Informacijski sistemi plačilnih kartic

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA





DIPLOMSKO DELO





INFORMACIJSKI SISTEMI PLA�ILNIH KARTIC





Kandidatka: Mirjana Ramšak � tudentka izrednega študija
� tevilka indeksa: 81560194 Program: visokošolski strokovni � tudijska smer: Finance in banÄ�ništvo Mentor: prof. dr. Samo Bobek





Velenje, julij 2006

2

PREDGOVOR

Današnji svet je poln nasprotij in protislovij, ki hote ali nehote vplivajo na naše življenje. Uspešnost posameznika prepogosto merimo samo glede na njegovo finanÄ�no moÄ� in plaÄ�ilno zmogljivost, manj pa glede na njegovo splošno družbeno uÄ�inkovitost, socialo, etiko, praviÄ�nost in humanost. In vendar si uspešne družbe ni moÄ� zamisliti brez organiziranega plaÄ�ilnega okolja, razvite finanÄ�ne kulture in uÄ�inkovitih plaÄ�ilnih instrumentov. Prav denar in razliÄ�ne oblike njegovih nadomestkov ter plaÄ�ilne navade najbolje odražajo stopnjo družbenega razvoja. Pametna kartica z vsemi možnostmi uporabe je že pravi predstavnik Ä�asa, ki ga danes živimo.

Danes je v svetu veliko govora o dveh pomembnih kriterijih, in sicer o varnosti in novih vrednotah. Ä�eprav protislovno povedano, višja stopnja osebne svobode prinaša tudi veÄ�ja tveganja in višjo možnost zlorabe na vseh podroÄ�jih Ä�lovekovega delovanja. Zato so na podroÄ�ju osebne integritete in poslediÄ�no osebnih financ potrebni vedno novi in novi varnostni mehanizmi. Tehnologija magnetnega zapisa je stara preko 10 let, njena uporaba na karticah polovico manj in se iz banÄ�nega sveta dokonÄ�no umika. Kartice z magnetnim zapisom so namreÄ� pogosta tarÄ�a kriminalnih družb, saj se jih da zlahka ponarejati. Pametne kartice pa poleg drugih funkcionalnosti zagotavljajo predvsem varno poslovanje.

Po eni strani potrošniki proizvajamo nove potrebe, po drugi strani pa jih umetno proizvaja tudi sama industrija potrošnje, neodvisno od nas samih. Od tod torej izvirajo zahteve po novih storitvah in novih proizvodih ter novih plaÄ�ilnih instrumentih. Eden izmed razlogov za prehod na pametne kartice tako izvira iz zastarelosti tehnologije magnetnega zapisa â�� pomnilniške zmogljivosti magnetnega traku ne izpolnjujejo veÄ� zahtev po novih funkcionalnostih in vsebinah, ki jih prinašajo nov naÄ�in življenja in poslediÄ�no novi kartiÄ�ni izdelki in storitve.

FinanÄ�no poslovanje in plaÄ�ilne navade so danes neprimerno drugaÄ�ne in bolj kompleksne, kot so bile pred leti. Zato smo priÄ�a uvajanju pametnih kartic, tehnologije javnih in zasebnih kljuÄ�ev, elektronskih denarnic, spremljanju pripadnosti in zvestobe, spletnih bank, elektronske trgovine, interaktivnih storitev in še marsiÄ�esa drugega.

Projekt prehoda na tehnologijo pametnih kartic je najveÄ�ji tehnološki in organizacijski izziv v zgodovini sodobnega banÄ�ništva in krepek finanÄ�ni zalogaj za vse udeležence. Ä�e upoštevamo, da je tehnologija mikroprocesorskega Ä�ipa potrebovala 30 let za to, da se je preselila iz laboratorijev v resniÄ�no življenje, in da je od objave standardov za pametne kartice leta 1996 in njenega aktivnega uvajanja poteklo že 10 let, potem je zahtevnost projekta veÄ� kot oÄ�itna.

Poudariti moramo, da se je revolucija uporabe mikroÄ�ipov zgodila tudi na ostalih podroÄ�jih banÄ�ništva in predvsem drugih industrijskih panogah. � e posebej se je to odrazilo po 11. septembru 2001 vsepovsod po svetu zaradi uvajanja novih varnostnih kriterijev, povezovanja razliÄ�nih institucij in medpanožnega sodelovanja. S tem pa je prišla do veljave funkcionalnost in aplikativnost pametne kartice kot ena izmed najbolj vidnih lastnosti te tehnologije. VeÄ� aplikativna kartica glede na najnovejše trende v svetu zadovoljuje najvišje svetovne varnostne standarde ter dolgoroÄ�no ponuja vznemirljivo privlaÄ�nost dodatnih funkcionalnosti.

