Značilnosti povpraševanja po javnem prevozu v občini ruše

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA GRADBENI� TVO





Jernej Kajzer

ZNA ILNOSTI POVPRA� EVANJA PO JAVNEM PREVOZU V OB INI RU� E




Diplomsko delo





Maribor, maj 2010

I





UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA GRADBENI� TVO



SI - 2000 MARIBOR, Smetanova 17





Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa



Zna ilnosti povpraševanja po javnem prevozu v ob ini Ruše





� tudent:


Jernej Kajzer

� tudijski program: univerzitetni, Promet

Smer:

Cestni

Mentor:

doc. dr. Marjan LEP

Somentor: mag. Beno MESAREC

Lektor(ica)





Maribor, maj 2010

II

III





ZAHVALA

Zahvaljujem se svojim staršem za omogo enje študija in podporo pri tej odlo itvi. Zahvala velja tudi moji punci za potrpežljivost in razumevanje ob celotnem študiju.

Posebna zahvala tudi mentorju doc. Marjanu Lepu in somentorju mag. Beno Mesarcu, za vso pomo pri nastanku tega diplomskega dela.

IV




ZNA ILNOSTI POVPRA� EVANJA PO JAVNEM PREVOZU V OB INI RU� E




Klju ne besede povpraševanje, javni potniški promet, potovalne navade,â�¦

UDK



Povzetek:


V diplomskem delu je opravljena analiza stanja in povpraševanja po javnem potniškem prevozu v ob ini Ruše. Podaja pregled splošnega stanja in zakonskih podlag v Republiki Sloveniji na tem podro ju. S pomo jo opazovanj in anketiranja uporabnikov javnega potniškega prometa v ob ini Ruše, so bili ugotovljeni deleži uporabe njegove posamezne vrste , ocena kvalitete in problemi.

V





CHARACTERISTICS OF DEMAND FOR PUBLIC TRANSPORT IN THE MUNICIPALITY OF RU� E

Key words: demand, public transport, travel behavior, �

UDK:

Abstract




diploma work is an analysis of the state and demand of public passenger transport in the municipality of Ruše. It gives the general state and the law grounding`s in Republica Slovenia on this field. With observation`s and inquiry`s of public transport user`s in municipality of Ruše, have been identified the shares of it`s individual kind it`s quality and problems.


The

VI





KAZALO VSEBINE

1 UVOD ...................................................................................................................... 1

1.1 PROBLEM IN PREDMET DIPLOMSKEGA DELA ...................................................... 1

1.2 NAMEN IN CILJ DIPLOMSKEGA DELA .................................................................. 2

1.3 DELOVNA HIPOTEZA .......................................................................................... 2

1.4 UPORABLJENE METODE RAZISKAVE ................................................................... 2

1.5 STRUKTURA DIPLOMSKEGA DELA ...................................................................... 3

2 OSNOVNE ZNA ILNOSTI MOBILNOSTI V REPUBLIKI SLOVENIJI .... 4

3 OSNOVNE ZNA ILNOSTI JAVNEGA POTNI� KEGA PROMETA V REPUBLIKI SLOVENIJI ............................................................................................. 8

3.1 STANJE JPP V REPUBLIKI SLOVENIJI ................................................................. 8

3.1.1 Avtobusni potniški prevozi ............................................................................ 9

3.1.2 Železniški potniški prevozi .......................................................................... 12

3.2 ZAKONODAJA NA PODRO JU JPP V REPUBLIKI SLOVENIJI .............................. 14

3.2.1 Zakonodaja na podro ju avtobusnih potniških prevozov ........................... 16

3.2.2 Zakonodaja na podro ju železniških potniških prevozov ........................... 18

4 OSNOVNE ZNA ILNOSTI MOBILNOSTI V OB INI RU� E ..................... 22

4.1 POTOVANJA NAMENJENA � OLANJU .................................................................. 23

4.2 POTOVANJA NA DELO ...................................................................................... 24

5 PONUDBA JAVNEGA POTNI� KEGA PROMETA V OB INI RU� E ........ 27

5.1 AVTOBUSNI POTNI� KI PREVOZI ........................................................................ 28

5.1.1 Opis linije Ruše-Maribor ............................................................................ 31

5.1.2 Opis linije He Fala-Tov.Metalplast ............................................................ 31

5.1.3 Avtobusna postajališ a v ob ini Ruše in njihovo stanje ............................. 32

5.2 ŽELEZNI� KI POTNI� KI PREVOZI ........................................................................ 39

5.3 REZULTATI OPAZOVANJ IN PRIMERJAVA PONUDBE JPP ................................... 43

VII




6 ANALIZA POVPRA� EVANJA PO JAVNEM POTNI� KEM PROMETU V OB INI RU� E .............................................................................................................. 51

6.1 SPLO� NO O ANALIZI ......................................................................................... 51

6.2 REZULTATI ANALIZE ........................................................................................ 52

6.2.1 Skupni rezultati ........................................................................................... 52

6.2.2 Dijaki .......................................................................................................... 57

6.2.3 � tudenti ....................................................................................................... 62

6.2.4 Zaposleni .................................................................................................... 66

6.2.5 Nezaposleni ................................................................................................. 70

6.2.6 Upokojenci .................................................................................................. 73

7 SKLEP ................................................................................................................... 78

8 LITERATURA ..................................................................................................... 81

9 PRILOGE .............................................................................................................. 84

9.1 PRIMER ANKETNEGA VPRA� ALNIKA ................................................................ 84

9.2 SEZNAM SLIK ................................................................................................... 87

9.3 SEZNAM GRAFIKONOV ..................................................................................... 88

9.4 SEZNAM TABEL ................................................................................................ 91

9.5 NASLOV � TUDENTA ......................................................................................... 92

9.6 KRATEK ŽIVLJENJEPIS...................................................................................... 92

VIII





UPORABLJENE KRATICE




JPP Javni potniški promet

AŽP Agencija za železniški promet

ZGJS Zakon o gospodarskih javnih službah

ZPCP Zakon o prevozih v cestnem prometu

ZVCP Zakon o varnosti v cestnem prometu

ZVŽP Zakon o varnosti v železniškem prometu

ZŽP Zakon o železniškem prometu

ZPPCP Zakon o prevoznih pogodbah v cestnem prometu

ZPPŽP Zakon o prevoznih pogodbah v železniškem prometu

ZJZP Zakon o javno zasebnem partnerstvu

SURS Statisti ni urad Republike Slovenije

1





1 UVOD


Medtem, ko so razvite države že pred asom ugotovile prednosti oz. pomen kvalitetnega javnega potniškega prometa, predvsem mestnega, se države v razvoju oz. tranziciji tega problema šele za enjajo zavedati. Ob koncu 20. stoletja in v za etku 21 stoletja se je uporaba osebnih avtomobilov in njihovo lastništvo zelo pove alo, ne le v Sloveniji, temve tudi v drugih tranzicijskih državah. Premalo vlaganj v infrastrukturo in suprastrukturo ter prilagajanj uporabnikom za pove anje kakovosti storitev javnega potniškega prometa, ima za posledico velik upad potnikov. Izgubljene potnike pa je težko pridobiti nazaj. Zaradi osveš enja in pou enosti ljudi o negativnih posledicah prometa na okolje (veliko je govora o trajnostnem razvoju prometa), se pove uje število potnikov. Uporaba JPP tako ni ve domena finan no najšibkejših oz. tistih, ki si ne morejo privoš iti svojega avtomobila. Evropska unija vzpodbuja uporabo javnih prevozov za zmanjševanje toplogrednih plinov, hrupa in ostalih negativnih posledic, zato je potrebno im ve dnevnih migracij preusmeriti na sredstva javnega prevoza, kar pa lahko dosežemo le z njihovo konkuren nostjo. V Sloveniji se je pojavila tudi težava, da se je železniški prometni podsistem razvijal po asnje kot cestni, predvsem zaradi infrastrukturnih vlaganj države v avtocestni program. Zaradi tega so železniški prevozi nekonkuren ni.



1.1 Problem in predmet diplomskega dela


Prebivalci Ruš imajo glede na geografsko lego kraja zelo dobre možnosti uporabe sredstev JPP. Ruše namre ležijo ob železniški progi Maribor-Prevalje, povezave z Mariborom pa obstajajo tudi v avtobusnem prevozu. Vzroke za slabše povpraševanje po JPP v ob ini Ruše lahko iš emo v njegovi slabi kakovosti, oz. nekokuren nosti osebnemu avtomobilu. Slabša kakovost JPP se kaže predvsem v to nosti, zanesljivosti in slabemu stanju nekaterih avtobusnih in železniških postajališ , ki se nahajajo v ob ini.


Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše

2



Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše

Predmet raziskave diplomskega dela je raziskati pomembne zna ilnosti povpraševanja po posamezni vrsti JPP v ob ini Ruše, s pomo jo analize stanja infrastrukture, voznih redov in opravljenega anketiranja.



1.2 Namen in cilj diplomskega dela


Namen diplomskega dela je prikazati zna ilnosti povpraševanja po posamezni vrsti JPP v ob ini Ruše. Iz teh rezultatov oz. ugotovitev bi lahko izhajale kasnejše študije, ki bi podajale predloge izboljšav JPP v ob ini Ruše za pove anje števila njegovih uporabnikov in s tem izboljšanja kvalitete bivanja ob anov. Cilj diplomskega dela je pripraviti strokovno javnost in ob insko upravo do razmišljanja o izboljšanju sedanjega stanja oz. kakovosti JPP v ob ini Ruše.



1.3 Delovna hipoteza


Ob ani Ruš imajo možnost uporabe tako železniškega kot avtobusnega JPP. Z pomo jo raziskave bodo ugotovljene zna ilnosti povpraševanja po posamezni vrsti JPP, predvsem deleži uporabe, problemi z vidika uporabnikov, potovanja za katera se najpogosteje uporablja ter ocena njegove kvalitete.



1.4 Uporabljene metode raziskave


V diplomskem delu so bile uporabljene in koriš ene naslednje znanstvene metode:

· metoda deskripcije - opisovanje osnovnih zna ilnosti mobilnosti in JPP v RS in v ob ini Ruše.

· statisti na metoda � zbiranje podatkov z opazovanji in anketiranjem ter njihova obdelava.

· metoda kompilacije � povzemanje podatkov in rezultatov iz statisti nih uradov (SURS in EURSTAT) ter spoznanj drugih avtorjev, ki so bili uporabljeni kot vir.

3



Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše

· metoda analize â�� analiziranje zbranih podatkov o povpraševanja po JPP v ob ini Ruše.



1.5 Struktura diplomskega dela


Rezultati dipolmskega dela so predstavljeni v sedmih med seboj povezanih delih.

Prvi del je Uvod, v katerem so raz lenjeni problem in predmet diplomskega dela. Zapisana je delovna hipoteza, namen in cilj ter uporabljene metode raziskave.

Osnovne zna ilnosti mobilnosti v Republiki Sloveniji je naslov drugega dela. V tem delu so zapisane potovalne navade v Sloveniji. Zbrani so podatki o na inih potovanja ter število prepeljanih potnikov po posamezni obliki potniškega prometa.

Tretji del ima naslov Osnovne zna ilnosti JPP v Republiki Sloveniji in opisuje stanje na podro ju železniškega in avtobusnega JPP v RS ter zakonodajo, ki ureja to podro je.

V etrtem delu z naslovom Osnovne zna ilnosti mobilnosti v ob ini Ruše, so predstavljne prometno- geografske zna ilnosti ob ine, ter zna ilnosti mobilnosti ob anov.

V poglavju Ponudba JPP v ob ini Ruše je podrobno predstavljen železniški in avtobusni JPP v ob ini (postajališ a, vozni red, primerjava ponudbe JPP,...).

Rezultati anketiranja in opazovanja so prikazani v poglavju z naslovom: Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše.

V zadnjem delu, Sklepu, je podana sinteza raziskave diplomske naloge.

4





2 OSNOVNE ZNA ILNOSTI MOBILNOSTI V REPUBLIKI

SLOVENIJI


Iz popisa prebivalstva 2002 se da razbrati vrsto zanimivih podatkov, glede potovalnih navad v Republiki Sloveniji. V Sloveniji je bilo okoli 820.000 delovno aktivnih prebivalcev. Okoli 750.000 je dnevnih migrantov. Od teh se jih najve vozi na delo v drugo ob ino, najmanj pa v drugo regijo. Zato je najve kratkih potovanj, ki trajajo do 15 min (okoli 390.000). Zna ilno za mobilnost v Sloveniji je velika uporaba osebnih avtomobilov (85 %), kar nas uvrš a na 7. mesto med državami EU, kar je razvidno iz podatkov EUROSTAT-a o uporabi prevoznih sredstev oz. modal splita (vidno tudi na naslednjem grafu).





Graf 2.1: Delež prevoza z osebnimi vozili v EU (Vir: EUROSTAT)

Zadnji podatki za leto 2007 kažejo, da se 85,1 % prevoženih potniških kilometrov opravi z osebnim avtomobilom, 11,9 % prevoženih potniških kilometrov se opravi z avtobusi in le 3% vseh prevoženih potniških kilometrov z vlakom. Najve ji delež prevoza z vlaki v EU ima Madžarska s 13,1 % prevoženih potniških kilometrov, najve se z avtobusi prevažajo


Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše

5



Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše

Turki in sicer opravijo 45,5 % vseh potovanj, medtem ko Litvanci najve uporabljajo za prevoz osebne avtomobile in sicer 90,7 %. Rast deleža prevoza z osebnimi vozili v Sloveniji med leti 2001 in 2007 po podatkih EUROSTAT-a, je prikazan na naslednjem grafu.





Graf 2.2: Delež prevoza z osebnimi vozili v Sloveniji (Vir: EUROSTAT)

Podatki kažejo, da se je od leta 2001 do leta 2007, delež prevoza z osebnimi vozili, pove al za 1,6 %. To pove anje bi lahko pripisali rasti števila osebnih vozil. Namre na 1000 prebivalcev je v Slovenji 514 vozil, kar pomeni da ima vozilo že vsaki drugi prebivalec. Stopnja motorizacije raste od Prekmurja do Goriške, oz. glede na razvitost regije. Glede na evropsko povpre je, smo po motoriziranosti na 8. mestu.

Cestni javni potniški promet med katerega štejemo tudi avto-taxi službe, je imel vztrajen padec potnikov od leta 2001 do leta 2006. Kar je razvidno tudi iz spodnjega grafa.





Graf 2.3: � tevilo prepeljanih potnikov v cestnem javnem prometu v RS (Vir: SURS)

6



Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše

Najve ji padec je doživel med letoma 2001 in 2002. In sicer iz skoraj 73 milijonov prepeljanih potnikov v letu 2001, na 58 milijonov v letu 2002. Velik padec je bil tudi med letoma 2003 in 2004. Od leta 2004 do leta 2008, pa se je številka ustalila na okoli 38 milijonov prepeljanih potnikov.

Železniški javni potniški promet je imel napram cestnem javnem potniškem prometu, vedno manjše število prepeljanih potnikov. To lahko pripišemu slabši dostopnosti in razvitosti. e je pri cestnem javnem prevozu število potnikov vztrajno padalo, je pri železniškem povsem druga e. � tevilo potnikov od leta 2001 do leta 2008 je naraš alo. Sedaj se letno prepelje okoli 16 milijonov potnikov.





Graf 2.4: � tevilo prepeljanih potnikov v železniškem prometu v RS (Vir: SURS)

V Sloveniji so tri mednarodna letališ . To so: letališ e Portorož, letališ e Edvarda Rusjana Maribor in letališ e Jožeta Pu nika Ljubljana. Slednje je tudi najve je in glavno letališ e. Na njem poteka tudi gradnja terminala, ki bo omogo al odpravo 850 potnikov na uro v prihodu in 850 potnikov na uro v odhodu. Glede na to, da imamo prakti no samo eno Ë�pravoË� mednarodno letališ e je pri akovano, da imamo najmanj prepeljanih potnikov prav v letalskem prometu. Vendar število naraš a. Posledica tega je globalizacija in vstop Slovenije v Evropsko skupnost.

7





Graf 2.5: � tevilo prepeljanih potnikov v letalskem prometu v RS (Vir: SURS)

V letu 2001 je bilo prepeljanih le 800.000 potnikov, medtem ko jih je leta 2008 bilo že 1,3 milijona.

Potrebno je omeniti tudi pomorski promet, saj je Slovenija pomorska država. eprav ima le 42 km obale, ima pomembno pristaniš e Luko Koper. To ima sicer dosti ve jo vlogo v tovornem prometu, kot v potniškem.





Graf 2.6: � tevilo prepeljanih potnikov v pomorskem prometu v RS (Vir:SURS)

Podatki kažejo, da je število potnikov nihalo. Najve jih je bilo prepeljanih leta 2007, in sicer 51.000.


Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše

8





3 OSNOVNE ZNA ILNOSTI JAVNEGA POTNI� KEGA

PROMETA V REPUBLIKI SLOVENIJI


Avtobusne prevoze na podlagi koncesijskih pogodb trenutno izvaja 50 prevoznikov, železniške prevoze pa Slovenske železnice d.o.o.. JPP v Sloveniji je neintegriran. Obstajajo trije podsistemi: mestni avtobusni promet, medkrajevni avtobusni promet in železniški potniški promet. Neintegriranost se kaže v tem, da vsi spadajo pod drugo pristojnost (ob ine, DRSC, Agencija za železniški promet) nanje pa se navezujejo razli ni zakoni (ZPCP, ZŽP; Zakon o lokalni samoupravi). Državni zbor Republike Slovenije je dne

3.5.2006, sprejel resolucijo o prometni politiki v Republiki Sloveniji. V njej so zapisana izhodiš a, cilji in ukrepi s kateremi bo država izboljšala prometno politiko. Resolucija se je dotaknila JPP v to ki 2.4 (vizija mobilnosti), kjer je podrobno opisano kako je potrebno izboljšati in vzpodbujati uporabo JPP in tudi v to ki 3.2, z naslovom Ë�cilji prometne politike na podro ju potniškega prometaË�.



3.1 Stanje JPP v Republiki Sloveniji


Država se zavzema za zagotavljanje mobilnosti prebivalstva, predvsem zaradi potovanj na delo in izobraževanje. Zaradi manjšega števila prepeljanih potnikov se JPP v RS draži. Vzrok zmanjševanja potnikov je v pove anju motorizacije, lahko pa ga pripišemu tudi slabemu stanju. Potrebno je izboljšati in prilagoditi vozne rede, nove linije in cenovno politiko, ponekod tudi infrastrukturo. Slab je sistem informiranja potnikov. Obstajajo sicer internetni vozni redi, bolj slabo pa je poskrbljeno za interaktivne informacije potnikom na postajališ ih. Glavne postaje JPP (železniške in avtobusne) bi morale delovati kot sti e razli nih prometno prevoznih na inov, katere bi lahko uporabniki uporabili. Na železniških in avtobusnih postajah bi poleg taxi služb lahko bile primerne in moderne kolesarnice za kolesa (nadstrešnice, dovolj varne proti kraji koles,â�¦). Ve jo pozornost bi bilo potrebno nameniti gibalno oviranim ljudem. Tu se pokaže najve ji problem v železniškem prometu.


Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše

9



Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše

Ve inoma je težko vstopanje in izstopanje. Vsake spremembe na tem podro ju pa so v železnici zelo drage.

3.1.1 Avtobusni potniški prevozi

Avtobusne potniške prevoze delimo na:

javni linijski

posebni linijski

ob asni prevoz

Cestni javni avtobusni potniški prevoz (brez mestnega)

Gre za medkrajevne prevoze, kateri so v pristojnosti države oz. DRSC.

Kapacitete avtobusnih prevozov v letu 2008:

1237 avtobusov

58.137 sedežev

16.328 stojiš .

� tevilo prepeljanih potnikov v avtobusnem javnem potniškem prometu je na naslednjem grafu.





Graf 3.1: Prepeljani potniki v avtobusnem javnem prometu v RS (Vir: SURS)

Podatki kažejo, da je bilo leta 2002 prepeljanih skoraj 58 milijonov potnikov. � e v letu 2003 jih je bilo 54 milijonov. Velik padec je sledil leta 2004 na 43 milijonov potnikov. Od leta 2005 do leta 2008, pa se število giblje okoli 39 milijonov potnikov na leto.

10



Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše

Leta 2002 je bilo prevoženih milijardo stodvainšitrideset milijonov potniških kilometrov, v letih 2003 in 2004 pa okoli milijardo. � tevilke od leta 2005 do leta 2008, se gibljejo od 862 milijonov v letu 2005 do 815 milijonov v letu 2008.





Graf 3.2: Prepeljani potniški kilometri v avtobusnem javnem prometu v RS (Vir: SURS)





Graf 3.3: � tevilo prepeljanih potnikov v avtobusnem javnem potniškem prometu v RS, glede na razdaljo (Vir: SURS)

11



Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše

Uporaba cestnega javnega potniškega prometa je najve ja na krajših razdaljah do 20 km (razvidno iz grafa 3.3). Zelo redko se uporablja za razdalje nad 100 km. Potnikov, ki bi v enem potovanju prevozili razdaljo nad 300 km praktni no ni.

Mestni javni avtobusni prevoz

Je v pristojnosti ob ine, katera na podlagi Zakona o javno zasebnem partnerstvu in Zakona o gospodarskih javnih službah, podeli koncesijo. Izvaja se v mestih: Ljubljana, Maribor, Novo Mesto, Koper, � kofja loka, Murska Sobota, Idrija, Velenje in Piran.

Kapaciteta prevozov v letu 2008:

298 avtobusov

10.075 sedežev

26.212 stojiš

� tevilo mestnih avtobusnih linij je naraslo iz 72 v letu 2002 na 109 v letu 2008. V letu 2008 so vozila mestnega avtobusnega prometa prepeljala okoli 16 milijonov kilometrov. Na naslednjem grafu 3.4, vidimo število prepeljanih potnikov mestnega avtobusnega prometa, od leta 2002 do leta 2008.





Graf 3.4: Prepeljani potniki v mestnem avtobusnem prometu v RS (Vir: SURS)

Leta 2002 je bilo prepeljanih okoli 104 milijona potnikov. Podobno je bilo tudi leta 2003 (98 milijonov potnikov) in leta 2004 (100 milijonov potnikov). Leta 2005 je bilo prepeljanih le 87 milijonov potnikov (najmanj v obdobju 2002-2008). Tudi leto 2006, z 94 milijonov prepeljanih potnikov, ni izstopalo. � tevilo potnikov se je v letih 2007 in 2008 ustalilo na okoli 90 milijonov.

12





3.1.2 Železniški potniški prevozi

Po Zakonu o železniškem prometu ima v Sloveniji vlogo varnostnega in dodeljevalnega organa AŽP. V skladu s tem zakonom podeli AŽP licenco prevoznikom za prevoz potnikov v železniškem prometu. To licenco ima Holding Slovenske železnice d.o.o.. Naloge AŽP na podro ju varnosti, so predvsem: izdajanje licenc, varnostnih spri eval in pooblastil o usposobljenosti delavnic za vzdrževanje železniških vozil. Na podro ju dodeljevanja pa sprejema vozne rede, dodeljuje vlakovne poti, dolo a in zara unava uporabnino za uporabo javne železniške infrastrukture ter pripravlja in potrjuje program omrežja javne železniške infrastrukture iz podro ja svoje zakonske pristojnosti.

Slovenske železnice d.o.o., opravljajo poleg prevozov potnikov v notranjem in mednarodnem prometu, tudi tovorne prevoze. Poleg tega skrbijo za vzdrževanje železniške infrastrukture. Na podro ju potniškega prometa nudijo tudi dodatne ponudbe, za izboljšanje privla nosti potovanja z vlakom. Te so: možnosti dostopa z vlakom do letališ (Graz, Dunaj, Munchen, Frankfurt), prevozi koles, avtovlak na relaciji iz Gorenjske do Primorske, avtobusni prevozi iz železniške postaje do posameznih znamenitosti z veljavno železniško karto in možnost najema posebnega vagona.

� tevilo prepeljanih potnikov v notranjem potniškem prometu, se od leta 2002 pove uje (Graf 3.5). V letu 2008 je bilo prepeljanih že skoraj 16 milijonov potnikov.





Graf 3.5: � tevilo prepeljanih potnikov v notranjem železniškem prevozu (Vir: SURS)

V skladu s pove anjem potnikov, so se pove ali tudi prevoženi kilometri. Podatki so prikazani na grafu 3.6.


Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše

13





Graf 3.6: Potniški kilometri v notranjem železniškem prevozu (Vir: SURS)

V mednarodnem železniškem prometu najve potnikov pripotuje iz Hrvaške in Avstrije. Sledita Nem ija in Srbija. � tevilo potnikov, ki potuje v Slovenijo, je prikazano na grafu

3.7. Podatki so za leto 2008.





Graf 3.7: Potniki v mednarodnem železniškem prometu, ki potujejo v Slovenijo (Vir: SURS)

Podobna je tudi struktura potnikov, ki potuje iz Slovenije (graf 3.8). Najve jih potuje v Hrvaško in Avstrijo. Na tretjem mestu je Srbija. Veliko je potovanj tudi v Nem ijo, Italijo, Bosno, Madžarsko,..


Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše

14





Graf 3.8: Potniki v mednarodnem železniškem prometu, ki potujejo iz Slovenije (Vir: SURS)



3.2 Zakonodaja na podro ju JPP V Republiki Sloveniji


Zakonodajo na podro ju JPP v glavnem predstavljajo naslednji zakoni: Zakon o prevozih v cestnem prometu (Ur. l. RS, št. 131/2006), Zakon o železniškem prometu (Ur. l. RS, št. 44/2007), Zakon o varnosti v cestnem prometu (Ur. l. RS, št. 56/2008), Zakon o varnosti v železniškem prometu (Ur. l. RS, št. 61/2007), Zakon o prevoznih pogodbah v cestnem prometu (Ur. l. RS, št. 126/2003), Zakon o prevoznih pogodbah v železniškem prometu (Ur. l. RS, št. 61/2000) in Zakon o gospodarskih javnih službah (Ur.l. RS, št. 32/1993) oz. Zakon o javno zasebnem partnerstvu (Ur. l. RS, št. 127/2006). Dobro poznavanje, predvsem pa upoštevanje teh zakonov, vodi do dobro organiziranega in u inkovitega JPP.

Najprej je potrebno definirati gospodarsko javno službo iz ZJGS, za izvajanje JPP, ki se v splošnem nanaša na vse javne gospodarske službe, ki opravljajo prevoze potnikov tako v železniškem kot v cestnem prometu.

Javne službe dolo a država ali lokalna skupnost. Izvajajo dejavnosti za zagotavljanje javnih dobrin. Zna ilnosti javnih služb so naslednje: izvajajo se v javnem interesu, za zagotavljanje je odgovorna država ali lokalna skupnost, izvaja se v posebnem javnopravnem režimu in ni podvržena prosti konkurenci na trgu. Storitve javnih


Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše

15



Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše

gospodarskih služb so predvsem tiste, ki jih je nujno potrebno izvajati in za njih ni mogo e ustvariti trga. Lahko pa gre tudi za investicije, ki se povrnejo šele v nekem dolgem obdobju. Zagotavljanje javnih dobrin za zagotavljanje javnih potreb, je nad pridobivanjem dobi ka. Kot že re eno, so gospodarske javne službe lahko državne ali lokalne, oz. obvezne ali izbirne.

Obvezne državne gospodarske javne službe se delijo na razli na podro ja. Na podro je varovanja okolja (zbiranje, razvrš anje, skladišenje odpadkov,â�¦) in na podro je telekomunikacij. Med izvajanje obvezne državne gospodarsko javne službe, spada tudi prevoz potnikov po železnici. Za izvajanje javne gospodarske službe javnega linijskega prevoza potnikov po cesti vlada izda posebno uredbo o na inu izvajanja le te, na podlagi izdane koncesije. Natan nejši postopki in podrobnosti bodo opisani v naslednjih poglavjih.

Ob ina v okviru ustave in zakonov samostojno ureja lokalne zadeve javnega pomena, ki so dolo ene z Zakonom o lokalni samoupravi (ZLS) (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB2), s podro nimi zakoni ter s splošnimi akti ob ine (statutom, odloki). Na podlagi navedenega

21. lena veljavnega ZLS: Ë�Ob ina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), ki jih dolo i s splošnim aktom ali so dolo ene z zakonomË�. Tako ob ina: Ë�Za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev v okviru svojih pristojnosti ureja, upravlja in skrbi za lokalne javne službe.Ë�

Med izbirne lokalne gospodarske javne službe, tako lahko prištevamo mestne avtobusne prevoze, kadar ob ina pridobi dovoljenje direkcije. V mestih, ki imajo ve kot 100.000 prebivalcev, to sta v Slovenji le Maribor in Ljubljana, pa mestni avtobusni prevozi spadajo med obvezne lokalne gospodarske javne službe (ZPCP). Te prevoze opravljajo predvsem zasebno pravni subjekti, ki zato pridobijo koncesijo. Njihov osnovni cilj ni pridobivanje dobi ka, pa vendar želijo od tega imeti koristi. Koncesija je oblika privatiziranega izvajanja javnih služb. Za njeno podelitev je potrebno izvesti javni razpis. Pri podelitvi koncesije, gre za pooblastilo za izvanjanje javnih služb, zasebnemu partnerju. Razlog za njeno podelitev je ocena, da bo v fazi izbire koncesionarja prišlo do dolo ene konkurence, ter da bo mogo e zagotoviti kvalitetnejše in cenejše javne storitve, kot v javnem podjetju. Je pa tudi drug in pogostejši razlog za podelitev koncesije. Velikokrat je pomanjkanje finan nih sredstev za vlaganje v infrastrukturo, ki je potrebna za za etek izvajanja javne službe. Koncesionar tako vloži svoja lastna sredstva, ki se mu v dolo enem obdobju

16



Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše

povrnejo z zara unavanjem storitev uporabnikom. Viri zasluška koncesionarja so lahko sestavljeni iz dveh delov. Iz fiksnega dela, ki mu ga glede na koncesijsko pogodbo pla a država ali ob ina in iz variabilnega dela. To je dela, ki je odvisen od njegove uspešnosti, ter dobi pla anega od svojih uporabnikov.

3.2.1 Zakonodaja na podro ju avtobusnih potniških prevozov

Prevoz potnikov v avtubusnem javnem prevozu urejajo; ZPCP (Ur. l. RS, št. 131/2006), ZVCP (Ur. l. RS, št. 56/2008 in ZPPCP (Ur. l. RS, št. 126/2003). Na podlagi teh zakonov pa še posebne uredbe, ki jih sprejme vlada.

ZPCP (Ur. l. RS, št. 131/2006) dolo a pogoje in na in prevoza potnikov v notranjem in mednarodnem cestnem prometu kakor tudi organe, ki so pristojni za izvajanje in nadzor. Ti pristojni organi so zapisani v 4. lenu zakona. Ministrstvo za promet je pristojno za: spremljanje stanja in razmer na trgu, nadzor nad porabljenimi sredstvi, usklajevanje postopkov podeljevanja koncesij, vodenje registrov in evidenc (izdanih licenc, vozil, voznikov za prevoz potnikov, dovolilnic, tujih voznikov, ki niso lani EU,â�¦) ter zagotavljanje pogojev za izvajanje javne gospodarske službe. Direkcija Republike Slovenije za ceste (DRSC) ima naslednje pristojnosti: sodeluje pri pripravi zakonov, vodi registre linij in voznih redov tako v notranjem kot v medarodnem prometu, izdaja dovoljenja za tuje prevoznike, dolo a vozne rede, dolo a in predlaga cene prevoznih storitev v JPP, izvaja postopke izdajanja koncesij ter pripravlja koncesijske pogodbe in akte, uvaja enotni tarifni sistem v JPP itdâ�¦ V tem zakonu je tudi natan no dolo eno kdo lahko ima oz. pridobi pooblastila za izdajanje licenc. To pooblastilo se pridobi na javnem nate aju. Nadzor nad izdajateljem licenc ima ministrstvo za promet, katero lahko tudi odvzame pooblastilu izdajatelju licenc, e ugotovi nepravilnosti. Pri dolo itvi cen izdaje licenc ministrstvo upošteva raven lastne cene za izdajo, ki jo je navedel izdajatelj v svoji vlogi. Pogoji za podjetje, ki želi to licenco pridobiti so: dovolj finan nih sredstev, dober ugled, biti mora strokovno usposobljeno ter imeti v lasti svoje lastno prevozno sredstvo za prevoz potnikov. Za vse navedene pogoje mora imeti predpisana dokazila, prevoze pa lahko za ne opravljati z dnem vro itve licence. Kadar se ugotovijo kršitve se lahko za asno odvzame licenca za dobo od 1 meseca do 12 mesecev ali pa pri hujših kršitvah tudi preklic in odvzem. V vozilu, ki opravlja prevoze potnikov morajo biti stalno prisotni naslednji dokumenti: izvod licence, vozniško dovoljenje, prometno dovoljenje ali lizing

17



Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše

pogodbo kadar ni lastnik vozila, ter potni nalog. Zakon predpisuje tudi temeljne kvalifikacije in usposabljanje voznikov kategorij C, C+E, E in D. Temeljne kvalifikacije se opravljajo s preizkusom znanja ali s pospešenim pridobivanjem temeljnih kvalifikacij, pogoj za pridobitev pa ni predhodno vozniško dovoljenje. Po opravljenih temeljnih kvalifikacij se izda spri evalo o preizkusu znanja ali pa spri evalo o pospešenem pridobivanju temeljne kvalifikacije. e je voznik pridobil spri evalo o preizkusu znanja, lahko pri ne voziti vozilo kategorije D od 21 leta starosti, v primeru pospešenega pridobivanja temeljnih kvalifikacij pa po 23 letu starosti. Redno usposabljanje se izvaja vsakih 5 let.

V ZVCP (Ur. l. RS, št. 56/2008) so dolo eni predpisi in pravila vožnje, ki se jih morajo vozniki oz. vsi udeleženci cestnega prometa držati, kakor tudi sankcije, e tega ne upoštevajo. Osredoto enost v tem zakonu je predvsem na tisti del, ki predpisuje posebnosti z podro ja JPP. Najve ja dovoljena hitrost avtobusov na cesti zunaj naselja je 80 km/h, zgibnih pa 70 km/h. Avtobusi mestnega potniškega prometa lahko vozijo z najve 50 km/h. Ustrezno pregledani pri organizaciji, ki opravlja homologacijo, morajo biti avtobusi kateri so namenjeni vožnji na daljše razdalje po avtocesti. Voznik avtobusa lahko sprejeme le toliko potnikov, kolikor ima avtobus sediš in stojiš , njegova stopnja alkohola pa mora biti 0,0 grama alkohola na kilogram krvi. Posebnosti se pojavijo pri prevozu skupine otrok. Pri prevozu z avtobusom jih mora spremljati najmanj eden pedagoški delavec. Otroci morajo sedeti na sedežih in biti privezani, avtobus pa mora biti primerno ozna en. Kadar tak avtobus stoji na smernem voziš u s prižganimi utripalkami, je za vozila, ki vozijo v isto smer, prehitevanje prepovedano.

Zakonska novela, ki so jo v državnem zboru sprejeli v letu 2008, je za asno podaljšala obstoje e koncesijske pogodbe avtobusnih prevoznikov brez javnega razpisa za obdobje do

31.decembra 2010. Vlada Republike Slovenije je dne 21.9.2009 (ur. l. RS, št. 73/2009) izdala uredbo o na inu izvajanja gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov v notranjem cestnem prometu in o koncesiji te javne službe. Na podlagi te uredbe bodo nekje proti koncu leta 2010, podpisane nove koncesijske pogodbe z avtobusnimi prevozniki. Po tej uredbi se bo koncesijska pogodba podpisala za tri leta, rok pa se lahko v skladu s koncesijsko pogodbo podaljša za najve dve leti. S to koncesijsko pogodbo dobi koncesionar izklju no pravico izvajanja javnega linijskega potniškega prometa, na linijah za katere je dobil koncesijo. Koncesionar naredi tudi predlog voznih redov. Izdaljatelj

18



Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše

koncesije je DRSC, razen za mestne potniške prevoze. Uredba predpisuje vrsto in videz vozil ter isto o in njihovo vzdrževanje, kakor tudi dolžnosti in pravice potnikov. Storitve javnega linijskega prevoza se financirajo iz prora una koncedenta, iz prevoznin ter drugih sponzorjev ipd. Višino prevoznin dolo i DRSC in sicer na podlagi tarif in razdalj po daljinarju. Subvencionirajo se prevozi dijakov in študentov v višini 7 % cene mese ne vozovnice na podlagi posebne vloge. e se v asu trajanja koncesijske pogodbe uvede enotna vozovnica, ki jo morajo uporabljati prevozniki razli nih vrst prevoza, mora tudi koncesionar za eti uporabljati to vozovnico.

Podro je avtobusnih prevozov ureja tudi ZPPCP (Ur. l. RS, št. 126/2003). Za to podro je predpisuje pogodbene obveznosti ter pravice prevoznikov in naro nikov. Prevozna pogodba med prevoznikom in naro nikom se lahko sklene za dolo en as in dolo eno potovanje. S tem se prevoznik zaveže, da bo potnike prepeljal do želenega mesta v dogovorjenem asu z dolo enim vozilom. Potniki se s tem obvežejo, da bodo pla ali dogovorjeno prevoznino. V linijskem prometu sklenjeno pogodbo dokazuje vozovnica. Na njej mora biti naveden odhodni in namembni kraj, ter as odhoda. Vozovnica ni prenosljiva, e je na njej ime in priimek dolo enega potnika. Prevoznik ima pravico brez povrnitve prevoznine iz prevoza izklju iti osebe, ki se vedejo neprimerno ali kršijo javni red. Odstop potnika od pogodbe je mogo 1 uro pred odhodom v notranjem prevozu pri tem pa mu mora prevoznik vrniti najmanj 90 % voznine. Kadar pride do prekinitve prevoza lahko potnik zahteva vrnitev prevoznine ali da ga prevoznik pripelje do namembnega kraja z drugim prevoznim sredstvom. Lahko pa zahteva oboje. Prevoznik je odgovoren za poškodbe in smrt potnika, razen e dokaže, da je to z svojimi dejanji povzro il potnik sam ali da je do tega prišlo iz drugih nepredvidljivih vzrokov. Za izro eno prtljago potnik pla a prtljažnico. Kadar je na namembnem kraju ne prevzame jo prevoznik hrani na varnem mestu na stroške potnika.

