanko. 1987. Slovar tujk. Maribor: Založba obzorja.

5. Bundesgesetzblatt. (1992). Teil I. [Online] Available: http://www.jura.uni-sb.de/BGB/TEIL1/19922151.1.HTML [okt. 1990 - dec. 1997]. 6. Bundesgesetzblatt. (1992). Teil I. [Online] Available: http://www.jura.uni-sb.de/BGB1/TEIL1/1992/19922153.1.HTML [okt. 1990 - dec. 1997].

7. Carinski zakon (Ur. 1. RS, št. 01/95, 28//95, 32/99, 40/99 in 13/01). 8. Cijan, Rafael. 2000. Splošni upravni postopek v pravu in praksi. Maribor: Univerza

v Mariboru, Pravna fakulteta.

9. Deutsches Wissenschaftliches Steuerinstitut der Steuerberter e.V. Handbuch zur Umsatzsteurer. 1997. München: založba C.H. Beck München. 10. Direktiva Sveta 92/84/EGS. (1992). Približevanje trošarinskih stopenj za alkohol in alkoholne pijače. [Online] Available: http://europa.eu.int/scadplus/leg/de/lvb/131024 [19. 10. 1992]

11. Direktiva Sveta 92/12/EGS. (1992). Splošni režim za trošarinske izdelke in o skladiščenju. [Online] Available: http://europa.eu.int/scadplus/leg/de/lvb/131018.htm [25. 2. 1992].

12. Direktiva Sveta 92/82/EGS. (1992). Približevanje trošarinskih stopenj za mineralna olja. [Online] Available: http://europa.eu.int/scadplus/leg/de/lvb/131026.htm

[19. 10. 1992].

13. Direktiva Sveta 92/83/EGS. (1992). Uskladitev strukture trošarine za alkohol in alkoholne pijače. [Online] Available: http://europa.eu.int/scadplus/leg/de/lvb/131023.htm [19. 10. 1002].

14. Direktiva Sveta 95/59/EGS. (1992). Davki, ki vplivajo na porabo tobačnih izdelkov. [Online] Available: http://europa.eu.int/scadplus/leg/de/lvb/131019.htm [27. 11.

1995].

37

15. Dolenšek, Marjan in Žibnik, Neva. 2000. Povrnitev trošarine za uporabo goriva v kmetijstvu in gozdarstvu. Članek. Kmetovalec št. 8/2000.

16. EU Parlament. (2000). Alkohol und Tabak. [Online] Available: http://www.europarl.eu.int//factsheets/3_4_6_de.htm [26. 6. 2001].

17. Ilešič, Mirko. 1998. Pravo evropske skupnosti. Maribor: Univerza v Mariboru, Pravna Fakulteta.

18. Jarsombeck Jörn-Arme. 2001. Die Änderung von Steuersätzen na 4 des Tabaksteuergesätzes durch Rechtsverordnung. Zeitschrift für Zölle und Verbrauchsteuern Nr. 12/2001. 19. Jarsombeck Jörn-Arme. 2002. Ist die Struktur der Biersteuer in der EU harmonisiert? Zeitschrift für Zölle und Verbrauchsteuern Nr. 6/2002.

20. Ješovnik, Peter. 2000. Evropska unija. Koper: Visoka šola za management. 21. Koenigs, O. (2002). Recht der Europaischen Union. Steuerliche Vorschriften.

[Online] Available: http://otto.ww.tu-berlinde;FB14/Europarecht/PDF-Dateien/ Umdruckso.pdf [maj, 2003].

22. Kostanjevec, Boris. 2002. Davčne vzpodbude in harmonizacija mednarodnega davčnega prava. Inštitut za finančno pravne javne finance. Maribor: Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta.

23. Kostanjevec, Boris. 1999. Magistrska naloga »Vplivi nekaterih novejših mednarodnih davčnih reform na našo davčno zakonodajo«. Maribor: Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta.

24. Košir, Franc. 1999. Trošarine. Center marketing international. Ljubljana. 25. Leitgeb, Brigitte in Mariniger, Anton. 1999. Zollrecht und Verbrauchsteuern.

Kodex des österreichischen Rechts/Herausgeber Werner Doralt. Dunaj.

26. Leksikon Cankarjeve založbe. 1988. Ljubljana. 27. Pernek, Franc. 1999. Finančno pravo in javne finance. Maribor: Univerza v

Mariboru, Pravna fakulteta.

28. Pojasnilo CURS št. 425/13-99/0310-003 z dne 08.03.1999. 29. Pojasnilo CURS št. 425/15-99/0310-001 z dne 18.03.1999.

30. Pojasnilo CURS št. 425-1/3-99/0310-001 z dne 23.04.1999.

31. Pojasnilo CURS št. 426-85/20-99/0310-001 z dne 20.05.1999.

32. Pojasnilo CURS št. 425/34-99/0310-001 z dne 20.05.1999.

38

33. Pojasnilo CURS št. 4/99-T-1 z dne 30.06.1999.

34. Pojasnilo CURS št. 425-15/2-99/0310-001 z dne 08.07.1999. 35. Pojasnilo CURS št. 425-25/4-99/0310-006 z dne 25.08.1999. 36. Pojasnilo CURS št. 425/94-99/0022-002 z dne 30.11.1999.