3

VSEBINA




1 UVOD ............................................................................................................................................................ 4

1.1 OPREDELITEV PROBLEMA ........................................................................................................................ 4

1.2 NAMEN, CILJI IN TRDITVE (TEZE) DIPLOMSKEGA DELA ............................................................................ 4

1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE RAZISKAVE................................................................................................ 5

1.4 PREDVIDENE METODE RAZISKOVANJA..................................................................................................... 5

2 PLA�ILNE KARTICE................................................................................................................................ 6

2.1 ZGODOVINA PLA�ILNIH KARTIC............................................................................................................... 6

2.2 VRSTE PLA�ILNIH KARTIC ....................................................................................................................... 7

3 KARTI�NO POSLOVANJE V SLOVENIJI............................................................................................ 9

3.1 RAZVOJ KARTI�NEGA POSLOVANJA V SLOVENIJI..................................................................................... 9

3.2 KARTI�NI SISTEMI IN BLAGOVNE ZNAMKE............................................................................................... 9

3.3 STATISTI�NI PODATKI O KARTICAH........................................................................................................ 17

4 PLA�ILNE KARTICE IN POS TERMINALI Z VGRAJENIM �IPOM............................................ 19

4.1 NOVA GENERACIJA PLA�ILNIH KARTIC .................................................................................................. 19

4.2 UPORABNOST IN NADZOR ...................................................................................................................... 22

4.3 RAZVOJ SPREMLJAJO�E OPREME............................................................................................................ 22

4.4 PREMOŽENJE NA PLASTIKI ..................................................................................................................... 22

5 PROCESIRANJE KARTI�NEGA POSLOVANJA............................................................................... 25

5.1 IMPRINTERJI........................................................................................................................................... 25

5.2 POS TERMINALI..................................................................................................................................... 27

5.2.1 POS terminali Hypercom ICE 5500.............................................................................................. 29

5.2.2 GSM POS terminali Hypercom ICE 4000..................................................................................... 32

5.2.3 POS terminali Hypercom Optimum T2100 V90............................................................................ 35

6 POS EMV PROJEKT IN PROJEKT EVRO .......................................................................................... 36

6.1 PRIPRAVA, ZAMENJAVA IN NADGRADNJA POS TERMINALOV ................................................................ 36

6.2 NESTANDARDNE RE� ITVE ELEKTRONSKEGA ZAJEMA PODATKOV .......................................................... 38

6.3 PREHOD NA EVRO .................................................................................................................................. 39

6.3.1 Prehod na evro na POS terminalih Hypercom ............................................................................. 41

7 ZLORABE S PLA�ILNIMI KARTICAMI ............................................................................................ 42

7.1 ZLORABE PLA�ILNIH KARTIC ................................................................................................................. 42

7.1.1 Poskusi zlorab pla�ilnih kartic ..................................................................................................... 45

7.2 PONAREJANJE KARTIC ........................................................................................................................... 47

7.2.1 Ponarejevalci pla�ilnih kartic....................................................................................................... 47

8 SKLEP......................................................................................................................................................... 51

9 POVZETEK................................................................................................................................................ 53

10 ABSTRACT .............................................................................................................................................. 54

11 SEZNAM SLIK ........................................................................................................................................ 55

12 SEZNAM LITERATURE........................................................................................................................ 56

13 SEZNAM VIROV..................................................................................................................................... 58

4


1 UVOD

1.1 Opredelitev problema

PodroÄ�je kartiÄ�nega poslovanja je kompleksno podroÄ�je, ki se hitro razvija in je v stalnem porastu, zato ga obravnavamo z vseh vidikov. Novosti na podroÄ�ju plaÄ�ilnih kartic se skladno z mednarodnim standardom EMV nanašajo na uvajanje pametnih kartic v Sloveniji, nadgradnji POS terminalov z novo programsko opremo in prilagajanju POS sistema za prevzem evra, kot plaÄ�ilnega sredstva. Sistemi v Sloveniji posveÄ�ajo posebno pozornost nenehnemu razvoju varnostnih tehnik, saj sta varnost in zaupnost najveÄ�ja elementa banÄ�nega poslovanja. Vodilno podjetje v svetovnem elektronskem poslovanju, MasterCard International, je razvilo najsodobnejše rešitve na podroÄ�ju tehnološke integracije globalnih rešitev s plaÄ�ilnimi karticami. Banke v Sloveniji bodo, ob optimalni porabi sredstev in sistemski integraciji rešitev za shranjevanje, varovanje in arhiviranje podatkov o plaÄ�ilnih karticah, zagotovile nemoteno delovanje POS terminalov, tudi po uvedbi evra.

Z namenom prilagoditve POS sistema za prevzem evra kot pla�ilnega sredstva od

1.1.2007, bodo banke vsem POS terminalom v trgovski mreži nadgradile programsko opremo oziroma POS terminale fiziÄ�no zamenjale s terminali nove generacije. Nestandardne rešitve elektronskega zajema podatkov bodo trgovci na podlagi integralnega testiranja delovanja kartiÄ�nega sistema pripravili osnovno aplikacijo terminala, za delovanje v povezavi z registrsko blagajno. Po konÄ�ani nadgradnji bodo POS terminali v celoti pripravljeni za uporabo evra, izvajanje obveznih PIN verifikacij pri debetnih transakcijah, omogoÄ�ali pa bodo uporabo EMV Ä�ip kartic.