3.2.2 Zakonodaja na podro ju železniških potniških prevozov

Na in in pogoje prevoza potnikov po železnici, predpisujeta ZŽP (Ur. l. RS, št. 44/2007) in ZVŽP (Ur. l. RS, št. 61/2007), ZPPŽP (Ur. l. RS, št. 61/2000). Na osnovi teh zakonov so potem izdane posamezne uredbe.

Uredba o na inu izvajanja obvezne gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem in ezmejnem regijskem železniškem prometu (Ur. L. RS, št. 99/2008),

19



Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše

predpisuje obliko in vsebino pogodbe. Opredeljuje tudi pravice potnikov ter obseg in kakovost storitev. Prevoznik oz. izvajalec javne gospodarske službe je po tej uredbi upravi en do nadomestila.

Na podlagi te uredbe je vlada na 48. seji, 8. oktobra 2009, sprejela sklep, s katerim omogo a sklenitev pogodbe o izvajanju obvezne gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem in ezmejnem regijskem železniškem prometu, za obdobje 2010-2019 ter za podpis pooblastila ministra za promet dr. Patricka Vla i a. S to pogodbo Vlada daje Slovenskim železnicam d.o.o. v skladu z evropsko zakonodajo, izklju no pravico do izvajanja obvezne gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem in ezmejnem regijskem železniškem prometu, za obdobje 10-ih let. S tem pristopom se državam

lanicam do leta 2019 omogo a sprejem ukrepov za postopno prilagoditev nacionalnih železniških prevoznikov na tujo konkurenco v notranjem potniškem prometu.

V ZŽP (Ur. l. RS, št. 44/2007) so najprej predstavljena temeljna na ela. To so predvsem na elo enakopravnosti, na elo stalnosti in na elo prilagodljivosti. Zakon predpisuje dve obliki prevoznih storitev. Javni prevoz, je prevoz potnikov ali blaga, ki ga opravlja prevoznik na podlagi pogodbe in prevoz za lastne potrebe. Državna nadomestila dobi prevoznik, ki opravlja mednarodne prevoze potnikov, prevoz blaga in kombinirane prevoze. Z javno železniško infrastrukturo upravlja AŽP, kar je zapisano v sklepu njene ustanovitve (Ur. l. RS, št. 30/2003). SŽâ��Železniško gradbeno podjetje Ljubljana d. d., skrbi za sprotno in investicijsko vzdrževanje slovenske železniške infrastrukture. Predpisano je tudi, da se lahko gradnjo in razvoj železniške infrastrukture opravi z javno zasebnim partnerstvom. Za prevoz po javni železniški infrastrukturi je potrebno, da prevoznik dobi odrejeno vlakovno pot in licenco. To mu odredi AŽP, podrobni pogoji so zapisani v 15.

lenu zakona. Za pridobitev licence mora prevoznik izpolnjevat naslednje pogoje. Ti pogoji so, da je registriran v Sloveniji, da ni v ste ajnem postopku, da lani poslovodstva niso kazensko obsojeni ter da je sposoben kriti odškodninske zahtevke. Licenca velja dokler prevoznik izpolnjuje vse pogoje. AŽP lahko te pogoje preveri kadarkoli. Prevoznik mora pridobiti tudi varnostno spri evalo, ki ga prav tako izda AŽP in sicer najkasneje v 4 mesecih od prispele vloge. Zahteve za pridobitev le tega so podrobno zapisano v 18. lenu. Slovenske železnice d.o.o. imajo varnostno spri evalo, ki je bilo izdano 26.2.2009 in velja do 25.2.2014. Prevozniki, ki pridobijo varnostno spri evalo imajo možnost pridobitve sredstev za usposabljanje vlakovnega osebja. Financiranje gospodarskih javnih služb,

20



Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše

prevoza potnikov se opravlja iz sredstev državnega prora una in od prodaje storitev. Zapisane so tudi naloge varnostnega organa, katerega opravlja AŽP, preiskovalnega organa kot notranja organizacijska enota ministrstva, ter inšpekcijskega organa, katerega naloge opravlja prometni inšpektorat Republike Slovenije.

Z ZVŽP (Ur. l. RS, št. 61/2007) se zagotovlja interoperabilnost. To pomeni, da je potrebno prilagoditi tehni ne, pravne in operativne pogoje vseevropskemu železniškemu sistemu. Vsa tirna vozila, ki se uporabljajo morajo imeti obratovalno dovoljenje izdano od varnostnega organa. Prav tako morajo biti vpisana v njegov register. Železniška infrastruktura mora biti vpisana v register upravljalca. Ministrstvo, varnostni organ, upravljalec in prevoznik, skupaj glede na svoje pristojnosti zagotavljajo varnost. Preiskovalni organ je pristojen za preiskavo nesre . Ima prost dostop do nesre , popisa dokazov, izpraševanja pri , dostopa do rezultatov obdukcij,.. Tudi prevoznik in upravljalec morata storiti vse, da se ugotovijo vzroki nesre e. Ob nesre ah sta dolžna obvestiti Prometni inšpektorat Republike Slovenije. Zakon predpisuje pogoje in na ine vzdrževanja železniških podsistemov. e se vzdrževanje opravlja pod prometom, mora biti deloviš e ustrezno ozna eno. Oddaljenost ceste od proge mora biti najmanj 8 m. Izvennivojska križanja ceste in železnice so predpisana za hitre ceste in glavne ceste 1. reda. Vsa izvennivojska križanja morajo biti urejena v 5 letih od razglasitve tega zakona. Na postajališ ih z ve kot 500 potniki dnevno ali 70 vlaki morajo biti prehodi do perona narejeni tako, da potniki ne pre kajo tirov. Delavci na železnici morajo biti strokovno usposobljeni. To opravijo s strokovnim izpitom. Vlak lahko tako opravljajo osebe, ki so fizi no sposobne stare 21 let in imajo opravljen strokovni izpit. Strojevodja sme opravljati vlak 10 ur na izmeno oz. 4 ure neprekinjeno.

Pomemben zakon na podro ju železniškega prevoza potnikov je tudi ZPPŽP (Ur. l. RS, št. 61/2000). Predpisuje odgovornosti in pravice tako prevoznika kot potnika ter tudi predpisane odškodnine. Prevoznik je dolžan potnika prepeljati do želene postaje s tistim vlakom in v tistem razredu, katerega je potnik izbral. Vozni red mora prevoznik objaviti najmanj 15 dni pred za etkom veljave. V vlaku morajo biti ozna eni rezervirani sedeži. Potnik si je dolžan kupiti karto na železniški postaji, kjer to ni mogo e, jo kupi pri sprevodniku. Vozovnica je dokaz, da je bila sklenjena prevozna pogodba. V primeru, da potnik ne more pokazati vozovnice, jo je dolžan pla ati z tarifnim dopla ilom, v nasportnem primeru ne sme nadaljevati vožnje. Iz prevoza so izklju ene tudi osebe, ki

21



Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše

kršijo javni red, prevoznik pa jim zaradi tega ni dolžan vrniti prevoznine. Potnik lahko odstopi od pogodbe pred za etkom potovanja in ima pravico do vrnitve prevoznine, vendar mora to uveljavljati v šestih mesecih od preteka veljavnosti vozovnice. Kadar potnik izgubi zvezo za potovanje ima tri možnosti: pravico zahtevati prevoz do namembne postaje z drugim vlakom ali da ga prevoznik prepelje na postajo, kjer bo pripeljal primeren vlak in mu vrne prevoznino, lahko pa tudi prekine potovanje in zahteva vrnitev prevoznine. Prevoznik je odgovoren za poškodbe in smrt, ki so nastale zaradi nesre e ali pri vstopanju in izstopanju. Prav tako je odgovoren za izgubo ali poškodbo ro ne prtljage, razen e dokaže, da je zato kriv zunanji vzrok, tretja oseba ali celo potnik sam. Prevoz ve je prtljage mora potnik pla ati. Na prevoz se vzame le, e potnik pokaže veljavno vozovnico. Za dano prtljago na prevoz potnik dobi potrdilo (prtljažnico).

22





4 OSNOVNE ZNA ILNOSTI MOBILNOSTI V OB INI RU� E


Ob ina Ruše je nastala iz ob ine Maribor-Ruše leta 1990. Sestavljena je bila iz krajevnih skupnosti: Ruše, Selnica ob Dravi, Lovrenc na Pohorju, Bistrica ob Dravi in Smolnik-Fala. Leta 1998 se je ob ina razdelila na ob ino Ruše, ob ino Selnica ob Dravi in ob ino Lovrenc na Pohorju. V sedanjo ob ino Ruše spadajo naselja Bistrica ob Dravi, Log, Lobnica, Bezena, Smolnik in Fala. Ob ina Ruše sodeluje v projektu Evropski teden mobilnosti od leta 2002. Projekt je nastal na pobudo Evropske komisije in sicer že v letu 2000. V letu 2009 je bilo v Sloveniji v ta projekt vklju enih 21 slovenskih ob in, potekal pa je pod sloganom Ë�Dobra klima mojega mestaË�.

Ruše ležijo pod obronki Pohorja na višini 309 m. Na severni strani so omejena z reko Dravo na jugu pa s Pohorjem.





Slika 4.1 :Lega Ruš

Poseljenost je redka, na 1 km2 je 124 prebivalcev, celotna površina ob ine pa znaša 60,8 km2. Ve ina prebivalstva je zaposlenega v industriji in storitveni dejavnosti, majhen delež


Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše

23



Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše

pa v kmetijstvu. Velik razvoj kraja so omogo ile prometne povezave Koroške z Mariborom tako železniške kot cestne, ki potekajo skozenj.V bližnji preteklosti je bilo kraj znan po težki industriji zaradi Tovarne dušika Ruše. Atraktivna lega in politika ob ine pa sedaj daje velike možnosti za njen turisti en razvoj. Naravni biseri so pragozd � umik, Mali in Veliki slap � umik ter potok Lobnica. V popisu iz leta 2002 je bilo v Rušah 7351 prebivalcev, od tega 3688 moških in 3663 žensk, povpre na starost prebivalcev pa 37,3 let. Dolžina kategoriziranih ob inskih cest je 84,9 km. Najve je javnih poti s 44,7 km in lokalnih cest v dolžini 30,8 km, ostalo pa pade na zbirne mestne ceste in krajevne ceste.



4.1 Potovanja namenjena šolanju


Podani podatki so bili zbrani v popisu leta 2002. Mladih prebivalcev ob ine Ruše, ki se šolajo (dijaki, študenti, u enci) je 1498 Od tega jih najve hodi na šolanje v Maribor (777), 576 pa se jih šola v samem kraju. Pogostost potovanj na šolanje je prikazano na grafu 4.1.. Dnevnih migrantov je 1413, 63 je tedenskih predvsem tistih, ki domujejo v dijaških oz. študentskih domovih, 22 pa jih potuje manj kot tedensko.





Graf 4.1: Pogostost potovanj na šolanje(Vir: SURS 2002)

Podatki o na inu potovanj namenjeni šolanju (graf 4.2) kažejo, da najve mladih v ob ini potuje z avtobusom (35 %) saj je ve ina dijakov in u encev, ki še nimajo izpita za avtomobil. Na drugem mestu sledi peš ali kolo z 24 %. Z avtomobilom na šolanje potuje 22 %, in le 10 % uporablja vlak. Kot sopotnik v avtomobilu pa se v šolo vozi 9 %.

24





Graf 4.2: Na in potovanja v šolo (Vir: SURS 2002)

Glede na to, da najve u encev, dijakov in študentov iz Ruš hodi na šolanje v Maribor je pri akovano najve tistih, ki za pot v eno smer porabijo 30 min. Veliko se jih šola tudi v samem kraju, zato imajo dokaj kratko pot do 15 min, ki jo opravijo ve inoma peš.





Graf 4.3: as potovanja na šolanje (Vir: SURS 2002)





4.2 Potovanja na delo


Popis 2002 je pokazal, da je delovno aktivnih 2895 ob anov. Najve se jih vozi na delo v drugo ob ino, predvsem Maribor. Veliko je tudi zaposlenih v samih Rušah. Dnevno potovanje na delo opravi okoli 2683 ob anov, 81 ob anov dela doma kot samostojni podjetnik ali pa je takšna narava njihovega dela. Ostali podatki so prikazani na grafu 4.4..


Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše

25





Graf 4.4: Pogostost potovanj na delo (Vir: SURS 2002)

e je na in potovanj na šolanje opravljen v ve ini s prevoznimi sredstvi JPP (avtobusom in vlakom), so potovanja na delo opravljena predvsem z osebnim avtomobilom. Na to namigujejo tudi podatki o registriranhih vozilih v ob ini. Konec leta 2008 jih je namre bilo 3650. To pomeni, da ima vsak drugi prebivalec Ruš svoj avtomobil. Iz grafa 4.5 vidimo, da 1849 ob anov opravi prevoz na delo z avtomobilom, kar predstavlja 67 % vseh potovanj na delo. � ele 18 % potovanj na delo se opravi peš ali s kolesom. Sledijo prevozi z avtobusom, avtomobilom kot spotnik ter vlakom.





Graf 4.5: Na ini potovanja na delo (Vir: SURS 2002)

� tevilo zaposlenih ob anov, ki za pot v eno smer porabijo do 15 min je 47 %. To pomeni, da so ljudje zaposleni, nekje v samem kraju, saj je tukaj veliko malih in srednjih podjetij.


Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše

26



Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše

Potovanja do 30 min. opravijo ve inoma tisti, ki so zaposleni v Mariboru. Teh je okoli 41 %. Natan ni podatki so podani v grafu 4.6..





Graf 4.6: as potovanj na delo (Vir: SURS 2002)

27





5 PONUDBA JAVNEGA POTNI� KEGA PROMETA V OB INI

RU� E


Avtobusne prevoze na obmo ju ob ine Ruše izvaja Veolia Transport � tajerska, ki spada v skupino Veolia Transport Slovenija, katere sedež je v Mariboru. Veolia Transport � tajerska je nastala leta 2006 iz preoblikovanja podjetja Certus. Interval avtobusov v Rušah je na 30 min in sicer v asu dopoldanskih in popoldanskih prometnih konic, proti ve eru pa se interval zmanjša na 1 uro. Ob sobotah je frekvenca nekoliko redkejša, ob nedeljah pa avtobusi ne vozijo. Na podlagi Zakona o osnovnih šolah in Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja so šolski prevozi brezpla ni za u ence, ki so od osnovne šole oddaljeni ve kot 4 km oz. e organ za preventivo v cestnem prometu ugotovi, da je šolska pot nevarna. � olski prevozi v Rušah so organizirani tako, da imajo brezpla en prevoz zagotovljen že tisti u enci, ki so oddaljeni ve kot 1 km od šole. U enec dobi mese no vozovnico za redno avtobusno linijo. Za tiste u ence, ki živijo v naselju Lobnica vozi poseben avtobus. U ence iz Smolnika v šolo pripelje šolski kombi.

Ruše ležijo ob regionalni železniški progi Maribor-Prevalje oz. Koroški progi, ki je bila zgrajena leta 1863. Vlak daje ob anom velike možnosti glede izbire prevozenga sredstva in kvalitetno dopolnjuje JPP v kraju. Ve inoma ga uporabljajo dijaki za prevoze v šolo, najve dijaki Gimnazije in srednje kemijske šole Ruše saj ta leži neposredno ob železniški progi. Frekvenca oz. pogostost vlaka je redka. Glede na avtobusni prevoz je vlak cenejši za okoli 30 %, kljub temu pa pritegne manjše število potnikov. Nadaljne podrobne analize, ki bodo razkrile prednosti, pomanjkljivosti in probleme posamezne vrste in celotnega sistema JPP na obmo ju ob ine Ruše, bodo dane v naslednjih poglavjih.


Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše

28



Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše





5.1 Avtobusni potniški prevozi


V ob ini Ruše je dvanajst avtobusnih postajališ . Od tega jih je osem v samih Rušah, dve sta v Bistrici ob Dravi in dve v Bezeni. Obstajata dve avtobusni liniji. Avtobusna linija Maribor-Ruše poteka po regionalni cesti R2 - 435. Dne 1.9.2009 pa je bila uvedena nova avtobusna linija, ki poteka od He Fala do Tov. Metalplast. Tako povezuje med seboj kraje Fala, Selnica ob Dravi in Ruše. Na sliki 5.1 vidimo postavitev in razporeditev avtobusnih postajališ na obmo ju ob ine Ruše z njhovimi imeni, ki so zapisani v voznih redih.





Ruše tov.

Bezena

-


Robi





Ruše žel.

Ruše

Tov. dušika


krožni



Lobnica t

ov.


Metalplast

Ruše šola

Lobnica




Ruše





Slika 5.1: Imena in lega avtobusnih postajališ v Rušah

Za etno postajališ e linije Ruše-Maribor je Lobnica tov. Metalplast. Postajališ e med Tov. Metalplast in Lobnico nima imena in ni ozna eno na voznih redih Veolie. Zaradi njune bližine se smatra, da ima isti vozni red kot Lobnica tov. Metalplast. Ruše žel. in Ruše tov., sta postajališ i linije He Fala-Ruše.

29



Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše

Vozovnice za vožnjo se kupijo in pla ajo neposredno na avtobusu pri vozniku, mese ne vozovnice pa se prodajajo na Avtobusni postaji Maribor. Dolžina vožnje na liniji Ruše-Maribor je 13 km. Glede na razdaljo in cenik, ki velja od 1.9.2009 je cena za vozovnico v eni smeri 2.30 â�¬, delavska mese na vozovnica stane 75,9 â�¬, šolska pa 55â�¬. Celotna razdalja linije HE Fala- Tov. Metalplast je 9 km. Za to razdaljo je potrebno odšteti 1,80 â�¬ v eno smer, za delavsko mese no vozovnico pa 59,4 â�¬.

Tabela 5-1: Vozni red na postajališ u Lobnica tov. Metalplast v smeri Maribora in HE Fala



Vozni


Vozni

Odhodi



Odhodi


Odhodi


Vozni režim


Odhodi


Vozni režim


režim


režim



5:10


D1;Maribor


-Lovrenc 8:40


� ;Maribor


-Ruše 12:10


D;Maribor

-


Lovrenc 15:40


D1;Mar

ibor

-Ruše



5:40 D;Maribor-Lovrenc 9:10


D1;Marib

or-Lovrenc


12:40 D1;Maribor-Ruše 16:10


D1;Maribor -Lovrenc



6:10


D1;Maribor


-Lovrenc 9:40


� ;Maribor


-Ruše 13:10


D1;Maribor

-


Lovrenc 16:40


D1;Maribor

-Ruše

ala

-


Tov.Metal. 18:10


D1;Maribor

-Lovrenc


6:40


D1;Maribor


-Ruše 10:10


D;Maribor


-Lovrenc 13:40


D1;He F




6:40 D1;He Fala-

Tov. Metal. 10:30


D1;He

Fala-Tov. Metal.