37. Pojasnilo CURS št. 425-50/19-99/0021-002 z dne 06.01.2000.

38. Pojasnilo CURS št. 425-50/18-99/0021-002 z dne 11.01.2000. 39. Pojasnilo CURS št. 425-81/17-00/0022-002 z dne 12.07.2000.

40. Pojasnilo CURS št. 425-10/3-00/0022-030 z dne 14.07.2000.

41. Pojasnilo CURS št. 422-30/3/6001-002 z dne 17.07.2000. 42. Pojasnilo CURS št. 425-20/3-00/0022-030 z dne 31.08.2000.

43. Pojasnilo CURS št. 425-50/17-00/0022-030 z dne 27.09.2000.

44. Pojasnilo CURS št. 425-10/5-00/0021-001 z dne 13.11.2000. 45. Pojasnilo CURS št. 425-82/7-01/002-020 z dne 23.02.2001.

46. Pojasnilo CURS št. 425-82/1-02/0021-001 z dne 08.03.2002. 47. Pojasnilo CURS št. 425-81/7-02/0022-030 z dne 28.03.2002. 48. Pojasnilo CURS št. 425-81/8-02/0022-020 z dne 18.07.2002.

49. Pravilnik o izvajanju zakona o trošarinah (Ur. l. RS, št. 06/99, 52/99, 35/00 in 58/01).

50. Pravo. 1987. Leksikon Cankarjeve založbe. Ljubljana.

51. Prislan Šušteršič, Barbara in Zalokar, Nuša. 1999. Trošarine. IKS, 6/99. Ljubljana. 52. Služba vlade Republike Slovenije. 2000. Slovenija in Evropska unija. Ljubljana.

53. Stanovnik, Tine. 2002. Javne finance. 3. dopolnjena izdaja. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta. 54. Šinkovec, Janez. 1996. Evropsko pravo. ČZ Uradni list Republike Slovenije. Ljubljana. 55. Tätigkeitsbereiche der EU. (1992). Mineralöle: Annäherung der Steuersätze. [Online] Available: http://europa.eu.int/scadplus/leg/de/lvb/131026.htm [31. 10.

1992].

39

56. Tätigkeitsbereiche der EU. (1992). Alkohol und alkoholische Getränke: Harmonisierung der Verbrauchsteuerstruktur. [Online] Available:

http://europa.eu.int/scadplus/leg/de/lvb/131023 [31. 10. 1992].

57. Urad vlade za informiranje. 2001. Slovenija v Evropski uniji. Ljubljana.

58. Uredba o določitvi zneska specifične in določitvi stopnje proporcionalne trošarine za cigarete (Ur. l. RS, št. 50/99, 05/00, 04/01, 52/01, 102/01, 51/02 in 59/02). 59. Vraničar, Mateja. 2001. Carinski zakon s komentarjem. Šircelj Consulting. Trzin. 60. World Customs Organization. 2002. Harmonizzed Commodity Description and Coding System Explanatory Notes Third Edition (2002). Ljubljana: Center za marketing international.

61. Zakon o blagovnih rezervah (Ur. l. RS, št. 60/95 in38/99).

62. Zakon o davku na dodano vrednost (Ur. l. RS, št. 89/98, 17/00, 30//01, 103/01 in 67/02). 63. Zakon o dohodnini (Ur. l. RS, št. 34/91, 14/92, 71/93, 07/95 in 44/96).

64. Zakon o gozdovih (Ur. l. RS, št. 30/93 in 67/02).

65. Zakon o kmetijskih zemljiščih (Ur. l. RS, št. 59/96 in 67/02). 66. Zakon o meroslovju (Ur. l. RS, št. 1/95 in 22/00).

67. Zakon o obrestni meri zamudnih obresti (Ur. l. RS, št. 45/95 in 109/01). 68. Zakon o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99, 70/00 in 52/02). 69. Zakon o trošarinah (Ur. l. RS, št. 84//98, 52/99, 57/99, 02/01, 33/01, 99/01 in 05/02).

70. Zakon o posebnem prometnem davku od alkoholnih pijač (Ur. l. RS, št. 71/93). 71. Zakon o posebnem prometnem davku od cigaret (Ur. l. RS, št. 71/93). 72. Zakon o prometnem davku (Ur. l. RS, št. 04/92, 29/92, 16/96, 57/97 in 24/98).

73. Zakon o vinu (Ur. l. RS, št. 70/97).

74. Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije. 1995. Gradivo za posvetovanja o slovenskih računovodskih standardih. Ljubljana. 75. Žibert, Franc. 1993. Teorija javnih financ. ČZ Uradni list Republike Slovenije. Ljubljana.

40

41