1.2 Namen, cilji in trditve (teze) diplomskega dela

Cilj diplomskega dela je raziskati, kako smo v Sloveniji pripravljeni na upravljanje s POS terminali za potrebe delovanja terminalov v okolju evra, PIN verifikacije in delovanje z EMV Ä�ipom. Banke bodo, skladno s standardi enotnega obmoÄ�ja plaÄ�evanja znotraj države EU, ki so prevzele evro â�� SEPA (anlg. Single European Payment Area), do leta 2008 uvedle za vse transakcije z debetnimi karticami, znotraj evro obmoÄ�ja, PIN verifikacijo in uporabo EMV Ä�ipa. Pri tem je pomembno dejstvo, da se bodo z novo programsko opremo zmanjšala tudi operativna tveganja pri kartiÄ�nem poslovanju.

Namen diplomskega dela je poglobiti znanje na podroÄ�ju procesiranja plaÄ�ilnih kartic in POS terminalov. Z nadgradnjo in zamenjavo POS terminalov bo zagotovljeno nemoteno delovanje POS mreže in omogoÄ�ena plaÄ�ilna funkcija kartic, tudi po uvedbi evra kot plaÄ�ilnega sredstva.

5

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave

Omejitev pri raziskavi diplomskega dela predstavlja pridobivanje podatkov o realizaciji in skupnih stroških projektov, ki vkljuÄ�ujejo nadgradnjo, zamenjavo POS terminalov, logistiÄ�ne aktivnosti in tržno komuniciranje, saj še nastajajo in bodo znani po zakljuÄ�enem projektu.

V diplomskem delu bodo povzeta in citirana oziroma prilagojena doloÄ�ena spoznanja, stališÄ�a, mišljenja in zakljuÄ�ki. Dodani bodo teoretiÄ�ni in strokovni elementi, pridobljeni na podlagi osebnih izkušenj pri opravljanju in reševanju praktiÄ�nih poslovnih problemov.


1.4 Predvidene metode raziskovanja

Predvidena metoda raziskovanja informacijskega sistema plaÄ�ilnih kartic in POS terminalov bo potekala na podlagi preuÄ�evanja domaÄ�e in tuje literature, ki jo lahko zasledimo. Za pripravo statistiÄ�nih raziskav bodo uporabljeni podatki iz PoroÄ�ila Banke Slovenije. Najprej bodo obravnavane teoretiÄ�ne in splošne osnove, v nadaljevanju pa specifiÄ�ne s podrobnimi obrazložitvami. Na enostaven naÄ�in bodo citirana oziroma prilagojena doloÄ�ena spoznanja, stališÄ�a, mišljenja in zakljuÄ�ki.

6


2 PLA�ILNE KARTICE

2.1 Zgodovina pla�ilnih kartic

Kreditne kartice so se pojavile v Združenih državah Amerike leta 1920, kjer so jih posamezne naftne družbe in verige hotelov priÄ�ele izdajati svojim potrošnikom. Omenjene kreditne kartice so bile kartice zaprtega tipa in so se lahko uporabljale samo v objektih družbe, ki jih je izdala. Njihova uporaba se je znatno poveÄ�ala po drugi svetovni vojni.

Ob vsem tem je zanimivo, da so tisti, ki niso imeli plaÄ�ilnega sredstva, ugotovili koristi brezgotovinskega plaÄ�evanja, saj takrat še sploh niso poznali denarja. Brez denarja, z nekakšnimi potrdili, so plaÄ�evali pred tisoÄ� leti že Babilonci in EgipÄ�ani. Da je prijetno poslovanje brez denarja, je leta 1730 ugotovil tudi britanski trgovec s pohištvom Christopher Thornton. Pohištvo je prodajal s tedenskim odlogom plaÄ�ila.

PlaÄ�ilne kartice ali plastiÄ�ni denar so se glede na vse novosti, ki jih doživljamo v zadnjem Ä�asu, še posebej intenzivno pa zadnja leta, pojavile najprej v Ameriki in nato v Evropi. Ameriški poslovnež Frank McNamara je leta 1950 povabil svoje poslovne partnerje v newyorško restavracijo in ugotovil, da pri sebi nima denarja. Našel je rešitev, ki je kasneje plaÄ�evanje po vsem svetu obrnilo na glavo. Na drugo stran posetnice1 je napisal zagotovilo, da bo raÄ�un za veÄ�erjo poravnal in kmalu se mu je porodila ideja o plaÄ�ilnih karticah, ki so zagotovile kasnejše plaÄ�ilo. Ker je bil McNamara ravno pri veÄ�erji, je nastal prvi svetovni sistem plaÄ�ilnih kartic Diners, ki jih je izdajal Diners Club International. Podjetja so plaÄ�evala usluge Diners Clubu na podlagi skupnega zneska v višini od 4% do 7%. Tako je leta 1951 s temi karticami v 27 restavracijah New Yorka brezgotovinsko plaÄ�evalo prvih 200 uporabnikov. Druga plaÄ�ilna kartica je bila American Express Company, pojavila pa se je leta 1958.