13:40 D1;Maribor-

Ruše 19:10

D1;Maribor -Lovrenc



7:10


D;Maribor

-


Lovrenc 10:40


� ;Maribor


-Ruše 14:10


D;Maribor

-


Lovrenc 20:10


D1;Maribor

-Lovrenc



7:40 D1;Maribor

-Ruše 11:10


D1;Marib

or-Lovrenc


14:30 D1;He Fala-

Tov.Metal. 21:10

D1;Maribor -Lovrenc




8:10 D;Maribor-

Lovrenc 11:30


D1;He

Fala-Tov.Metal .


15:10 D1;Maribor-

Lovrenc



-


Tov. Metal. 11:40


D;Maribor


-Ruše 15:20


� ;He Fala

-

8:30


D1;He Fala

Tov.Metal.

(Vir: VEOLIA)



LEGENDA:

D1-vozi med tednom od ponedeljka do sobote,

D-vozi od pon. do petka,

� -vozi v šolskih dneh

30



Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše

Tabela 5-2: Vozni red prihodov na postajališ e Lobnica tov. Metalplast



Prihodi



Vozni režim


Prihodi



Vozni režim


Prihodi


Vozni režim


Prihodi


Vozni režim



5:43


D1;He Fala

-


Tov. Metal. 9:52


D1;Maribor

-


Lovrenc 13:52


D1;Maribor

-


Lovrenc 19:52


D1;Maribor

-

Lovrenc

ibor

-


Lovrenc 10:22


D1;Maribor

-

6:22


D1;Mar

Ruše 14:22


D1;Maribor

-


Ruše 20:52


D1;Maribor

-

Lovrenc

-


-


Tov.Metal. 21:52


D1;Maribor

-

6:42


D1; He Fala


Tov. Metal. 10:32


D1;He Fala

-


Tov.Metal. 14:27


D1;He Fala

Lovrenc



6:52


D; Maribor

-


Lovrenc 10:52


D;Maribor

-


Lovrenc 14:52


D;Maribo

r

-


Lovrenc 22:52


D1;Maribor

-

Lovrenc

-

7:22


D1;Maribor


Ruše 11:22


� ;Maribor

-


Ruše 15:22


D1;Maribor

-

Ruše

-

7:42


D1;He Fala

-


Tov.Metal. 11:32


D1;He Fala

-


Tov.Metal. 15:42


D1;He Fala

Tov.Metal.

-


Lovrenc 11:52


D1;Maribor

-


Lovrenc 15:52


D1;Maribor

-

7:52


D1;Maribor

Lovrenc



8:22


� ;Maribor

-


Ruše 12:22


D1;Maribor

-


Ruše 16:22


D1;Maribor

-

Ruše



8:32


D1;He Fala

-


Tov.Metal. 12:52


D;Maribor

-


Lovrenc 16:52


D;Maribor

-

Lovrenc



8:52


D; Maribor

-


Lovrenc 13:22


D1;Maribor

-


Ruše 17:52


D1;Maribor

-

Lovrenc



9:22


� ;Maribor

-


Ruše 13:32


D1;He Fala

-


Tov.Metal. 18:52


D1;Maribor

-

Lovrenc

(Vir: VEOLIA)

LEGENDA:

D1-vozi med tednom od ponedeljka do sobote,

D-vozi od pon. do petka,

� -vozi v šolskih dneh

31

Na avtobusnih linijah skozi Ruše, Veolia uporablja avtobuse Mercedes Benz Integro 0550, Conecto 0345 in Intouro U15. Za šolske prevoze in za primere izpada zaradi okvar ali nesre pa je v uporabi še Temsa Opalin 8.





Slika 5.2: Vozni park na linijah skozi Ruše



5.1.1 Opis linije Ruše-Maribor

Med delovnim tednom je od 5.10 ure do 16.40 ure popoldan, interval na 30 min, kasneje pa na 1 uro. Trajanje vožnje na celotni dolžini linije (od tov. Metalplast do Maribora) je okoli 37 min. Avtobusna linija Ruše-Maribor zajema po vrstnem redu v smeri Maribora naslednja postajališ a na obmo ju ob ine Ruše: Lobnica tov. Metalplast, postajališ e med Lobnico tov.Metalplast in Lobnico, Lobnica, Ruše šola, Ruše, Ruše krožni, Bezena-Robi , Bezena in dve postajališ i v Bistrici ob Dravi. Postavitev postajališ je dokaj ugodna, oddaljenost oz. gostota postajališ je okoli 500 m v samih Rušah, prav tako pa so postavljena v centru ostalih dveh krajev v ob ini (Bezena, Bistrica ob Dravi).

5.1.2 Opis linije He Fala-Tov.Metalplast

Linija Tov. Metalplast-He Fala je namenjena predvsem boljši povezavi krajev Ruše in Selnica ob Dravi. Uvedena je bila 1.9.2009 saj je bila ukinjena linija, ki je preko Ruš in Selnice ob Dravi potekala do Lovrenca na Pohorju. Celotna linija je dolga 8 km, as potovanja pa nekje okoli 18 min. Frekvenca linije je dokaj redka, na dan pelje avtobus le 7 krat v Selnico ob Dravi in le 9 krat v Ruše. Najmanjši interval je zjutraj zaradi prevoza tistih, ki delajo v Rušah. Veliko prebivalcev iz Selnice ob Dravi namre dela v tovarni Geberit. Linija obratuje od 5:30 do 15.30 ure od ponedeljka do sobote. Skupna postajališ a


Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše

32



Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše

linij HE Fala-Selnica ob Dravi-tov. Metalplast in Ruše-Maribor so: Lobnica tov. Metalplast, postajališ e med Lob. Tov. Metalplast in Lobnico, Lobnica, Ruše šola, Ruše in Ruše tov. Ta so podrobno opisana že v prejšnjem poglavju. Postajališ e pri tovarni Dušika in pri železniški postaji pa uporablja le linija HE Fala-Selnica ob Dravi-Lobnica tov. Metalplast.

5.1.3 Avtobusna postajališ a v ob ini Ruše in njihovo stanje

Pogoje katere morajo izpolnjevati avtobusna postajališ a opredeljuje Pravilnik o tehni nih normativih in minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati avtobusna postajališ a na glavnih in regionalnih cestah (Ur. l. RS, št.37/2003). Iz tega pravilnika izhajajo pravila postavitve in tehni ni elementi, ki jih morajo vsebovati. Postajališ e tako ne sme biti postavljeno v horizontalnih krivinah s polmerom manjšim od 300 m. Kjer je PLDP manjši od 5000 vozil je lahko postavljeno na cesti s 5 % vzdolžnim nagibom, kjer pa je ve ji PLDP pa na cestah s 3,5 % vzdolžnim nagibom. Para nasprotno smernih avtobusnih postajališ morata biti v oddaljenosti najmanj 10 m in ne ve kot 30 m. Pomembno je tudi, da je postajališ e postavljeno za križiš em v smeri vožnje. akališ e avtobusnega postajališ a mora biti široko 2 m in dvignjeno za od 15 do 18 cm. Vsako avtobusno postajališ e mora biti ozna eno s talno ozna bo, tablo z voznim redom ter posodo za smeti.

Postajališ e Lobnica tov. Metalplast se nahaja pri tovarni, Geberit bivši tovarni Metalplast. Samo postajališ e je v bistvu parkiriš e tovarne Geberit. Opremljeno je s tablo z voznim redom, ki je na zelo nevidnem mestu pod drevesom. Postajališ e ne izpolnuje normativov iz prej navedenega pravilnika, zaradi manjkajo e posode za smeti in prav tako manjkajo ega dvignjenega robnika, za lažje vstopanje in izstopanje potnikov.

33





Slika 5.3: Postajališ e tov. Metalplast

Postajališ e med Lobnico tov. Metalplast in Lobnico se nahaja 450 m od za etnega postajališ a. Ker samega voznega reda ni, v smeri proti Lob tov. Metalplast pa ni niti posode za smeti, tudi to postajališ e ne dosega minimalih, s pravilnikom o tehni nih normativih in minimalnih pogojih, predpisanih pogojev.





Slika 5.4: Postajališ e med tov. Metalplast in Lobnico

Postajališ e Lobnica se nahaja 600 m pred postajališ em Ruše šola in okoli 400 m za predhodnim postajališ em. V smeri proti Mariboru je postajališ e opremljeno s klopjo, posodo za smeti in voznim redom. V smeri proti Lovrencu na Pohorju pa je postajališ e premaknjeno za 100 m nižje v smeri Lovrenca. Zaradi sporov glede odkupa zemljiš a tam ni urejenega postajališ a in avtobus stoji na voziš u kljub temu, da ni talnih ozna b za postajališ e. Prav na tistem mestu, kjer ustavlja avtobus se kon a plo nik, zato je oteženo


Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše

34



Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše

vstopanje in izstopanje predvsem za starejše in invalide. Zaradi vsega tega postajališ e ne dosega normativov in pogojev, predpisanih s pravilnikom o tehni nih normativih in minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati (Ur.l. RS, št. 37/2003).





Slika 5.5: Postajališ e Lobnica

Postajališ e Ruše šola je v neposredni bližini Osnovne šole Janka Glazerja. V smeri proti Mariboru postajališ e ne dosega s pravilnikom (Ur. l. Rs, št. 37/2003) predpisanih normativov, saj manjkajo talne ozna be, tudi robnik akališ a je dvignjen premalo, le nekje za 5 cm. V nasprotni smeri je postališ e opremljeno z moderno stekleno nadstrešnico, narejeno v letu 2003, v kateri je klop in posoda za smeti.





Slika 5.6: Postajališ e Ruše šola

Postajališ e Ruše je locirano v samem središ u Ruš. V smeri proti Mariboru stoji ob mesnici, opremljeno s staro klopjo in tablo z voznim redom in posodo za smeti. Podobno stanje je v nasprotni smeri, poleg tega pa mora tam avtobus ustavljati na voziš u, talne ozna be pa so potrebne obnove.

35





Slika 5.7: Postajališ e Ruše

Postajališ e Ruše Tov. dušika krožno je zadnje postajališ e v kraju. Stoji za krožnim križiš em v smeri vožnje. Namenjeno je predvsem stanovalcem bližnjih blokov. Od postajališ a Ruše je oddaljeno cca. 200 m. V smeri proti Mariboru je postajališ e opremljeno z leseno nadstrešnico s klopjo in posodo za smeti. V smeri proti tov. Metalplast in Lovrencu je locirano približno 25 m nazaj od tistega v smeri Maribora. Zaradi manjkajo ega voznega reda in posode za smeti, ki manjkata, postajališ e ne dosega minimalnih pogojev predpisanih s pravilnikom o tehni nih normativih in minimalnih pogojih.





Slika 5.8: Postajališ e Ruše Tovarna dušika krožno

Postajališ e Bezena Robi je locirano 600 m iz Ruš. Lokacija je dobra zaradi tega, ker je tukaj manjše naselje hiš pred Bezeno, prebivalcem pa je tako zagotovljena dobra dostopnost saj jim ni potrebno peša it do Ruš ali Bezene. Postajališ e je tako v smeri Maribora kot v smeri Ruš, opremljeno z leseno nadstrešnico, klopjo in posodo za smeti. Na zunanji strani nadstrešnice pa je na vidnem mestu vozni red.


Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše

36





Slika 5.9: Postajališ e Bezena Robi

Postajališ e Bezena je v samem središ u kraja Bezena. Tukaj nekaj prebivalcev živi ob železniški progi, kjer ni postaje za vlak, nekaj pa tudi pod Pohorjem, tako da je zanje to najbližje postajališ e. Enako je opremljeno tako v smeri proti Mariboru, kot v smeri proti Rušam. Ima namre leseno nadstrešnico s klopjo, smetiš no posodo in tablo z voznim redom.





Slika 5.10: Postajališ e Bezena

Postajališ e Bistrica ob Dravi je locirano na za etku kraja Bistirca ob Dravi. Postajališ e je podobno opremljeno kot postajališ e Bezena. Ima leseno nadstrešnico na kateri je vozni red poleg pa je tudi posoda za smeti.


Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše

37





Slika 5.11: Postajališ e Bistrica ob Dravi

Postajališ e Bistrica pri Limbušu se imenuje po nekdanjem kraju. Bistrica ob Dravi je bila namre razdeljena med ob ino Maribor in ob ino Ruše. Lokacija postajališ a je v centru kraja. Postajališ e je opremljeno z leseno nadstrešnico in klopjo. Na vidnem mestu je pritrjen tudi vozni red.





Slika 5.12: Postajališ e Bistrica pri Limbušu

Postajališ e Ruše tov. Dušika se nahaja neposredno ob Gimnaziji in srednji kemijski šoli. Narejeno je bilo v letu 2007. V smeri proti tov. Metalplast je opremljeno s klopjo, posodo za smeti in tablo z voznim redom. V smeri proti Selnici ob Dravi pa zaradi manjkajo e posode za smeti in table z voznim redom, postajališ e ne ustreza normativom predpisanim s pravilnikom o tehni nih noramtivih in minimalnih pogojih.


Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše

38





Slika 5.13: Postajališ e Ruše tov. Dušika

Postajališ e Ruše železniška se nahaja ob železniški progi nasproti železniške postaje, cca. 50 m od križiš a in nivojskega križanja ceste z železniško progo. Tudi to postajališ e ne ustreza pravilniku o tehni nih normativih in minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati avtobusna postajališ a. Tukaj avtobus ustavlja na voziš u. Postajališ e ni ozna eno s prometnim znakom III-54, niti s talnimi ozna bami. Poleg tega ni posode za smeti in dvignejenga robnika za lažje vstopanje in izstopanje potnikov.





Slika 5.14: Avtobusno postajališ e pri železniški postaji

V splošnem lahko re emo, da je stanje avtobusnih postajališ v ob ini Ruše slabo, saj le pet od dvanajstih postajališ izpolnjuje predpisane normative in pogoje, iz pravilnika o tehni nih normativih in minimalnih pogojih (Ur. l. RS, št. 37/2003). Avtobusna postajališ a, ki izpolnjujejo vse predpisane pogoje in normative so: postajališ e Ruše, Bezena- Robi , Bezena, Bistrica ob Dravi in Bistrica pri Limbušu. Najpogostejše pomanjkljivosti ostalih postajališ so predvsem manjkajo e table z voznim redom, posode za smeti talne ozna be ali pa premalo dvignjeni robniki.


Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše

39





5.2 Železniški potniški prevozi


Skozi Ruše poteka tudi koroška železniška proga, ki povezuje kraje od Maribora do Prevalj. Trasa proge od Maribora do Ruš poteka vzporedno z regionalno cesto v oddaljenosti cca. 500 m, na nekaterih delih tudi ve . Proga je enotirna in ni elektirficirana. V sami ob ini Ruše so tako locirane tri železniške postaje. Te so: Ruše glavna železniška postaja, Ruše tovarna in Bistrica ob Dravi. Lokacije in razporeditev so prikazane na sliki

5.15.





Slika 5.15: Železniška postajališ a v ob ini Ruše

Karte za železniški prevoz se lahko kupijo na železniški postaji v Rušah. Pri vstopu na postajališ ih Ruše tovarna in Bistrica ob Dravi pa se karte kupijo pri sprevodniku na vlaku, saj tam ni postajnega osebja. Cena karte za prevoz iz Ruš do Maribora znaša 1,66 â�¬. Poleg tega prevoznik nudi še popuste za otroke od 6 do 12 let, mladino od 12 do 26 let in upokojence. Med tednom Ruše z Mariborom povezuje enajst vlakov na dan, s Prevaljami pa štiri. Vsi so lokalni (LP). Ob sobotah vlaki na koroški progi (torej tudi v Ruše) ne vozijo, ob nedeljah pa pelje le eden v smeri proti Prevaljam in eden v smeri Maribora.


Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše





Žel. postaja

Bistr


ica




Žel.

postaja Ruše tovarna




Žel. postaja Ruše

40



Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše

Tabela 5-3: Železniški vozni redi na postajališ u Ruše



Vozni red od 14.12.2008 do 12.12.2009


Vozni red od 13.12.2009 do 11.12.2010

v smeri Maribora


v smeri Prevalja


v smeri Maribora


v smeri Prevalja

�as odhoda vlak prihod vlak �as odhoda vlak prihod



vlak

6:19 4003



5:45 4000 6:19 4003



5:45 4000

7:11 4005



7:00 4010 7:11 4005



7:00 4010

7:53 4013



7:51 3901 7:53 4013



7:51 3951

11:13 4007



12:19 4002 11:13 4007



12:19 4002

12:48 4015



12:40 4018 12:48 4015



12:40 4018

14:37 4021



14:05 4012 14:37 4021



14:05 4012

15:50 4009



15:16 4004 15:50 4009



15:16 4004

19:09 4011



19:45 4016 17:45 4025



16:41 4024

21:10 4023



21:01 4006 19:09 4011



19:45 4016

21:10 4023



21:01 4006





22:44 4019






(Vir: Slovenske železnice)

Na tej progi se kot prevozno sredstvo najpogosteje uporabljata dizelski garnituri serije Fiat 813 in 814. Ta serija je bila nabavljena med leti 1973-1976. Obe obliki sta prikazani na sliki 5.16.





Slika 5.16: Železniška garnitura serije 813/814

Pravilnik o opremljenosti železniških postaj (Ur. l. Rs, št. 72/2009) dolo a njihovo opremljenost za varen vstop in izstop potnikov, predvsem dimenzije peronov in opremljenost postajališ . V tem pravilniku so opravljene tudi kategorizacije železniški postaj. Glede na ta pravilnik spada postaja Ruše v železniške postaje III. reda, postaji Ruše tovarna in Bistrica ob Dravi pa v IV. red. Železniške postaje III. reda morajo imeti poslopje v katerem je akalnica in prostor za prometno osebje. akalnica mora biti opremljena z voznim redom, sedeži, uro in blagajno za prodajo kart. Peroni na takšnih postajah morajo biti opremljeni z voznimi redi, posodo za smeti in klopjo. Žel. postaje IV. reda morajo

41



Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše

imeti, v kolikor nimajo akalnice, pokrito zavetiš e, v katerem se nahaja klop in posoda za smeti ter vozni red.

Železniška postaja Ruše je locirana na zahodni strani Ruš, zato jo uporabljajo predvsem prebivalci tega dela kraja in pa naselja Lobnica. V njej je prometni odpravnik in vso potrebno postajno osebje. Postaja je obnovljena, potniki pa lahko kupijo karte in po akajo na vlak v akalnici. Postaja ima dva perona, ki sta dovolj dvignjena in široka, da omogo ata varno vstopanje in izstopanje potnikov, v skladu s pravilnikom o opremljenosti železniških postaj in postajališ .





Slika 5.17: Železniška postaja Ruše

Železniško postajališ e Ruše tovarna (slika 5.18) je locirano v neposredni bližini glavnega vhoda pred bivšo Tovarno dušika, kjer je tudi nivojsko križanje železnice s cesto, oz. okoli 400 m vzhodno od Železniške postaje Ruše. Za prebivalce centra Ruš je to postajališ e bližje kot glavna postaja, vendar je vseeno od njega oddaljena za cca. 450 m. Postajališ e sicer ima klop in vozni red, vendar zaradi tega ker tukaj ni postajne zgradbe, bi bila v skladu z pravilnikom o opremljenosti železniških postaj in postajališ , potrebna pokrita zavetiš nica. Postajališ e ima en peron, katerega dimenzije ustrezajo pravilniku.

42





Slika 5.18: Železniško postajališ e Ruše tovarna

Železniško postajališ e Bistrica ob Dravi locirano je okoli 500 m od regionalne ceste Ruše-Maribor oz. samega centra kraja. Postajališ e (slika 5.19) ima postajno zgradbo s

akalnico. Potniški peron je ustrezne dolžine in višine, bil pa je tudi obnovljen s tlakovci. Postajališ e tako ustreza opremljenosti postaj IV. reda, ki ga predpisuje pravilnik o opremljenosti železniških postaj in postajališ .





Slika 5.19: Železniško postajališ e Bistrica ob Dravi

Izmed treh žel. postajališ v ob ini Ruše, glede na pravilnik o opremljenosti železniških postaj in postajališ , teh pogojev ne izpolnjuje postajališ e Ruše tovarna. To postajališ e spada v žel. postajališ a IV. reda, zato bi moralo imeti pokrito zavetiš nico za potnike, ki pa je žal nima.


Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše

43





5.3 Rezultati opazovanj in primerjava ponudbe JPP


V etrtek 12.11.2009 se je na postajališ u Lobnica od 8.43 ure zjutraj do 22.49 ure zve er, na podlagi opazovanj, preverjala to nost avtobusov na liniji Ruše-Maribor in He Fala-Lobnica tov. Metalplast. To nost železniških prevozov se je opazovala v ponedeljek

16.11.2009, na železniški postaji Ruše. Opazovanje je potekalo po voznem redu, ki je veljal od 14. decembra 2008 do 12. decembra 2009.

Avtobusi na liniji Ruše-Maribor v smeri Maribora, prihajajo na postajališ e v povpre ju za 1 minuto prehitro. Najve ja zamuda je bila 10 minut, najve ji prehitek voznega reda pa je bil 4 minute. Izpadel je avtobus, ki bi moral peljati ob 18.13.





Graf 5.1: To nost avtobusov na postajališ u Lobnica v smeri Maribora, na liniji Ruše-Maribor

V smeri iz Maribora proti Rušam, avtobusi v povpre ju prehitevajo vozni red za 2,8 minute. Ta dan je bila najve ja v zamuda v tej smeri 41 minut, izpadel pa je avtobus, ki bi moral peljati ob 19.49. Podatki za vsak avtobus posebej so podani v grafu 5.2.


Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše

44





Graf 5.2: To nost avtobusov na postajališ u Lobnica v smeri Lobnice tov. Metalplast, na liniji Ruše-Maribor

Za linijo He Fala-Lobnica tov. Metalplast so, opazovani avtobusi v smeri proti Fali (graf

5.3), imeli najve ji prehitek voznega reda 9 minut, najve jo zamudo pa 8 minut.





Graf 5.3: To nost avtobusov na postajališ u Lobnica v smeri proti Fali, na liniji He Fala-Lobnica tov. Metalplast

V smeri proti tov. Metalplast dveh avtobusov ni bilo. Glede na to, da v celem dnevu pelje 9 avtobusov, je bil izpad za ta dan kar 22 %, v povpre ju pa so bili za 0,30 minute hitrejši od voznega reda. Natan ni podatki za opazovane avtobuse na tej liniji so v grafu 5.4.


Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše

45





Graf 5.4: To nost avtobusov na postajališ u Lobnica v smeri Lobnica tov. Metalplast, na liniji He Fala-Lobnica tov. Metalplast

V smeri proti Mariboru so vlaki v povpre ju zamujali za 3,8 minute. Najve jo zamudo ta dan (15 min) je imel vlak LP4007 (ob 11:13 uri), ki je pot za el v Holmcu.





Graf 5.5: Zamude na žel. postaji Ruše v smeri proti Mariboru, dne 16.11.2009

V smeri iz Maribora so bile povpre ne zamude 2,1 minute. Najve jo zamudo je imel vlak LP4016 (ob 19:45 uri) in sicer 8 minut. Podrobni podatki za vsak vlak posebej, so vidni v grafu 5.6.


Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše

46





Graf 5.6: Zamude na žel. postaji Ruše v smeri Prevalj, dne 16.11.2009

Na podlagi opravljenih opazovanj obeh vrst JPP v ob ini Ruše je bila izdelana primerjava JPP in osebnega avtomobila. Primerjala se je:

to nost glede na vozni red,

potovalni asi, ki so bili merjeni na relaciji Ruše â�� Maribor kolodvor in Ruše - Maribor Tabor,

dostopnost, število postajališ in oddaljenost,

cena za posamezno vožnjo na relaciji Ruše â�� Maribor kolodvor in Ruše â�� Maribor Tabor,

in pogostost, kot število prevoznih sredstev na dan.

Velik vpliv pri izbiri prevoznega sredstva ima ob uten posplošen strošek prevoza. Ta je pri vsakem posamezniku druga en. Sestavljen je iz : asa vožnje, asa hoje do parkirnega mesta oz. postajališ a, asa akanja na vozilo, asa za prestopanje, cene prevoženih km oz. vozovnice, cene parkiranja. Vsak izmed teh elementov ima dolo eno težo, ki ponazarja ob uteno vrednost tega elementa. Pri izra unih je potrebno as pretvoriti v denarno enoto. Ena ba za izra un ob utenega posplošenega stroška:





a1, a2, a3 a4= utež tv= as vožnje tw= as hoje do parkirenga mestaoz. postajališ a F=cena prevoženega

km oz. vozovnice =cena parkiranja in cestnine tt= as akanja na vozilo tn= as za prestopanje


Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše

47



Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše

Tabela 5-4: Primerjava ponudbe JPP z os. avtomobilom na delovni dan na relaciji Ruše â�� Maribor kolodvor




To nost (povpre no)


as vožnje


Pogostost


Dostopnost


Cena





1,1 min prehitka


Bus


32 min

26 v smeri Mb


3 postajališ a v samih Rušah na razdalji 250 m.


2, 30�

27 v smeri Ruš





10 v smeri Ruš



Vlak


3 min zamude 24 min

11 v smeri Mb


Postajališ i v Rušah sta oddaljeni okoli 450 m od centra. Ruše žel. postaja je locirana nekoliko zahodno od centra, postajališ e Ruše tovarna pa je na vzhodnem delu kraja. V Bistrici ob Dravi je postajališ e oddaljeno 500 m od centra kraja.


1,66 �





Os.


/


Okoli 15 min. V

asu prometne konice se as vožnje, približa

asu vožnje vlaka.


Dosegljiv kadarkoli.


Dostopen ve ni prebivalcev. Dovolj pla ljivih parkirnih mest v okolici Mariborskega kolodvora.


Odvisna od ob utenega posplošenega stroška posameznika.


avto

48



Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše

Tabela 5-5: Primerjava ponudbe JPP z os. avtomobilom na delovni dan na relaciji Ruše â�� Maribor Tabor



To nost


as vožnje


Pogostost


Dostopnost


Cena





Bus


25 min


1,1 min prehitka

27 v smeri Ruš


26 v
smeri Mb 3 postajališ
a v samih

Rušah na razdalji 250 m.

Postajališ e na Taboru
je v neposredni bližini bolnišnice. V smeri proti Rušam pa je na Dvorakovi ulici.


2, 30�





11 v smeri Mb


Postajališ i v Rušah sta oddaljeni okoli 450 m od centra. Ruše žel. postaja je locirana nekoliko zahodno od centra, postajališ e Ruše tovarna pa je na vzhodnem delu kraja. V Bistrici ob Dravi je postajališ e oddaljeno 500 m od centra kraja. Na Taboru je
postajališ
e v bližini bolnišnice in Magdalenskega parka.


10 v smeri

Ruš


22 min


1,66 �

Vlak


3 min zamude





Os.



avto


/ Okoli 12 min. Vpliv prometne konice je zanemarljiv. Iz Ruš v ta del mesta pridemo iz obrobja. Tako ni potrebna vožnja skozi center.


Dosegljiv kadarkoli.


Dostopen ve ni prebivalcev. Problem predstavlja parkiranje. Dovolj parkirnih mest samo v parkirrni hiši bolnišnice. Ta so
pla
ljiva.


Odvisna od ob utenega posplošenega stroška posameznika.

49



Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše

Tabela 5-6: Primerjava ponudbe JPP z os. avtomobilom ob sobotah na relaciji Ruše â�� Maribor kolodvor




To nost (povpre no)


as vožnje


Pogostost


Dostopnost


Cena





6 v smeri Mb

3 postajališ a v samih Rušah na razdalji 250 m.


Bus


30 min


2,6 min prehitka

6 v smeri Ruš

2, 30�



Ob sobotah ne vozi.



/


Vlak


/


/


/





/ Okoli 12 min.

Ni vpliva prometnih konic.


Dostopen ve ni prebivalcev. Ob sobotah dovolj nepla jivih prostih parkirnih mest v celotnem Mariboru.


Odvisna od ob utenega posplošenega stroška posameznika.


Os. avto

50



Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše

Tabela 5-7: Primerjava ponudbe JPP z os. avtomobilom ob nedeljah in praznikih na relaciji Ruše â�� Maribor kolodvor





To nost (povpre no)


as vožnje


Pogostost


Dostopnost


Cena





Bus


/ /


Ob nedeljah in praznikih

ne vozi.





1 min zamude

24 min

1 v smeri Maribora (zve er ob 19:10 uri).



1 v smeri Ruš (ob

14.45 uri).


Postajališ i v Rušah sta oddaljeni okoli 450 m od centra. Ruše žel. postaja je locirana nekoliko zahodno od centra, postajališ e Ruše tovarna pa je na vzhodnem delu kraja. V Bistrici ob Dravi je postajališ e oddaljeno 500 m od centra kraja

1,66 �

Vlak





/ Okoli 12 min. Ni vpliva prometnih konic.


Os. avto


Dostopen ve ni prebivalcev. Ob nedeljah dovolj nepla ljivih prostih parkirnih mest v celotnem Mariboru.


Odvisna od ob utenega posplošenega stroška posameznika.

51





6.1 Splošno o analizi


Pomanjkanje analiz o povpraševanju po JPP v ob ini Ruše, s katerimi bi ugotovili želje in zadovoljstvo uporabnikov, je privedlo do te raziskave. Pomembno je vedeti, da na izbiro prevoznega sredstva vplivajo:

zna ilnosti potovanja, predvsem namen (delo, šola, prosti as) in as dneva (prometne konice),

lastnosti potovalca, kot so: lastništvo avtomobila, starostna struktura, dohodek,...

zna ilnosti prometne storitve, kot: as potovanja, cena JPP, cena parkiranja os. vozila, to nost, varnost, zanesljivost,..

Raziskava je potekala v obliki anketiranja. Anketa je bila anonimna in namenjena ob anom Ruš, zato so bili izbrani in anketirani le ti. Najprej je bilo izvedeno poizkusno anketiranje in sicer 2.12.2009. S tem se je preverila ustreznost in as reševanja ankete. Redno anketiranje je potekalo od 4.12.2009 do 8.1.2009 z naklju no izbranimi ob ani. Ti so bili anketirani doma ali neposredno na postajališ ih. Velik del anketiranja je potekalo tudi med dijaki Ruš, ki obiskujejo srednje šole v Mariboru (Srednjo Elektro-Ra unalniško šolo Maribor in Srednjo zdravstveno in kozmeti no šolo Maribor).

V asu poteka anketiranja je bilo vreme dokaj hladno s sneženjem, kar lahko vpliva na rezultate glede prepri ljivosti uporabe posamezne vrste JPP. Velikost vzorca ankete je bilo 151 anketirancev, kar znaša 2 % prebivalcev Ruš. Vsaka vrnjena anketa je bila pregledana. Kar se je dalo je bilo dopolnjeno, velikokrat je bilo potrebno pravilno dopolniti delež potovanj za posamezno vrsto JPP. Rezultati opravljene raziskave lahko služijo ob ini Ruše in izvajalcema JPP, kot podlaga za njegovo nadaljno izboljšavo. Predvsem na podro ju na rtovanja in organiziranja.


Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše





6 ANALIZA POVPRA� EVANJA PO JAVNEM POTNI� KEM

PROMETU V OB INI RU� E

52





6.2 Rezultati analize


Rezultati analize so razdeljeni v šest sklopov. Najprej so prikazani skupni rezultati, kasneje pa so prikazani rezultati po statusu anketirancev. Statusi anketirancev so: dijaki, študenti, zaposleni, nezaposleni in upokojenci. Anketni vprašalnik je sestavljen iz enajstih vprašanj. Z prvim vprašanjem se je ugotavljalo ali je anketiranec reden (najmanj 3x tedensko) ali ob asen uporabnik JPP. Tri vprašanja so bila splošna o statusu, starosti in spolu. To so bila vprašanja številka dve, deset in enajst. Ugotavljal se je tudi delež uporabe posamezne vrste JPP v ob ini. V etrtem in petem vprašanju, smo spraševali o namenih potovanj pri katerih se uporablja vlak oz. avtobus. Dani so bili štirje odgovori: šola, delo, nakupi, prosti as in drugo. Poleg vsakega odgovora pa so bile številke od 1 do 5. Ena je pomenilo, da se za ta potovanja ne uporablja nikoli, pet pa da najpogosteje. V šestem in sedmem vprašanju se je želelo izvedeti, kaj bi anketirance prepri alo na pogostejšo uporabo vlaka oz. avtobusa. Tudi tukaj so bili zraven dani odgovori, poleg pa številke od 1 do 5. Ena je pomenilo ne prepri a, pet pa zelo prepri a. Naslednje vprašanje je dalo odgovore na splošno oceno o kvaliteti posamezne vrste JPP. Probleme posamezne vrste JPP v ob ini je nakazalo deveto vprašanje. Poleg danih odgovorov, so bile številke od 1 do 5. Ena je pomenilo majhen problem, pet pa zelo velik. Primer anketnega vprašalnika je na koncu v prilogi.



6.2.1 Skupni rezultati

Med 151 anketiranci je bilo 65 moških in 86 žensk. Glede na starost je bilo najve anketirancev starih od 15-18 let, saj je bilo anketiranih najve dijakov. Podrobnosti so prikazane na spodnjem grafu.





Graf 6.1: Starost anketirancev


Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše

53



Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše

Rednih uporabnikov JPP tistih, ki ga uporabljajo najmanj 3x tedensko je bilo 58, ob asnih pa 93. Glede na status anketirancev je bilo 48 % ali 72 dijakov, 15 % ali 22 študentov, 18 % ali 28 upokojencev, 11 % ali 17 zaposlenih in 8 % ali 12 nezaposlenih.





Graf 6.2: Status anketirancev

Raziskave je pokazala, da je povpre na uporaba avtobusa 72 %, vlaka pa 28 %.





Graf 6.3: Delež uporabe posamezne vrste JPP

� tevilo anketirancev, ki v ve jem deležu uporabljajo avtobus je bilo 111, tistih, ki v ve jem deležu uporabljajo vlak pa 40. Anketiranci so odgovarjali tudi na vprašanje kako kvaliteten se jim zdi tiste vrste JPP, ki ga uporabljajo v najve jem deležu.

Tisti, ki v ve jem deležu uporabljajo avtobus so v 63 % (69 uporabnikov) odgovorili, da se jim zdi dober, 25 % ( 29 uporabnikom) se zdi slab, 7 % (8 uporabnikov) ga je ocenilo kot zelo slabega, 5 % (5 uporabnikov) pa kot odli nega.

Uporabnikom, ki v ve jem deležu uporabljajo vlak se v 42 % (17 uporabnikov) zdi dober, 33 % (13 uporabnikom) je slab, 15 % (6 uporabnikov) ga je ocenilo kot zelo slabega, 10 % (4 uporabnikov) pa kot odli nega.

54





Graf 6.4: Ocena kvalitete JPP

132 anketirancev je bilo takšnih, ki v razli nih odstotkih uporabljajo avtobus. Ti najpogostejša potovanja z avtobusom namenijo šolanju (31 anketirancev). Glede na to, da je bilo anketiranih najve dijakov in študentov, je to bilo tudi pri akovano. Zelo zanimivi so odgovori za potovanja namenjena prostemu asu. Za ta potovanja so anketiranci namenili najve odgovorov s pogosto. Vendar iz grafa vidimo, da je bilo precej ve takšnih, ki so za tovrstno potovanje namenili odgovor, zelo redko ali nikoli. Najve odgovorov z nikoli (106 anketirancev) so dobila potovanja namenjena na delo, saj se ve ina zaposlenih vozi s svojimi avtomobili, dijaki in študenti ter upokojenci pa nimajo rednega dela. Tudi za nakupovanje se avtobus uporablja zelo redko oz. nikoli.





Graf 6.5: Nameni potovanj z avtobusom


Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše

55



Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše

Vlak uporablja v razli nih odstotkih 73 anketirancev. Podobno kot pri potovanjih z avtobusom je najve anketirancev odgovorilo, da vlak najpogosteje (18 anketirancev) uporablja za potovanja v šolo, tudi s pogosto je najve anketirancev odgovorilo za to vrsto potovanj. Potovanja v prostem asu z vlakom, so dobila najve odogovorov z redko (20 anketirancev) in zelo redko (27 anketirancev). Potovanja namenjena nakupom, kar 63 % ne opravi nikoli. Prakti no nikoli pa anketiranci ne uporabljajo vlaka za potovanja na delo.





Graf 6.6: Nameni potovanj z vlakom

111 anketirancem, ki v ve jem deležu uporabljajo avtobus se zdi zelo velik problem cena, tako je odgovorilo 41 anketirancev. Velik problem je to nost (31 anketirancev) in as potovanja (31 anketirancev). Iz nadaljnih odgovorov vidimo, da dostopnost predstavlja zelo majhen problem avtobusnega JPP. Odgovori pri pogostosti pa so pokazali zelo deljena mnenja, zaradi esar je težko trditi kako velik problem avtobusnega JPP predstavlja.





Graf 6.7: Problemi avtobusnega JPP

56



Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše

40 anketirancev uporablja vlak v ve jem deležu. Odgovori glede problemov le tega prevoza se dokaj razlikujejo od tistih, ki so jih dali uporabniki avtobusa. Kot zelo velik in velik problem vlaka, so anketiranci izpostavili pogostost. Problem se jim zdi tako to nost, dostopnost kot tudi as potovanja. Cena pa v nasprotju z avtobusom, anketirancem predstavlja majhen problem.