Kasneje so se pojavili banÄ�ni sistemi kreditnih kartic, katerih poraba se je plaÄ�evala z zamikom in se je lastniku obraÄ�unala enkrat meseÄ�no. Ljudje so hitro sprejeli nov naÄ�in plaÄ�ila z zamikom in ideja se je hitro razširila tudi med trgovci, ki so na ta naÄ�in bolje izkoristili nakupovalno moÄ� svojih strank. Prvi banÄ�ni sistem je bil Bank AmeriCard, ki ga je ustanovila Bank of America iz Kalifornije leta 1959 in je vpeljan v drugih državah v zaÄ�etku leta 1966. Ta sistem je licenciran v drugih državah v zaÄ�etku leta 1976, od leta 1977 dalje pa nosi naziv Visa.

Kreditne in debetne kartice vedno bolj pridobivajo na znaÄ�aju kot metodi obraÄ�una za plaÄ�ilo blaga in storitev. NajveÄ�je družbe, ki poslujejo s kreditnimi karticami, so organizirale zasebne elektronske klirinške in obraÄ�unske sisteme. MasterCard in Visa imata svoje lastne mreže, ki jih koristita za verifikacijo transakcij po celem svetu. Elektronski terminali na prodajnem mestu omogoÄ�ajo, da se podatki s kartice preverijo v 15 sekundah v okviru mreže, ki povezuje trgovce po vsem svetu, s centrom za obdelavo kreditnih kartic.


1 Karton�ek z imenom, naslovom lastnika.

7

� tevilo kreditnih kartic v uporabi naglo narašÄ�a. V Evropi je konec leta 1990 obstajalo 200 milijonov lastnikov kreditnih kartic. Leta 1995 pa se je to število poveÄ�alo na 350 milijonov. Poleg tega lastniki kreditnih kartic bolj pogosto uporabljajo svoje kartice namesto plaÄ�ila z gotovino oziroma s Ä�eki. V banÄ�nih sistemih plaÄ�ilnih kartic lahko lastnik sam izbere plaÄ�ilo na obroke, pri tem pa mu banka obraÄ�una obresti. V podjetju Battele so opravili analizo in ugotovili, da je število transakcij pri plaÄ�ilih s karticami znašalo 8 milijard, kar predstavlja 300% poveÄ�anje v primerjavi z letom 1990. � tevilo Visa kartic se je v � paniji in Franciji poveÄ�alo za 50% (RadovanoviÄ�, 2006).

� tevilo kartic je znatno poraslo šele v sredini šestdesetih let, ko so dobile veÄ�ji razmak poleg Visa kartic tudi MasterCard kartice. Od tedaj je njihovo število v stalnem vzponu. Slovenskemu kartiÄ�nemu trgu je precej podoben nemški, na katerem prevladujejo kartice z odloženim plaÄ�ilom, Ä�eprav po številu izdanih prevladujejo debetne. Nasprotno pa v anglosaksonskem modelu kartic z odloženim plaÄ�ilom ne poznajo, tam prevladujejo debetne kartice. V svetovnem merilu je prevladujoÄ�a kartica Visa, sledi ji MasterCard, nato American Express in za tem še druge.


2.2 Vrste pla�ilnih kartic

Pla�ilnih kartic je ve� vrst, lo�iti pa se jih da po razli�nih kriterijih.

Glede na izdajatelja lo�imo pla�ilne kartice na:

� ban�ne kartice, izdajajo jih banke v Sloveniji,

â�� podjetniške kartice, izdajajo jih podjetja v Sloveniji,

� partnerske kartice, izdajajo jih podjetja v sodelovanju z bankami v Sloveniji: Merkur, Adria Airways, Delo in druge,

� licen�ne kartice, izdajajo jih banke ali podjetja v sodelovanju s podjetji v tujini, ki so nosilci kartic v Sloveniji, MasterCard, Visa, Diners, American Express.

Glede na funkcijo, ki jo pla�ilne kartice opravljajo, lo�imo:

â�� predplaÄ�ne kartice, lahko jih vnaprej kupimo in po izrabi zavržemo npr.2

� debetne kartice npr.3

â�� kreditne kartice, oziroma kartice z odloženim plaÄ�ilom, pri katerih nas izdajatelj kartice obremeni s stroški nakupov oz. dvigi gotovine samo enkrat v mesecu, do plaÄ�ila pa nas izdajatelj kreditira npr.4

� posojilne kartice, katerih izdajatelji so banke oziroma podjetja, ki nam z njimi omogo�ajo nakupe ali porabo gotovine na obro�no odpla�evanje npr.5.


2 Telefonske kartice ali pa jih vnaprej napolnimo in jih nato uporabimo za pla�evanje razli�nih storitev.

3 Kartice BA Maestro, vezane na osebni ra�un, kjer nas izdajatelj kartice za nakup blaga oziroma storitve in za dvig gotovine obremeni takoj.

4 Kartice Activa, Visa, MasterCard, Diners Club.

5 Posojilna Karanta, posojilne MasterCard, posojilna Visa.

8

Konec leta 2005 je bilo v Sloveniji izdanih 3,4 milijona plaÄ�ilnih kartic, kar je tri odstotke veÄ� kot leta 2004, od tega dve tretjini debetnih. � tevilo debetnih kartic je leta 2005 zraslo le za odstotek, medtem ko se število kreditnih kartic v zadnjih letih v povpreÄ�ju vsako leto poveÄ�a za okoli osem odstotkov. NajveÄ�krat so uporabljene kartice z odloženim plaÄ�ilom in z njimi je bilo v letu 2005 ustvarjeno kar 88% vsega kartiÄ�nega prometa. DomaÄ�e kartice so v prednosti za 46% pred licenÄ�nimi, banÄ�ne za 86% pred podjetniškimi, osebnih pa je petkrat veÄ� kot poslovnih. Podobna razmerja so tudi pri številu plaÄ�il, po vrednosti plaÄ�il pa domaÄ�e za 30% presegajo licenÄ�ne, osebne pa poslovne za sedemkrat. Imetniki kartic v Sloveniji pri posameznem plaÄ�ilu porabijo v povpreÄ�ju 5.000 SIT, slovenski imetniki licenÄ�nih kartic v tujini porabijo v povpreÄ�ju trikrat veÄ�. Tujci pa pri nas pustijo okrog 15.000 SIT na vsako transakcijo.

9


3 KARTI�NO POSLOVANJE V SLOVENIJI

3.1 Razvoj karti�nega poslovanja v Sloveniji

V Sloveniji smo zaÄ�eli plaÄ�ilne kartice uporabljati že v 60. letih, resniÄ�en razmah pa so doživele v zadnjem desetletju, ko so na trgu zaÄ�eli delovati tudi domaÄ�i izdajatelji in ponudniki kartic. Prva plaÄ�ilna kartica v Sloveniji je bila American Express, ki smo jo zaÄ�eli uporabljati leta 1968. Kasneje se ji je pridružila še Diners Club kartica in nato še MasterCard kartica. Vse to so bile licenÄ�ne kartice in že dobro uveljavljene v svetu. VeÄ�ji razmah plaÄ�ilnih kartic pa v Sloveniji zaznamo šele v zadnjem desetletju, ko se ob tujih licenÄ�nih American Express, MasterCard, Visa, Diners Club, pojavita že tudi prvi domaÄ�i kartici Activa in Karanta. S plaÄ�ilnimi karticami se najveÄ�krat sreÄ�ujemo v trgovinah, bankah in pri opravljanju storitev.

Banke v Sloveniji so prve kartice izdale šele leta 1991, vendar je razširjenost in sama razvitost kartiÄ�nega poslovanja v tem kratkem obdobju doživela izjemno rast. Banke so s hitro rastjo obsega kartiÄ�nega poslovanja sooÄ�ene s prevzemanjem novih, vedno veÄ�jih tveganj pri svojem poslovanju. Ta v primeru, da niso ustrezno obvladovana, vedno nosijo tudi možnost realizacije potencialnih izgub (Letno poroÄ�ilo Banke Slovenije, 1998).

PlaÄ�ilne kartice, izdane v Sloveniji, omogoÄ�ajo odloženo poravnavo obveznosti, nekatere tudi odobritev revolving posojila. NajveÄ�ji delež izdanih kartic pripada domaÄ�im karticam, ki jih slovenske banke izdajajo fiziÄ�nim osebam. Poleg domaÄ�ih kartic, katerih uporaba je omejena na Slovenijo, poznamo tudi licenÄ�ne kartice, ki se uporabljajo na prodajnih mestih v tujini. Izdajatelji kartic so poleg bank tudi podjetja. PlaÄ�ilne kartice lahko uporabljamo tudi na banÄ�nih avtomatih. V tujini lahko imetniki licenÄ�nih kartic MasterCard, Visa, Diners, American Express, dvigujejo gotovino na banÄ�nih avtomatih in v nekaterih bankah.


3.2 Karti�ni sistemi in blagovne znamke

Urejena arhitektura blagovnih znamk je v tržnem gospodarstvu nujna za prepoznavnost podjetij in olajša upravljanje z blagovnimi znamkami. Banke v Sloveniji izdajajo banÄ�ne kartice naslednjih blagovnih znamk:


� doma�o kartico Karanta, ki je blagovna znamka Nove Ljubljanske banke, d.d.;

� doma�o kartico Activa, ki je blagovna znamka Banke Koper, d.d.;

� iz mednarodnega karti�nega sistema Europay: BA Maestro, MasterCard;

� iz mednarodnega karti�nega sistema Visa: Visa;

� iz mednarodnega karti�nega sistema Diners: Diners Club International;

� iz mednarodnega karti�nega sistema American Express: Centurion finan�ne storitve d.o.o..