Graf 6.8: Problemi železniškega JPP

Za pogostejšo uporabo avtobusa bi najbolj prepri ala nižja cena z 81 odgovori, sledi pa uvedba novih linij z 39. Najve odgovorov z zelo prepri a, je bilo danih za prijaznejše osebje. Kvalitetnejša postajališ a bi prepri ala 53 anketirancev, s 47 odgovori sledijo kvalitetnejša vozila. Prodaja kart iz kartomata pa slabo oz. ne prepri a za pogostejšo uporabo avtobusa.





Graf 6.9: Kaj najbolj prepri a uporabnike za pogostejšo uporabo avtobusa

57



Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše

Za pogostejšo uporabo vlaka bi anketirance najbolj prepri ala pogostost s 67 odgovori, kateri sledita dostopnost z 51 in cena s 44 odgovori. Pogostost je dobila tudi najve odgovorov z zelo prepri a (44), sledijo pa kvalitetnejša vozila s 43 odgovori. S prepri a je najve anketirancev odgovorilo za prijaznejše osebje (50). Podobno kot pri avtobusnem prevozu, bi anketirance slabo oz. jih sploh ne bi prepri al za pogostejšo uporabo vlaka, nakup voznih kart preko kartomatov. Podrobni podatki so prikazani v grafu 6.10.





Graf 6.10: Kaj najbolj prepri a uporabnike za pogostejšo uporabo vlaka



6.2.2 Dijaki

Med 72 anketiranimi dijaki je bilo 38 oz. 52 % rednih uporabnikov JPP, torej tistih, ki ga uporabljajo najmanj 3x tedensko, ostalih 34 ali 48 % pa je bilo ob asnih. Visok delež ob asnih uporabnikov med dijaki kaže na to, da se v šolo vozijo bodisi s starši, bodisi s svojimi avtomobili, oz. obiskujejo šolo v Rušah do katere se napotijo peš ali s kolesom. Povpre ni delež uporabe JPP med dijaki je zelo podoben povpre ju vseh anketirancev. Avtobus ima tako 73 % delež, vlak pa le 28 %. Avtobus v razli nih odstotkih uporablja 63 dijakov, vlak pa 28 dijakov.

Najpogostejša potovanja, ki jih dijaki opravijo z avtobusom so predvsem tista namenjena šolanju. Tako so pri akovano najve odgovorov z nikoli dobila potovanja na delo (53 dijakov oz. 84 %). Tudi za nakupe ga 67 % ne uporabi nikoli. Zelo redko oz. redko pa avtobus uporabijo za prosti as.

58





Graf 6.11: Nameni potovanj dijakov z avtobusom

Zelo podobni rezultati so tudi za potovanja z vlakom. Najpogosteje ga uporabljajo za potovanja v šolo. Kar 85 % (24) vseh anketiranih dijakov, ki uporablja vlak je odgovorilo, da ga nikoli ne uporablja za potovanja na delo. Za nakupovanja nikoli ne uporablja vlaka 68 % vseh anketiranih dijakov. Zelo porazdeljeni pa so odgovori pri potovanjih namenjeni prostemu asu. 32 % (9) anketiranih dijakov, zelo redko uporablja vlak za potovanja v prostem asu, 28 % (8) nikoli in prav tako 28 % (8) redko.





Graf 6.12: Nameni potovanj dijakov z vlakom

Podrobna analiza podatkov pridobljenih iz vprašanja »Kaj bi vas najbolj prepri alo, da bi pogosteje uporabljali avtobus?«, je prikazana na naslednjem grafu.


Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše

59





Graf 6.13: Kaj najbolj prepri a dijake za pogostejšo uporabo avtobusa

Pri odgovorih z najbolj prepri a za pogostejšo uporabo avtobusa, so dijaki v 32 % odgovorili, da bi to bila nižja cena. Sledijo kvalitena vozila z 21 %, nove linije s 17 %, prijaznejše osebje s 14 %, kvalitetnejša postajališ a s 13 % in nazadnje nakupi kart iz kartomata, katerim so dijaki namenili le 3 % odgovorov z najbolj prepri a.

Najve odgovorov dijakov z zelo prepri a za pogostejšo uporabo avtobusa, je dobilo prijaznejše osebje z 21 %. Z 18 % sledijo uvedbe novih linij, 17 % odgovorov dijakov z zelo prepri a za pogostejšo uporabo avtobusa, so dobila kvalitetnejša vozila, 16 % nižja cena in nazadnje po 14 % kvalitetnejša postajališ a ter nakup kart iz kartomatov.

Rezultati odgovorov z prepri a za pogostejšo uporabo avtobusa so naslednji: 24 % odgovorov dijakov, so dobila kvalitetnejša postajališ a, z 20 % sledijo kvalitetnejša vozila, 15 % odgovorov dijakov, je bilo danih za prijaznejše osebje, 14 % za prodajo kart iz kartomata in ceno ter 13 % za nove linije.

26 % odgovorov dijakov s slabo prepri a za pogostejšo uporabo avtobusa, je dobila prodaja kart iz kartomata, 21 % kvalitetnejša postajališ a, z 19 % odgovorov sledi prijaznejše osebje. 15 % odgovorov dijakov s slabo prepri a za pogostejšo uporabo avtobusa, je bilo danih za kvalitetnejša vozila in nove linije, 4 % pa za nižjo ceno.

Z ne prepri a za pogostejšo uporabo avtobusa, je 36 % odgovorov dijakov, dobila prodaja kart iz kartomata, 21 % nove linije, s 17 % odgovorov sledi prijaznejše osebje. 13 %


Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše

60



Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše

odgovorov dijakov z ne prepri a za pogostejšo uporabo avtobusa, je bilo danih za kvalitetnejša postajališ a, 7 % za ceno in 6 % za kvalitetna vozila.

Podrobni podatki o tem, kaj prepri a dijake za pogostejšo uporabo vlaka, so dani v naslednjem grafu.





Graf 6.14: Kaj najbolj prepri a dijake za pogostejšo uporabo vlaka

Najve odgovorov dijakov z najbolj prepri a za pogostejšo uporabo vlaka, je bilo z 29 % danih za pogostost. Z 19 % sledi dostopnost, 17 % odgovorov dijakov z najbolj prepri a za pogostejšo uporabo vlaka, je dobila nižja cena, 12 % kvalitetnejša postajališ a, 10 % kvalitetnejša vozila, 8 % prijaznejše osebje in nazadnje 5 % nakup kart iz kartomatov.

Pri odgovorih z zelo prepri a za pogostejšo uporabo vlaka, so dijaki v 24 % odgovorili, da bi to bila kvalitetnejša vozila. Sledi dostopnost z 22 %, kvalitetnejša postajališ a s 17 %, pogostost z 11 %, prodaja kart iz kartomata in prijaznejše osebje z 10 % in nižja cena, kateri so dijaki namenili le 6 % odgovorov z zelo prepri a.

21 % odgovorov dijakov s prepri a za pogostejšo uporabo vlaka, je bilo danih za prijaznejše osebje, 17 % za kvalitetnejša postajališ a in nižjo ceno, s 15 % odgovorov sledijo kvalitetnejša vozila. 14 % odgovorov dijakov s prepri a za pogostejšo uporabo vlaka, je bilo danih za prodajo kart iz kartomata, 9 % za dostopnost in 7 % za pogostost..

61



Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše

26 % odgovorov dijakov s slabo prepri a za pogostejšo uporabo vlaka, je dobila prodaja kart iz kartomata, 20 % prijaznejše osebje, s 16 % odgovorov sledi nižja cena. 13 % odgovorov dijakov z slabo prepri a za pogostejšo uporabo vlaka, je bilo danih za kvalitetnejša postajališ a, 9 % za kvalitetna vozila in pogostost ter 7 % za dostopnost.

Rezultati odgovorov z ne prepri a za pogostejšo uporabo vlaka so naslednji: 22 % odgovorov dijakov, je dobila prodaja kart iz kartomata, s 15 % sledi prijaznejše osebje, 13 % odgovorov dijakov, je bilo danih za kvalitetnejša postajališ a, 12 % za dostopnost ter 10 % za pogostost.

Med dijaki je bilo 52 takšnih, ki v ve jem deležu uporabljajo avtobus. Tem se zdi zelo velik problem cena, tako je odgovorilo 17 dijakov ali 33 %. Velik problem je as potovanja, tako je odgovorilo 16 anketiranih dijakov, kar znaša 30 %. as potovanja je prav tako dobil najve odgovorov za majhen problem. Kot problem je bilo najve odgovorov danih za to nost in sicer 15 oz. 28 %. Iz nadaljnih odgovorov vidimo, da dostopnost dijaki ne ocenujejo kot problem, oz. jim predstavlja zelo majhen problem avtobusnega JPP. Dokaj porazdeljeni pa so odgovori pri pogostosti.





Graf 6.15: Problemi avtobusnega JPP z vidika dijakov

Dijakov, ki v ve jem deležu uporabljajo vlak je bilo 20. Ti so ocenili kot zelo velik problem dostopnost. Tako je namre odgovorilo 7 dijakov ali 35 %. Pogostost je dobila najve odgovorov, kot velik problem in sicer s 6 odgovori ali 30 %. Problem vlaka se zdi dijakom v najve jem deležu, as potovanja s 45 % odgovorov. Cena pa se v nasprotju z avtobusom, dijakom ne zdi pretirano velika težava vlaka.

62





6.2.3 � tudenti

Anketiranih je bilo 22 študentov. Od tega je bilo 8 rednih (najmanj 3x tedensko) uporabnikov JPP, 14 pa ob asnih. Delež njihove uporabe posamezne vrste JPP je dokaj izena en. Avtobus se uporablja v 58 % opravljenih potovanj z JPP, vlak pa v 42 %. Avtobus v razli nih deležih uporablja 18 študentov, vlak pa 15.

Najpogostejša potovanja, ki jih opravijo študenti z avtobusom, so predvsem tista namenjena šolanju. Najve odgovorov z nikoli so dobila potovanja na delo in nakupe in sicer po 17. Tudi za prosti as študenti zelo redko uporabljajo avtobusni prevoz.





Graf 6.17: Nameni potovanj študentov z avtobusom

Tudi vlak najpogosteje uporabljajo za potovanja v šolo. Kar 87 % (13) vseh anketiranih študentov, ki uporablja vlak je odgovorilo, da ga nikoli ne uporablja za potovanja na delo in nakupe. Za prosti as pa vlaka nikoli ne uporablja 74 % vseh anketiranih študentov.


Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše





Graf 6.16: Problemi vlaka z vidika dijakov

63





Graf 6.18: Nameni potovanj študentov z vlakom

Podrobna analiza podatkov pridobljenih iz vprašanja »Kaj bi vas najbolj prepri alo, da bi pogosteje uporabljali avtobus?«, je prikazana na naslednjem grafu.





Graf 6.19: Kaj najbolj prepri a študente za pogostejšo uporabo avtobusa

Z najbolj prepri a za pogostejšo uporabo avtobusa je 57 % odgovorov študentov, dobila nižja cena, 15 % nove linije, s 14 % odgovorov sledi prodaja kart iz kartomata. 7 % odgovorov dijakov z najbolj prepri a za pogostejšo uporabo avtobusa, je bilo danih za kvalitetnejša vozila ter prijaznejše osebje.

Pri odgovorih z zelo prepri a za pogostejšo uporabo avtobusa, so študenti v 27 % odgovorili, da bi to bila kvalitetnejša vozila. Sledi prijaznejše osebje in cena s 23 %, kvalitetnejša postajališ a so dobila 20 % odgovorov, 4 % odgovorov študentov z zelo


Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše

64



Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše

prepri a za pogostejšo uporabo avtobusa, so dobile nove linije. Nazadnje pa sledi prodaja kart iz kartomata s 3 %.

Najve odgovorov študentov s prepri a za pogostejšo uporabo avtobusa, so z 21 % dobile nove avtobusne linije. Z 18 % sledi prodaja kart iz kartomata, 17 % odgovorov študentov z prepri a, je dobilo prijaznejše osebje, 16 % študentov prepri ajo kvalitetnejša vozila in kvalitetnejša postajališ a, 12 % pa nižja cena.

25 % odgovorov študentov s slabo prepri a za pogostejšo uporabo avtobusa, je dobila prodaja kart iz kartomata, 22 % kvalitetnejša postajališ a, z 21 % odgovorov sledijo nove linije. 18 % odgovorov študentov s slabo prepri a za pogostejšo uporabo avtobusa, je bilo danih za kvalitetnejša vozila, 14 % pa prijaznejše osebje.

Rezultati odgovorov z ne prepri a za pogostejšo uporabo avtobusa so naslednji: 34 % odgovorov študentov, je dobila prodaja kart iz kartomata, z 22 % sledijo kvalitetnejša postajališ a ter nove linije, 11 % odgovorov študentov, je bilo danih za prijaznejše osebje in nižjo ceno.

Podrobni podatki o tem, kaj prepri a študente za pogostejšo uporabo vlaka, so dani v spodnjem grafu.





Graf 6.20: Kaj najbolj prepri a študente za pogostejšo uporabo vlaka

Najve odgovorov študentov z najbolj prepri a za pogostejšo uporabo vlaka, je bilo s 23 % danih za kvalitetnejša postajališ a. Z 20 % sledijo kvalitetnejša vozila, 15 % odgovorov

65



Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše

študentov z najbolj prepri a za pogostejšo uporabo vlaka, so dobila pogostost, dostopnost in nižja cena, 9 % prodaja kart iz kartomata in nazadnje 3 % nakup kart iz kartomatov.

Pri odgovorih z zelo prepri a za pogostejšo uporabo vlaka, so študenti v 29 % odgovorili, da bi to bila pogostost. Sledi dostopnost s 17 %, kvalitetnejša vozila s 14 %, prijaznejše osebje in kvalitetnejša postajališ a s po 12 %, nižja cena s 9 % in prodaja kart iz kartomata kateri so študenti namenili le 7 % odgovorov z zelo prepri a.

20 % odgovorov študentov s prepri a za pogostejšo uporabo vlaka, je bilo danih za prijaznejše osebje, po 16 % za kvalitetnejša postajališ a in kvalitetnejša vozila, s po 13 % odgovorov sledita nižja cena in dostopnost. Po 11 % odgovorov študentov s prepri a za pogostejšo uporabo vlaka, je bilo danih za prodajo kart iz kartomata in pogostost.

35 % odgovorov študentov s slabo prepri a za pogostejšo uporabo vlaka, je dobila prodaja kart iz kartomata, 22 % nižja cena, z 17 % odgovorov sledi dostopnost. 13 % odgovorov študentov z slabo prepri a za pogostejšo uporabo vlaka, je bilo danih za prijaznejše osebje, 9 % za kvalitetna postajališ a ter 4 % za kvalitetnejša vozila.

Rezultati odgovorov z ne prepri a za pogostejšo uporabo vlaka so naslednji: 40 % odgovorov študentov, je dobilo prijaznejše osebje, s 30 % sledi prodaja kart iz kartomata, 20 % odgovorov študentov, je bilo danih za nižjo ceno le 10 % pa za kvalitetnejša vozila.

Med študenti je bilo 13 takšnih, ki v ve jem deležu uporabljajo avtobus. Tem se zdi zelo velik problem cena, ki je dobila 31 % odgovorov. Kot velik problem, so študenti izpostavili as potovanja s 53 %. Velik delež odgovorov z zelo velik problem in velik problem, je dobila tudi to nost. Relativno majhen problem avtobusa pa je študentom pogostost in dostopnost. Podrobnosti so vidne na grafu 6.21.





Graf 6.21: Problem avtobusa iz vidika študentov

66



Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše

� tudentov, ki v ve jem deležu uporabljajo vlak je bilo 9. Tem zelo velik oz. velik problem predstavljata as potovanja in to nost. Problem vlaka jim predstavljata dostopnost in pa tudi pogostost, kot kaže pa cena študentom predstavlja majhen problem vlaka.





Graf 6.22: Problem vlaka iz vidika študentov



6.2.4 Zaposleni

Med zaposlenimi sta bila le 2 redna uporabnika JPP, ostalih 15 pa se je opredelilo kot ob asni uporabnik. Delež uporabe posamezne vrste JPP med zaposlenimi je pokazal, da se avtobus uporablja v 84 % deležu, vlak pa v 16 %.

Vsi zaposleni, ki so bili anketirani, uporabljajo avtobus v dolo enem odstotku, sedem pa je bilo takšnih, ki v razli nih odstotkih uporabljajo vlak.

Najpogostejša potovanja, ki jih opravijo zaposleni z avtobusom, so predvsem tista na delo. Za ostala potovanja pa ga prakti no ne uporabljajo.





Graf 6.23: Nameni potovanj zaposlenih z avtobusom

67



Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše

Tudi vlak zaposleni uporabljajo zelo malo. Iz grafa 6.24 vidimo, da ga najve uporabljajo za potovanja v prostem asu, šele potem sledijo potovanja na delo, za nakupe in šolo pa ga prakti no sploh ne uporabljajo.





Graf 6.24: Nameni potovanj zaposlenih z vlakom

Podrobna analiza podatkov pridobljenih iz vprašanja »Kaj bi vas najbolj prepri alo, da bi pogosteje uporabljali avtobus?«, je prikazana na naslednjem grafu.





Graf 6.25: Kaj najbolj prepri a zaposlene za pogostejšo uporabo avtobusa

Z najbolj prepri a za pogostejšo uporabo avtobusa je 48 % odgovorov zaposlenih, dobila nižja cena, 26 % nove linije, z 18 % odgovorov pa sledijo kvalitetnejša vozila. Po 4% odgovorov zaposlenih z najbolj prepri a za pogostejšo uporabo avtobusa, je bilo danih za kvalitetnejša postajališ a ter prijaznejše osebje.

68



Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše

Pri odgovorih z zelo prepri a za pogostejšo uporabo avtobusa, so zaposleni po 25 % odgovorov namenili nižji ceni, prijazneješmu osebju in novim linijam. Sledijo kvalitetnejša vozila s 17 %, nazadnje pa prodaja kart iz kartomata z 8 %.

Najve odgovorov zaposlenih s prepri a za pogostejšo uporabo avtobusa, so s 26 % dobila kvalitetnejša postajališ a. S 23 % sledi prijaznejše osebje, po 16 % odgovorov zaposlenih s prepri a, je bilo danih za kvalitetnejša vozila in prodajo kart iz kartomata, 13 % za prijaznejše osebje in 6 % za nižjo ceno.

Po 20 % odgovorov zaposlenih s slabo prepri a za pogostejšo uporabo avtobusa, je danih za prodajo kart iz kartomata, prijaznejše osebje, kvalitetnejša vozila in kvalitetnejša postajališ a. S 15 % odgovorov sledijo nove linije in nižja cena s 5 %.

Rezultati odgovorov z ne prepri a za pogostejšo uporabo avtobusa so naslednji: 44 % odgovorov zaposelnih, je dobila prodaja kart iz kartomata, s 25 % sledijo kvalitetnejša postajališ a, 13 % odgovorov zaposlenih z ne prepri a za pogostejšo uporabo avtobusa, je bilo danih za prijaznejše osebje, 12 % za kvalitetnejša vozila in 6 % za nove linije.