10

V razpredelnici so razvršÄ�ene in prikazane kartice po znamkah kartic in vrstah kartic.

TABELA 1: ZNAMKE IN VRSTE KARTIC





BA MAESTRO - mednarodna kartica

KARANTA - doma�a kartica





ACTIVA � doma�a kartica





VISA - mednarodna kartica





MAGNA - PETROL




PIKA - MERCATOR





Vir: www.mojdenar.com


Znamka kartice


Vrsta kartice



� debetna kartica

â�� kartica z odloženim plaÄ�ilom

� posojilna kartica

â�� 10% delež porabe

â�� 20% delež porabe

â�� kartica z odloženim plaÄ�ilom

� klasi�na kartica

� zlata kartica

ACTIVA MASTERCARD � mednarodna kartica � kombinirana kartica � kreditna kartica

� klasi�na kartica

� zlata kartica

� poslovna kartica

MASTERCARD - mednarodna kartica

â�� kartica z odloženim plaÄ�ilom

� klasi�na kartica

� zlata kartica

� poslovna kartica

� posojilna kartica

â�� kartica z odloženim plaÄ�ilom

� klasi�na kartica

� zlata kartica

� poslovna kartica

â�� posojilna kartica Visa Electron DINERS â�� licenÄ�na, partnerska, mednarodna kartica â�� kartica z odloženim plaÄ�ilom

� klasi�na kartica

� zlata kartica

� poslovna kartica

� obro�na kartica (3, 6 in 12 mesecev)

� Diners Club Adria, Delo Novice, Dars,

Golf zveza Slovenije, Merkur

AMERICAN EXPRESS � licen�na, partnerska, mednarodna kartica


� klasi�na kartica

� zlata kartica

� poslovna kartica

� obro�na kartica

� rde�a

� siva

� srebrna

� gotovinska kartica � bonitetna

� posojilna kartica

� zlata kartica

11

Vse kartice imajo na sprednji strani številko kartice, zapis Ä�asovne veljavnosti in priimek ter ime uporabnika, znak ter banko, izdajateljico kartice. Nekatere imajo tudi elektronski Ä�ip. Na hrbtni strani sta vedno magnetni trak in podpisni trak, dodani pa so lahko drugi zaznamki, kot je proizvajalec plastike, izdajatelj itd.

V nadaljevanju si poglejmo opis in obliko posameznih kartic, ki jih izdaja najveÄ�ja univerzalna slovenska banka, Nova Ljubljanska banka, d.d. (NLB), ki ima licenco Banke Slovenije za opravljanje dejavnosti poslovnega banÄ�ništva, investicijskega banÄ�ništva in varÄ�evanja. Banka s svojo razvejano poslovno mrežo ponuja storitve doma in v tujini, tako za individualne stranke in javne ustanove, kot za obrtnike ter mala, srednja in velika podjetja. Leta 1999 je prejela Euromoney-evo priznanje za odliÄ�nost, s strani Central European Bank je bila imenovana za slovensko banko desetletja, vodilne svetovne ocenjevalne agencije pa so ji dodelile bonitetne ocene, ki jo uvršÄ�ajo med vodilne po varnosti med bankami v srednji in vzhodni Evropi.


KARTICA BA MAESTRO

Kombinirana kartica BA Maestro je mednarodna znamka debetne kartice, ki jo ima vsak imetnik osebnega ra�una:


SLIKA 1: KARTICA BA MAESTRO

Opis kartice

X Banka-izdajateljica kartice

Y Znak BA

Z Znak Maestro

[ � tevilka kartice

\ Ime in priimek imetnika

] Datum veljavnosti

^ Magnetni trak

_ Podpis imetnika

` Znak Cirrus

a Pri nekaterih karticah se

pojavljata hologram in

elektronski �ip

Vir: Navodila za poslovanje s kartico BA Maestro (2001, 2-3).

12

Kartica BA Maestro omogo�a:

� brezgotovinsko pla�evanje doma in v tujini,
� dvig gotovine na ve� kot 1.400 bankomatih v Sloveniji in 600.000 po svetu, � komitenti lahko razpolagajo z denarjem na ra�unu,
� brezpla�en dvig gotovine na bankomatih bank Skupine NLB,
� identifikacijo za opravljanje ban�nih storitev.

Kartico BA Maestro lahko imetniki in pooblašÄ�enci uporabljajo v okviru razpoložljivih sredstev in dovoljenega limita na svojem osebnem raÄ�unu. S to kartico, ki spada med debetne kartice v družini plaÄ�ilnih kartic Nove Ljubljanske banke d.d., so imetniki dobrodošli v veÄ� kot 80-tih državah sveta na bankomatih in prodajnih mestih, ki so oznaÄ�eni z nalepko Maestro ali Cirrus. Postopek dvigovanja gotovine ali plaÄ�evanja na prodajnih mestih je enak kot doma. Za dvig gotovine imetnik uporabi svojo osebno številko, ki nadomesti podpis potrdila o nakupu. Vsaka kartica BA Maestro velja dve leti in jo v banki pred potekom veljavnosti vsem imetnikom avtomatsko zamenjajo, osebna številka pa ostane nespremenjena.