Podrobni podatki o tem, kaj prepri a zaposlene za pogostejšo uporabo vlaka, so dani v naslednjem grafu.





Graf 6.26: Kaj najbolj prepri a zaposlene za pogostejšo uporabo vlaka

Najve odgovorov zaposlenih z najbolj prepri a za pogostejšo uporabo vlaka, je bilo z 29 % danih za dostopnost. S 26 % sledi pogostost, 19 % odgovorov zaposlenih z najbolj

69



Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše

prepri a za pogostejšo uporabo vlaka, je dobila nižja cena, po 10 % kvalitetnejša vozila in kvalitetnejša postajališ a in 6 % nakup kart iz kartomatov.

Pri odgovorih z zelo prepri a za pogostejšo uporabo vlaka, so zaposleni v 29 % odgovorili, da bi to bilo prijaznejše osebje. Sledi pogostost s 24 %, nižja cena s 23 %, kvalitetnejša postajališ a z 12 %, po 6 % odgovorov je bilo danih za dostopnost in kvalitetnejša vozila

24 % odgovorov zaposlenih s prepri a za pogostejšo uporabo vlaka, je bilo danih za kvalitetnejša vozila, 17 % prijaznejše osebje, s po 14 % odgovorov sledijo: dostopnost, kvalitetnejša postajališ a in prodaja kart iz kartomata. 10 % odgovorov zaposlenih s prepri a za pogostejšo uporabo vlaka, je bilo danih za pogostost ter 7 % za nižjo ceno.

Po 25 % odgovorov zaposlenih s slabo prepri a za pogostejšo uporabo vlaka, je dobila prodaja kart iz kartomata in prijaznejše osebje, 19 % kvalitetnejša postajališ a, z 13 % odgovorov sledi nižja cena. 12 % odgovorov zaposlenih z slabo prepri a za pogostejšo uporabo vlaka, je bilo danih za kvalitetnejša vozila ter 6 % za pogostost.

Rezultati odgovorov z ne prepri a za pogostejšo uporabo vlaka so naslednji: 38 % odgovorov zaposlenih, je dobila prodaja kart iz kartomata, s 23 % sledijo kvalitetnejša postajališ a, 15 % odgovorov zaposlenih, je bilo danih za nižjo ceno, po 8 % pa za prijaznejše osebje, dostopnost in kvalitetnejša vozila.

Med zaposlenimi je bilo 16 takšnih, ki v ve jem deležu uporabljajo avtobus. Tem se zdi zelo velik problem cena. Tudi pogostost in to nost ter as potovanja, kot kažejo rezultati predstavljata problem avtobusnega prevoza. Relativno majhen problem avtobusa pa je zaposlenim dostopnost.





Graf 6.27: Problem avtobusa iz vidika zaposlenih

70



Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše

Med anketiranimi zaposlenimi je bil le eden takšen, ki v ve jem deležu uporablja vlak. Zaradi tega ni bilo mogo e natan no definirati probleme železniškega JPP iz vidika zaposlenih.

6.2.5 Nezaposleni

Med anketiranimi je bilo 12 nezaposlenih. Le 2 sta bila redna uporabnika, torej uporabljata JPP najmanj 3x tedensko, ostalih 10 pa je ob asnih uporabnikov. Delež uporabe avtobusa med nezaposlenimi znaša 67 %, vlaka pa 33 %.

Tistih nezaposlenih, ki uporabljajo avtobus v razli nih odstotkih je bilo 12. Vlak pa v razli nih odstotkih uporablja 9. Iz grafa 6.28 vidimo, da nezaposleni najve potovanj z avtobusom opravijo za prosti as in nakupe, zelo redko oz. skoraj nikoli pa za potovanja v šolo in na delo.





Graf 6.28: Nameni potovanj nezaposlenih z avtobusom

Zelo podobni so rezultati pri potovanjih, opravljenih z vlakom.





Graf 6.29: Nameni potovanj nezaposlenih z vlakom

71



Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše

Podrobna analiza podatkov pridobljenih iz vprašanja »Kaj bi vas najbolj prepri alo, da bi pogosteje uporabljali avtobus?«, je prikazana na naslednjem grafu





Graf 6.30: Kaj najbolj prepri a nezaposlene za pogostejšo uporabo avtobusa

Z najbolj prepri a za pogostejšo uporabo avtobusa je 54 % odgovorov nezaposlenih, dobila nižja cena, po 15 % kvalitetnejša vozila in prodaja kart iz kartomata . S po 8 % odgovorov nezaposlenih z najbolj prepri a za pogostejšo uporabo avtobusa, pa sledi prijaznejše osebje ter nove linije.

Pri odgovorih z zelo prepri a za pogostejšo uporabo avtobusa, so nezaposleni 50 % odgovorov namenili novim linijam. Sledijo kvalitetnejša vozila in nižja cena, s po 25 %.

Najve odgovorov nezaposlenih s prepri a za pogostejšo uporabo avtobusa, so s 26 % dobila kvalitetnejša postajališ a. S po 20 % sledita nižja cena in kvalitetnejša vozila, po 16 % odgovorov nezaposlenih s prepri a, je bilo danih za prijaznejše osebje in nove linije, 7 % pa za prodajo kart iz kartomata.

Kar 60 % odgovorov nezaposlenih s slabo prepri a za pogostejšo uporabo avtobusa, je danih za prodajo kart iz kartomata. S po 20 % odgovorov sledijo nove linije in kvalitetnejša vozila.

Rezultati odgovorov z ne prepri a za pogostejšo uporabo avtobusa so naslednji: 26 % odgovorov nezaposelnih, je dobilo prijaznejše osebje, s 23 % sledijo kvalitetnejša postajališ a, po 17 % odgovorov nezaposlenih z ne prepri a za pogostejšo uporabo

72



Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše

avtobusa, je bilo danih za prodajo kart iz kartomata in nove linije, 14 % za kvalitetnejša vozila in 3 % za nižjo ceno.

Podrobni podatki o tem, kaj prepri a nezaposlene za pogostejšo uporabo vlaka, so dani v naslednjem grafu.





Graf 6.31: Kaj najbolj prepri a nezaposlene za pogostejšo uporabo vlaka

Najve odgovorov nezaposlenih z najbolj prepri a za pogostejšo uporabo vlaka, je bilo z 31 % danih za nižjo ceno. Z 19 % sledi dostopnost, po 13 % odgovorov nezaposlenih z najbolj prepri a za pogostejšo uporabo vlaka, je dobila prodaja kart iz kartomata in prijaznejše osebje, 12 % kvalitetnejša vozila in po 6 % kvalitetnejša postajališ a ter pogostost.

Pri odgovorih z zelo prepri a za pogostejšo uporabo vlaka, so nezaposleni v 43 % odgovorili, da je to pogostost. Sledijo kvalitetnejša vozila z 22 %, nižja cena s 21 %, po 7 % odgovorov, je bilo danih za dostopnost in prodajo kart iz kartomata.

31 % odgovorov nezaposlenih s prepri a za pogostejšo uporabo vlaka, je bilo danih za dostopnost, 23 % za pogostost, 16 % nižja cena, s po 15 % odgovorov sledita prdaja kart iz kartomata in prijaznejše osebje.

Po 27 % odgovorov nezaposlenih s slabo prepri a za pogostejšo uporabo vlaka, so dobila kvalitetnejša postajališ a, po 20 % prijaznejše osebje in prodaja kart iz kartomata, s po 13 % odgovorov sledita dostopnost in kvalitetnejša vozila, s 7 % pa nižja cena.

73



Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše

Rezultati odgovorov z ne prepri a za pogostejšo uporabo vlaka so naslednji: 27 % odgovorov so dobila kvalitetnejša postajališ a, po 19 % kvalitetnejša vozila in prijaznejše osebje, 15 % prodaja kart iz kartomata, po 8 % dostopnost in pogostost ter 4 % nižja cena.

Med nezaposlenimi je bilo 10 takšnih, ki v ve jem deležu uporabljajo avtobus. Tem se zdi zelo velik problem cena. Tudi pogostost, to nost in as potovanja, so nezaposleni identificirali kot problem oz. težavo avtobusnega JPP. Dostopnost pa po njihovem mnenju naj nebi predstavljala velike težave.





Graf 6.32: Problem avtobusa z vidika nezaposlenih

Med anketiranimi nezaposlenimi sta bila le dva takšna, ki v ve jem deležu uporabljata vlak. Tako zaradi premalega števila ni bilo mogo e pridobiti reprezentativnega vzorca.

6.2.6 Upokojenci

Od 28 anketiranih upokojencev je bilo 8 rednih uporabnikov in 20 ob asnih. Povpre ni delež uporabe avtobusa upokojencev znaša 69 %, vlaka pa 31 %.

Avtobus v razli nih odstotkih uporablja 22 upokojencev, vlak pa 14. Iz grafov o potovalnih navadah upokojencev lahko vidimo, da nasplošno zelo malo potujejo. To lahko utemeljimo s tem, da je pri tistih potovanjih pri katerih uporabljajo JPP, najve odgovorov danih z redko ali zelo redko.

Zaradi posebnosti njihovega statusa (nobeden upokojenec se ne šola, prav tako pa v splošnem ne delajo ve ), odpadejo potovanja namenjena šolanju in delu. Najpogostejša potovanja, ki jih opravijo upokojenci z avtobusom, so tista namenjena nakupovanju. Pogosta so tudi potovanja namenjena prostemu asu.

74





Graf 6.33: Nameni potovanj upokojencev z avtobusom

Pri potovanjih z vlakom so med upokojenci zelo redka potovanja v prostem asu (57 % odgovorov oz. 8 anketiranih upokojencev). V splošnem pa upokojenci redko uporabljajo vlak za nakupovanje.





Graf 6.34: Nameni potovanj upokojencev z vlakom

Podrobna analiza podatkov pridobljenih iz vprašanja »Kaj bi vas najbolj prepri alo, da bi pogosteje uporabljali avtobus?«, je prikazana na naslednjem grafu.


Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše

75





Graf 6.35: Kaj najbolj prepri a upokojence za pogostejšo uporabo avtobusa

Z najbolj prepri a za pogostejšo uporabo avtobusa je 37 % odgovorov upokojencev, dobila nižja cena, 24 % prijaznejše osebje, z 21 % odgovorov upokojencev z najbolj prepri a za pogostejšo uporabo avtobusa, sledi uvedba novih linij, z 10 % kvalitetnejša vozila, s 5 % kvalitetnejša postajališ a in s 3 % nakup kart iz kartomata.

Pri odgovorih z zelo prepri a za pogostejšo uporabo avtobusa, so upokojenci 28 % odgovorov namenili uvedbi novih linij. Sledi prijaznejše osebje s 24 %, kvalitenejša vozila z 19 %, nižja cena s 17 %, ter kvalitetnejša postajališ a z 12 %.

Najve odgovorov upokojencev s prepri a za pogostejšo uporabo avtobusa, so z 29 % dobila kvalitetnejša vozila. S 26 % sledijo kvalitetnejša postajališ a, po 16 % odgovorov upokojencev s prepri a, je bilo danih za nove linije in nižjo ceno, 8 % za prijaznejše osebje ter 5 % za nakupe kart iz kartomata.

33 % odgovorov upokojencev s slabo prepri a za pogostejšo uporabo avtobusa, je danih za kvalitetnejša postajališ a. Z 28% odgovorov sledi prijaznejše osebje, po 11 % odgovorov so dobila: kvalitetnejša vozila, prodaja kart iz kartomata ter nove avtobusne linije. Nazadnje sledi s 6 % odgovorov, nižja cena.

Rezultati odgovorov z ne prepri a za pogostejšo uporabo avtobusa so naslednji: 72 % odgovorov upokojencev, je dobila prodaja kart iz kartomata, s 16 % sledijo kvalitetnejša postajališ a, 9 % odgovorov upokojencev z ne prepri a za pogostejšo uporabo avtobusa, je bilo danih za kvalitetnejša vozila in 3 % za prijaznejše osebje.


Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše

76



Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše

Podrobni podatki o tem kaj prepri a upokojence za pogostejšo uporabo vlaka, so dani v naslednjem grafu.





Graf 6.36: Kaj najbolj prepri a upokojence za pogostejšo uporabo vlaka

Najve odgovorov upokojencev z najbolj prepri a za pogostejšo uporabo vlaka, je bilo z 28 % danih za pogostost. S po 18 % sledi dostopnost in kvalitetnejša postajališ a, 14 % kvalitetnejša vozila, 12 % nižja cena, 8 % prijaznejše osebje in 2 % prodaja kart iz kartomata.

Pri odgovorih z zelo prepri a za pogostejšo uporabo vlaka, so upokojenci v 22 % odgovorili, da je to pogostost. Sledijo kvalitetnejša vozila z 20 %, kvalitetnejša postajališ a z 18 %, 17 % odgovorov z zelo prepri a, je bilo danih za prijaznejše osebje, 15 % za dostopnost, 6 % za ceno in 2 % za prodajo kart iz kartomata.

Po 23 % odgovorov upokojencev s prepri a za pogostejšo uporabo vlaka, je bilo danih za prijaznejše osebje in nižjo ceno. Z 21 % sledijo kvalitetnejša vozila, po 15 % odgovorov s prepri a je bilo danih za kvalitetnejša postajališ a in dostopnost, pogostost pa je dobila le 3 %.

Rezultati odgovorov z slabo prepri a za pogostejšo uporabo vlaka so naslednji: 41 % odgovorov, je dobila nižja cena, 23 % prijaznejše osebje, 14 % dostopnost, po 9 % kvalitetnejša postajališ a in prodaja kart iz kartomata in 4 % kvalitetnejša vozila.

77



Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše

Kar 80 % odgovorov upokojencev z ne prepri a za pogostejšo uporabo vlaka, je bilo danih za prodajo kart iz kartomata, 7 % za dostopnost, po 3 % odgovorov z ne prepri a pa je bilo danih za: nižjo ceno, kvalitetnejša vozila, kvalitetnejša postajališ a in prijaznejše osebje.

Med upokojenci je bilo 20 takšnih, ki v ve jem deležu uporabljajo avtobus. Tem se zdi zelo velik problem to nost in cena. To nost je dobila tudi najve odgovorov za velik problem, cena pa za problem. Iz nadaljnih odgovorov vidimo, da as potovanja in pogostost upokojencem nista problem oz. sta zelo majhen problem avtobusnega JPP. To lahko trdimo tudi za dostopnost.





Graf 6.37: Problemi avtobusa z vidika upokojencev

Upokojencev, ki v ve jem deležu uporabljajo vlak je bilo 8. Tem zelo velik problem predstavlja pogostost. Tako je namre odgovorilo 6 upokojencev ali 75 %. Pogostost je dobila tudi najve odgovorov kot velik problem skupaj z dostopnostjo. Problem vlaka se zdi upokojencem dostopnost in to nost, s po 5 odgovorov. Cena in as potovanja se v nasprotju z avtobusom, upokojencem zdita majhen problem.





Graf 6.38: Problemi vlaka iz vidika upokojencev

78





7 SKLEP


Analiza je pokazala na probleme posamezne oblike JPP v ob ini Ruše, ob utene z vidika uporabnikov. Prav tako so uporabniki podali svoje mnenje o tem kaj bi jih prepri alo za pogostejšo uporabo JPP.

Ugotovitve analize povpraševanja po JPP v ob ini Ruše kažejo, da skoraj Â� uporabnikov JPP, uporablja avtobusne prevoze. To pomeni, da uporabnikom predstavlja avtobus zelo majhen generaliziran strošek oz. upor glede na vlak. eprav je ceno, kot veliko težavo avtobusa ocenilo, kar 37 % anketiranih uporabnikov, ki ga uporabljajo v ve jem deležu. Generaliziran posplošen strošek potovanja z JPP predstavlja: as vožnje, as hoje do postajališ a, as akanja na postajališ u na vozilo, as za menjavo sredstva, ceno vozovnice, ceno parkiranja na postaji. Za njegov izra un moramo tem elementom dodati še uteži, ki izražajo ob uteno vrednost posameznega elementa. as pa pretvorimo v denarno enoto. Ponavadi je tako imenovana ob utena vrednost asa, ve ja pri poslovnežih in zaposlenih. Pri dijakih, študentih, nezaposlenih in upokojencih pa manjša. To nost avtobusnega JPP na obmo ju ob ine Ruše, predstavlja veliko težavo 19 % uporabnikom, ki so bili anketirani. To nost je zelo pomeben dejavnik. Pomeni verjetnost, da se bo prevoznik držal voznega reda. Rezultati pri potovalnem asu avtobusnega JPP so sicer deljeni. 28 % uporabnikov je to ocenilo kot veliko težavo, prav tolikim pa je ne predstavlja. Dostopnost in pogostost uporabnikom avtobusa ne predstavljata težave.

Kot je bilo ugotovljeno iz raziskave, prodaja kart iz kartomata ne prepri a uporabnike avtobusa na obmo ju ob ine Ruše, za njegovo pogostejšo uporabo. Tako je namre odgovorilo kar 43 % anketirancev. Veolia je s 1. februarjem 2010 za ela uvajati elektronske mese ne in vrednostne vozovnice na medkrajevnih prevozih. Torej tudi za uporabnike na relaciji Ruše-Maribor. Polnitev in nakup teh vozovnic je sedaj mogo le na sedežu Veolie, v prihodnosti pa predvidevajo postavitev kartomatov. Majhen faktor za pogostejšo uporabo avtobusa predstavljajo tudi kvalitetnejša postajališ a in prijaznejše


Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše

79



Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše

osebje. V nasprotju z vlakom, bi nižja cena zelo vplivala na pogostejšo uporabo avtobusa,

prav tako kvalitetna vozila in nove linije.

Vlak na obmo ju ob ine Ruše ima v primerjavi z avtobusom povsem druge težave. Kar 33 % uporabnikom, ki ga uporabljajo v ve jem deležu, predstavlja zelo veliko težavo pogostost. Pogostost bi lahko izboljšali z ve jo frekvenco vozil na liniji. Za upravi enost takšnega koraka pa bi bile potrebne dodatne raziskave. Poznati bi bilo treba povpre no število potnikov na liniji v eni uri, koeficient urne neenakomernosti potnikov in zmogljivost vozila. Dostopnost je kot zelo veliko težavo vlaka, ocenilo 25 % anketiranih uporabnikov, ki ga uporabljajo v ve jem deležu. Potovalni as in to nost vlaka sicer predstavljata težavo, ki pa ne vpliva odlo ujo e na pogostejšo uporabo. V primerjavi z avtobusom, kjer cena predstavlja zelo veliko težavo pa je pri vlaku povsem nasprotno. Rezultati so namre pokazali, da cena predstavlja veliko težavo samo 10 % uporabnikom vlaka.

Prodaja kart iz kartomata ne bi pove ala števila potnikov na vlaku. Tudi cena in prijaznejše osebje nista odlo ujo faktor za pove anje. Ve ji vpliv predstavljajo kvalitetnejša vozila in kvalitetnejša postajališ a. Najbolj pa bi vplivala na pove anje, pogostost in dostopnost. Kar 44 % anketiranih uporabnikov JPP v ob ini Ruše, bi za ve jo uporabo vlaka najbolj prepri ala pogostost. Dostopnost pa bi najbolj prepri ala 33 %.

Z zmanjševanjem števila potnikov v JPP so se spopadale ali pa se še spopadajo številne države v tujini. Nekatere so to rešile z integriranim conskim sistemom (Avstrija,

eška,â�¦). Podobno želi narediti tudi Slovenija z uvedbo enotne vozovnice. Za izboljšanje kvalitete oz. pove naja števila potnikov JPP pa bi bilo potrebno tudi uskladiti železniške in cestne vozne rede. S tem bi omogo ili boljše prestopanje med avtobusom in vlakom. Na koroški progi je do tega prišlo na relaciji Radlje ob Dravi-Vuhred. Dolo iti je potrebno vsebino posamezne storitve javnega potniškega prometa ter državne, pokrajinske in lokalne organe, ki so pristojni za zagotavljanje javnih dobrin s podro ja javnega potniškega prometa. Iz teh razlogov bi bilo potrebno reformirati celoten JPP. Vzpostaviti enotne vozovnice, enotne vozne rede in infromacijske sisteme. V ta namen bi bilo potrebno ustanoviti inštitucijo za celoten JPP. Ta bi prevzela funkcijo urejanja in planiranja JPP v Sloveniji. Treba se je zavedati, da je JPP temelj trajnostnega prometa. Zato bi bilo

80



Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše

potrebno izboljšati njegovo kvaliteto in cenovno dostopnost. Bistveni elementi za izboljšanje kvalitete JPP so tako zanesljivost, varnost, informiranost in dostopnost.

81



Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše





8 LITERATURA


a) Zakon o prevozih v cestnem prometu, Ur. l. RS, št. 131/2006, dostopno na: <http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2006131&stevilka=5488>

[26.11.2009].


b) Zakon o železniškem prometu, Ur. l. RS, št. 44/2007, dostopno na: <http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200744&stevilka=2415>

[10.12.2009].

c) Zakon o varnosti v cestnem prometu, Ur. l. RS, št. 56/2008, dostopno na: <http://www.uradni-list.si/1/content?id=86881




d) Zakon o varnosti v železniškem prometu, Ur. l. RS, št. 61/2007, dostopno na: <http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200761&stevilka=3295>

[10.12.2009].

e) Zakon o prevoznih pogodbah v cestnem prometu, Ur. l. RS, št. 126/2003, dostopno na: <http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2003126&stevilka=5386

[30.11.2009].

f) Zakon o prevoznih pogodbah v železniškem prometu, Ur. l. RS, št. 61/2000, dostopno na: <http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200061&stevilka=2750

[15.12.2009].


> [27.11.2009]





>





>

82



Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše

g) Zakon o javno zasebnem partnerstvu, Ur. l. RS, št. 127/2006, dostopno na: <http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2006127&stevilka=5348>

[18.12.2009].


h) Pravilnik o tehni nih normativih in minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati avtobusna postajališ a na glavnih in regionalnih cestah, Ur .l .RS, št. 37/2003, dostopno na: <http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200337&stevilka=1728>

[26.11.2009].

i) Statisti ni urad RS 2002, Popis prebivalstva 2002, dostopno na: <http://www.stat.si/pxweb/dialog/statfile2.asp


> [5.11.2009].

j) Statisti ni urad RS 2008, Statisti ni letopis 2008, dostopno na: <http://www.stat.si/pxweb/dialog/statfile2.asp

> [5.11.2009].




k) Eurostat, Transport, dostopno na: <http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/transport/data/main_tables

>

[7.11.2009].

l) Ob ina Ruše, O Rušah, dostopno na: <http://www.ruse.si/> [12.11.2009].

m) Gabrovec, M, Bole, D 2008, Dnevna mobilnost v Sloveniji, ZRC

n) Sever, D 2001, Tehnologija javnega potniškega cestnega prometa, Fakulteta za gradbeništvo, Maribor

o) Pepevnik, A 2001, Tehnologija prevoza potnikov, Samozaložba Anton Pepevnik, Zg. Kungota

83





>

[5.1.2010].

r) Uredba o na inu izvajanja javne gospodarske službe javni linijski prevoz potnikov v notranjem cestnem prometu in o koncesiji te javne službe, Ur. l. RS, št. 73/2009, dostopno na:
<
http://www.uradni-list.si/1/content?id=93760





> [15.1.2010].

t) Pravilnik o opremljenosti železniški postaj in postajališ , Ur. l. RS, št.72/2009, dostopno na: <http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200972&stevilka=3189

> [20.1.2010]


Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše

p) Blaž, J, Lep, M, Bele, J, uri , A 2006, Perspektive javnega potniškega cestnega prometa v Sloveniji;8. slovenski kongres o prometu in cestah, dostopno na: <http://www.drc.si/LinkClick.aspx?fileticket=5dJmH7ooTrg%3D&tabid=83&mid =416> [7.1.2010].

q) Lep, M, Blaž, J 2006, Položaj JPP v Sloveniji, Regio Move, dostopno na: <http://www.regiomove.at/_lccms_/downloadarchive/00013/LepBlazPR_SLO.pdf





> [11.1.2010].

s) Pravilnik o avtobusnih voznih redih, Ur. l. RS, št. 29/2000, dostopno na: <http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200029&stevilka=1312

84





9.1 Primer anketnega vprašalnika


Pozdravljeni!

V okviru diplomske naloge, ki jo opravljam na Fakulteti za gradbeništvo, sem pripravil kratek vprašalnik v zvezi z uporabo javnih prevozov in njihovo kvaliteto v ob ini Ruše. Z vašim sodelovanjem bom pridobil pomembne podatke, ki mi bodo pomagali pri nadaljnem delu. Prosim vas, e si vzamete nekaj asa in odgovorite na naslednja vprašanja.


1. Kakšen uporabnik javnega potniškega prometa ste?

Reden(najmanj 3x tedensko) Ob asen

2. Vaš status?

Dijak � tudent Brezposeln

Zaposlen Upokojenec

3. V kolikšnem deležu(v%) uporabljate posamezno vrsto javnega potniškega prometa?

Avtobus____% Vlak:_____%

4. Za katera potovanja uporabljate avtobus(odgovori na vprašanje, e tvoj delež uporabe ni 0%)?

Navodilo: 1-nikoli 2-zelo redko 3-redko 4-pogosto 5-najpogosteje

Za v šolo 1 2 3 4 5 Za na delo 1 2 3 4 5

Za nakupovanja 1 2 3 4 5 Prosti as 1 2 3 4 5

Drugo(vpiši):


Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše





9 PRILOGE

85



Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše

5. Za katera potovanja uporabljate vlak(odgovori na vprašanje, e tvoj delež uporabe ni 0%)?

Navodilo: 1-nikoli 2-zelo redko 3-redko 4-pogosto 5-najpogosteje

Za v šolo 1 2 3 4 5 Za na delo 1 2 3 4 5

Za nakupovanja 1 2 3 4 5 Prosti as 1 2 3 4 5

Drugo(vpiši):

6. Kaj bi vas najbolj prepri alo, da bi pogosteje uporabljali avtobus?

Navodilo: 1-ne prepri a 2-slabo prepri a 3-prepri a 4-zelo prepri a 5-najbolj prepri a

Kvalitetnejša postajališ a 1 2 3 4 5 Kvalitenejša vozila 1 2 3 4 5

Cena 1 2 3 4 5 Nakup voznih kart preko kartomata 1 2 3 4 5

Prijaznejše osebje 1 2 3 4 5 Nove avtobusne linije 1 2 3 4 5

Drugo(vpiši):

7. Kaj bi vas najbolj prepri alo, da bi pogosteje uporabljali vlak?

Navodilo: 1-ne prepri a 2-slabo prepri a 3-prepri a 4-zelo prepri a 5-najbolj prepri a

Kvalitetnejša postajališ a 1 2 3 4 5 Kvalitenejša vozila 1 2 3 4 5

Cena 1 2 3 4 5 Nakup voznih kart preko kartomata 1 2 3 4 5

Prijaznejše osebje 1 2 3 4 5 Dostopnost(razdalja do postajališ a) 1 2 3 4 5

Pogostost 1 2 3 4 5

Drugo(vpiši):

8. Kako kvaliteten se vam zdi, tiste vrste javni potniški promet, ki ga uporabljate v najve jem deležu?

Odli en dober

Slab zelo slab

86



Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše

9. Kaj je po vaše problem tiste vrste javnega potniškega prometa, ki ga uporabljate v najve jem deležu?

Navodilo: 1-ni problem 2-majhen problem 3-problem 4-velik problem 5-zelo velik problem

Pogostost 1 2 3 4 5 To nost 1 2 3 4 5

Dostopnost(razdalja do postajališ a) 1 2 3 4 5 as trajanja potovanja 1 2 3 4 5

Cena 1 2 3 4 5 Drugo(vpiši):

10. Starost?

Od 15 do 18 let Od 19 do 25let Od 26 do 40let

Od 41do 65let Nad 65let

11. Spol?

Moški Ženski

Lepo se vam zahvaljujem za vaš as in lep dan še naprej!

Jernej Kajzer

87





9.2 Seznam slik


Slika 4.1 :Lega Ruš .............................................................................................................. 22

Slika 5.1: Imena in lega avtobusnih postajališ v Rušah ..................................................... 28

Slika 5.2: Vozni park na linijah skozi Ruše ........................................................................ 31

Slika 5.3: Postajališ e tov. Metalplast ................................................................................. 33

Slika 5.4: Postajališ e med tov. Metalplast in Lobnico ....................................................... 33

Slika 5.5: Postajališ e Lobnica ............................................................................................ 34

Slika 5.6: Postajališ e Ruše šola.......................................................................................... 34

Slika 5.7: Postajališ e Ruše ................................................................................................. 35

Slika 5.8: Postajališ e Ruše Tovarna dušika krožno ........................................................... 35

Slika 5.9: Postajališ e Bezena Robi ................................................................................... 36

Slika 5.10: Postajališ e Bezena ........................................................................................... 36

Slika 5.11: Postajališ e Bistrica ob Dravi ........................................................................... 37

Slika 5.12: Postajališ e Bistrica pri Limbušu ...................................................................... 37

Slika 5.13: Postajališ e Ruše tov. Dušika............................................................................ 38

Slika 5.14: Avtobusno postajališ e pri železniški postaji.................................................... 38

Slika 5.15: Železniška postajališ a v ob ini Ruše ............................................................... 39

Slika 5.16: Železniška garnitura serije 813/814 .................................................................. 40

Slika 5.17: Železniška postaja Ruše .................................................................................... 41

Slika 5.18: Železniško postajališ e Ruše tovarna ................................................................ 42

Slika 5.19: Železniško postajališ e Bistrica ob Dravi ......................................................... 42


Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše

88





9.3 Seznam grafikonov


Graf 2.1: Delež prevoza z osebnimi vozili v EU (Vir: EUROSTAT) ................................... 4

Graf 2.2: Delež prevoza z osebnimi vozili v Sloveniji (Vir: EUROSTAT) .......................... 5

Graf 2.3: � tevilo prepeljanih potnikov v cestnem javnem prometu v RS (Vir: SURS) ........ 5

Graf 2.4: � tevilo prepeljanih potnikov v železniškem prometu v RS (Vir: SURS) .............. 6

Graf 2.5: � tevilo prepeljanih potnikov v letalskem prometu v RS (Vir: SURS) .................. 7

Graf 2.6: � tevilo prepeljanih potnikov v pomorskem prometu v RS (Vir:SURS) ................ 7

Graf 3.1: Prepeljani potniki v avtobusnem javnem prometu v RS (Vir: SURS) ................... 9

Graf 3.2: Prepeljani potniški kilometri v avtobusnem javnem prometu v RS (Vir: SURS) 10

Graf 3.3: � tevilo prepeljanih potnikov v avtobusnem javnem potniškem prometu v RS, glede na razdaljo (Vir: SURS) ..................................................................................... 10

Graf 3.4: Prepeljani potniki v mestnem avtobusnem prometu v RS (Vir: SURS) .............. 11

Graf 3.5: � tevilo prepeljanih potnikov v notranjem železniškem prevozu (Vir: SURS) .... 12

Graf 3.6: Potniški kilometri v notranjem železniškem prevozu (Vir: SURS) ..................... 13

Graf 3.7: Potniki v mednarodnem železniškem prometu, ki potujejo v Slovenijo (Vir:

SURS) .......................................................................................................................... 13

Graf 3.8: Potniki v mednarodnem železniškem prometu, ki potujejo iz Slovenije (Vir:

SURS) .......................................................................................................................... 14

Graf 4.1: Pogostost potovanj na šolanje(Vir: SURS 2002) ................................................. 23

Graf 4.2: Na in potovanja v šolo (Vir: SURS 2002) ........................................................... 24

Graf 4.3: as potovanja na šolanje (Vir: SURS 2002) ........................................................ 24

Graf 4.4: Pogostost potovanj na delo (Vir: SURS 2002) .................................................... 25

Graf 4.5: Na ini potovanja na delo (Vir: SURS 2002)........................................................ 25

Graf 4.6: as potovanj na delo (Vir: SURS 2002) .............................................................. 26

Graf 5.1: To nost avtobusov na postajališ u Lobnica v smeri Maribora, na liniji Ruše-

Maribor ........................................................................................................................ 43


Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše

89



Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše

Graf 5.2: To nost avtobusov na postajališ u Lobnica v smeri Lobnice tov. Metalplast, na liniji Ruše-Maribor ...................................................................................................... 44

Graf 5.3: To nost avtobusov na postajališ u Lobnica v smeri proti Fali, na liniji He Fala-

Lobnica tov. Metalplast ............................................................................................... 44

Graf 5.4: To nost avtobusov na postajališ u Lobnica v smeri Lobnica tov. Metalplast, na liniji He Fala-Lobnica tov. Metalplast ......................................................................... 45

Graf 5.5: Zamude na žel. postaji Ruše v smeri proti Mariboru, dne 16.11.2009 ................ 45

Graf 5.6: Zamude na žel. postaji Ruše v smeri Prevalj, dne 16.11.2009............................. 46

Graf 6.1: Starost anketirancev ............................................................................................. 52

Graf 6.2: Status anketirancev .............................................................................................. 53

Graf 6.3: Delež uporabe posamezne vrste JPP .................................................................... 53

Graf 6.4: Ocena kvalitete JPP .............................................................................................. 54

Graf 6.5: Nameni potovanj z avtobusom ............................................................................. 54

Graf 6.6: Nameni potovanj z vlakom .................................................................................. 55

Graf 6.7: Problemi avtobusnega JPP ................................................................................... 55

Graf 6.8: Problemi železniškega JPP ................................................................................... 56

Graf 6.9: Kaj najbolj prepri a uporabnike za pogostejšo uporabo avtobusa ....................... 56

Graf 6.10: Kaj najbolj prepri a uporabnike za pogostejšo uporabo vlaka .......................... 57

Graf 6.11: Nameni potovanj dijakov z avtobusom .............................................................. 58

Graf 6.12: Nameni potovanj dijakov z vlakom ................................................................... 58

Graf 6.13: Kaj najbolj prepri a dijake za pogostejšo uporabo avtobusa ............................. 59

Graf 6.14: Kaj najbolj prepri a dijake za pogostejšo uporabo vlaka ................................... 60

Graf 6.15: Problemi avtobusnega JPP z vidika dijakov ...................................................... 61

Graf 6.16: Problemi vlaka z vidika dijakov ......................................................................... 62

Graf 6.17: Nameni potovanj študentov z avtobusom .......................................................... 62

Graf 6.18: Nameni potovanj študentov z vlakom ................................................................ 63

90



Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše

Graf 6.19: Kaj najbolj prepri a študente za pogostejšo uporabo avtobusa ......................... 63

Graf 6.20: Kaj najbolj prepri a študente za pogostejšo uporabo vlaka ............................... 64

Graf 6.21: Problem avtobusa iz vidika študentov................................................................ 65

Graf 6.22: Problem vlaka iz vidika študentov ..................................................................... 66

Graf 6.23: Nameni potovanj zaposlenih z avtobusom ......................................................... 66

Graf 6.24: Nameni potovanj zaposlenih z vlakom .............................................................. 67

Graf 6.25: Kaj najbolj prepri a zaposlene za pogostejšo uporabo avtobusa ....................... 67

Graf 6.26: Kaj najbolj prepri a zaposlene za pogostejšo uporabo vlaka ............................. 68

Graf 6.27: Problem avtobusa iz vidika zaposlenih .............................................................. 69

Graf 6.28: Nameni potovanj nezaposlenih z avtobusom ..................................................... 70

Graf 6.29: Nameni potovanj nezaposlenih z vlakom .......................................................... 70

Graf 6.30: Kaj najbolj prepri a nezaposlene za pogostejšo uporabo avtobusa ................... 71

Graf 6.31: Kaj najbolj prepri a nezaposlene za pogostejšo uporabo vlaka ......................... 72

Graf 6.32: Problem avtobusa z vidika nezaposlenih ........................................................... 73

Graf 6.33: Nameni potovanj upokojencev z avtobusom ..................................................... 74

Graf 6.34: Nameni potovanj upokojencev z vlakom ........................................................... 74

Graf 6.35: Kaj najbolj prepri a upokojence za pogostejšo uporabo avtobusa .................... 75

Graf 6.36: Kaj najbolj prepri a upokojence za pogostejšo uporabo vlaka .......................... 76

Graf 6.37: Problemi avtobusa z vidika upokojencev ........................................................... 77

Graf 6.38: Problemi vlaka iz vidika upokojencev ............................................................... 77

91





9.4 Seznam tabel


Tabela 5-1: Vozni red na postajališ u Lobnica tov. Metalplast v smeri Maribora in HE Fala

..................................................................................................................................... 29

Tabela 5-2: Vozni red prihodov na postajališ e Lobnica tov. Metalplast ........................... 30

Tabela 5-3: Železniški vozni redi na postajališ u Ruše ...................................................... 40

Tabela 5-4: Primerjava ponudbe JPP z os. avtomobilom na delovni dan na relaciji Ruše â��

Maribor kolodvor ......................................................................................................... 47

Tabela 5-5: Primerjava ponudbe JPP z os. avtomobilom na delovni dan na relaciji Ruše â��

Maribor Tabor ............................................................................................................. 48

Tabela 5-6: Primerjava ponudbe JPP z os. avtomobilom ob sobotah na relaciji Ruše â��

Maribor kolodvor ......................................................................................................... 49

Tabela 5-7: Primerjava ponudbe JPP z os. avtomobilom ob nedeljah in praznikih na relaciji

Ruše â�� Maribor kolodvor ............................................................................................. 50


Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše

92



Analiza povpraševanja po javnem potniškem prometu v ob ini Ruše





9.5 Naslov študenta


Jernej Kajzer

Falska cesta 96

2342 Ruše

Tel.: (02) 661 8131

e-mail: Jernej.Kajzer@gmail.com



9.6 Kratek življenjepis


Rojen: 6.10.1984

� olanje: 1991. â�� 1999. osnovna šola Janka Glazerja Ruše

1999-2003 Srednja prometna šola maribor

Hobiji: nogomet, smu anje, tenis,