KARTICA KARANTA





Karanta je blagovna znamka Nove Ljubljanske banke d.d., s katero lahko imetniki plaÄ�ujejo nakupe in storitve v Sloveniji na vseh prodajnih mestih, ki so oznaÄ�ena z nalepko Karanta. V okviru limita, ki ga doloÄ�i banka, jo lahko imetniki uporabijo ne glede na trenutno razpoložljiva sredstva in vedno, kadar pri sebi nimajo dovolj gotovine.

Poleg tega kartica Karanta omogo�a:

â�� možnost plaÄ�ila obveznosti na veÄ� kot 20.000 prodajnih mestih v Sloveniji, â�� možnost zavarovanja za primer izgube ali kraje kartice,
â�� za poslovanje lahko imetnik pooblasti tudi drugo osebo, ki dobi svojo kartico, â�� možno spremljanje porabe s kartico prek Klika NLB,


SLIKA 2: KARTICE KARANTA





Vir: www.nlb.si

13

â�� imetniki lahko izbirajo med razliÄ�nimi barvami kartice (velja za Karanto z odloženim plaÄ�ilom).


POSOJILNA KARTICA KARANTA





Vse navedene ugodnosti pri klasiÄ�ni kartici Karanta veljajo tudi za posojilno kartico Karanta, njena posebnost pa je prenašanje plaÄ�il na kasnejše mesece, za kar banka zaraÄ�una obresti. Višina takšnega odobrenega posojila lahko doseže zgornjo mejo

1.500.000 tolarjev, kar je odvisno od višine meseÄ�nega priliva na osebni raÄ�un. Tudi pri posojilni kartici Karanta se opravljeni nakupi plaÄ�ujejo enkrat na mesec. Imetniki kartic pri nakupih s kartico porabljajo svoje posojilo in ga hkrati z obveznim deležem meseÄ�nega plaÄ�ila porabljenega zneska spet sprošÄ�ajo. Ob prekoraÄ�itvi višine posojila je potrebno znesek nad odobrenim zneskom okvirnega posojila plaÄ�ati v celoti.

Obveznosti se pla�ujejo enkrat mese�no, dan izpla�ila imetniki izberejo sami: 8., 18., ali

28. dan v mesecu.

Glavne prednosti posojilne kartice Karanta so, da omogo�a:

â�� možnost plaÄ�ila obveznosti na veÄ� kot 20.000 prodajnih mestih v Sloveniji,
â�� delno plaÄ�ilo, obvezni delež meseÄ�nega plaÄ�ila je 10% oziroma 20% skupnega zneska

porabe, ostanek ob spremenljivi obrestni meri se prenese na kasnejši Ä�as,
� brezpla�no nezgodno zavarovanje,
� za poslovanje lahko imetniki pooblastijo tudi drugo osebo, ki dobi svojo kartico,
â�� znesek dolga lahko imetniki zmanjšajo ali v celoti poplaÄ�ajo z vmesnim plaÄ�ilom,
� dvig gotovine na ban�nem okencu do 50.000 tolarjev na dan,
â�� dvig gotovine je odvisen od višine odobrenega posojila in ne od stanja na osebnem

ra�unu,
� spremljanje porabe s kartico prek Klika NLB.


SLIKA 3: POSOJILNA KARTICA KARANTA





Vir: www.nlb.si

14

KARTICI MASTERCARD IN VISA









Kartici MasterCard in Visa sta vodilni mednarodni plaÄ�ilni kartici, ki ju uporablja veÄ� sto milijonov ljudi na milijonih prodajnih mest po vsem svetu. Za plaÄ�ilo z MasterCard in Visa doma ali v tujini zadošÄ�a podpis, saj je njen imetnik tudi brez gotovine vedno plaÄ�ilno sposoben.

Za manjša gotovinska plaÄ�ila je imetnikom MasterCard in Visa na voljo veÄ� sto tisoÄ� bankomatov, izplaÄ�ilo gotovine pa je mogoÄ�e tudi pri bankah po vsem svetu, ki so vkljuÄ�ene v oba sistema. Tako prodajna mesta kot banke in bankomati so oznaÄ�eni z nalepkami in drugimi oznakami MasterCard in Visa.

Kartici MasterCard in Visa ponujata niz ugodnosti, ki omogo�ajo brezskrbno, hitro in varno pla�evanje nakupov po vsem svetu.

Glavne zna�ilnosti in ugodnosti so:

� kartica omogo�a brezgotovinske nakupe blaga in storitev na prodajnih mestih doma in v tujini,

â�� s kartico lahko imetniki plaÄ�ujejo na prek 24 milijonov prodajnih mestih v veÄ� kot 200 državah po svetu ali dvignejo gotovino na veÄ� kot milijon bankomatih po svetu,

� pla�ilo nakupov s kartico poravnajo imetniki enkrat na mesec, na dan, ki ga izberejo sami, 8., l8. ali 28. dan v mesecu, pri �emer se odlog pla�ila ne obrestuje,

� mese�ni izpisek z navedenimi nakupi imetnikom omogo�a pregled nad izdatki,
â�� za plaÄ�ilo lahko pooblastijo banko ali sami plaÄ�ajo s položnico,
� kartico uporabljajo v okviru dovolj visokega limita, ki ga dolo�i banka,
� imetniki kartice so vklju�eni v nezgodno zavarovanje,
� kartica omogo�a hotelske rezervacije po vsem svetu,
â�� kartica omogoÄ�a najem avtomobila rent a car, brez plaÄ�ila sicer obveznega pologa, â�� kartica omogoÄ�a naroÄ�ilo blaga po telefonu in kataloške nakupe,
� s kartico lahko imetniki naro�ijo in pla�ajo nakup prek interneta,
â�� možen nujni dvig gotovine ali izdelava nadomestne kartice v tujini,
� brezpla�no nezgodno zavarovanje,
� prek Klika NLB lahko spremljajo porabo po kartici,


SLIKA 4: KARTICI MASTERCARD IN VISA





Vir: www.nlb.si

15

â�� možnost izbire motiva na kartici (velja za kartice z odloženim plaÄ�ilom),
� ob izgubi ali kraji kartice v tujini je imetniku kjerkoli na voljo izdaja nadomestne

kartice ali izredni dvig gotovine (NLB d.d., 2001, 9).


ZLATA KARTICA MASTERCARD





Ta prestižna kartica je namenjena ljudem, ki zaradi svojega naÄ�ina življenja v vsakem trenutku zahtevajo in potrebujejo najvišjo kakovost storitev oziroma tistim, ki imajo višje zahteve in katerih življenjski stil zahteva pogosto plaÄ�evanje višjih zneskov.


Dodatno zavarovanje ob kraji ali izgubi zlate kartice MasterCard

Imetniki zlate kartice MasterCard so zavarovani ob zlorabi za primer izgube ali kraje kartice. Zavarovalnica krije škodo, nastalo zaradi zlorabe kartice do višine osebnega limita porabe. Povrnitev škode lahko imetniki uveljavijo že 24 ur pred prijavo izgube oziroma kraje kartice (NLB d.d., Promocija, 2005).


Nezgodno zavarovanje

Vsak imetnik zlate kartice MasterCard je nezgodno zavarovan vse dni v obdobju veljavnosti kartice, in sicer za primer nezgodne smrti v višini 1.500.000,00 SIT in za primer popolne trajne invalidnosti kot posledice nezgode v višini 7.500.000,00 SIT.

Za zlato kartico sicer veljajo vse že navedene ugodnosti, in še dodatne:

â�� višji limit poslovanja, ki omogoÄ�a izpolnjevati imetnikove še tako zahtevne želje, â�� brezplaÄ�no nezgodno zavarovanje,
� enostavno brezgotovinsko pla�evanje in dvig gotovine tudi v tujini,
� brezpla�no zavarovanje za primer izgube ali kraje kartice,
� ob izgubi kartice je mogo� nujni dvig gotovine v tujini,


SLIKA 5: ZLATA KARTICA MASTERCARD





Vir: www.nlb.si

16

� brezpla�na izdelava nadomestne kartice v tujini,
â�� možno spremljanje porabe s kartico prek Klika NLB,
� pla�ilo nakupov s kartico poravnajo imetniki enkrat na mesec, na dan, ki ga izberejo

sami, 8., 18., ali 28. dan v mesecu, pri �emer se odlog pla�ila ne obrestuje,
� s kartico lahko imetniki rezervirajo hotel ali najamejo avtomobil brez pla�ila pologa,
� imetniki lahko pla�ujejo preko interneta, naro�ajo po katalogih in telefonu,
� za poslovanje lahko pooblastijo tudi drugo osebo, ki dobi svojo kartico (NLB d.d.,

Promocija, 2005).


POSLOVNA KARTICA MASTERCARD





Poslovna kartica MasterCard je namenjena tistim, ki želijo enostavno in varno plaÄ�evanje z denarjem podjetja, radi pa bi se izognili nevšeÄ�nostim, povezanim s plaÄ�evanjem z gotovino ali naroÄ�ilnicami. Kartice lahko uporablja veÄ� zaposlenih v podjetju.

Imetniki poslovne kartice MasterCard ne potrebujejo gotovine in se lahko vsak hip odpravijo na pot. Z njo lahko kupijo letalsko vozovnico, plaÄ�ajo taksi, najamejo avtomobil, rezervirajo in plaÄ�ajo hotel, morebitno pogostitev poslovnega partnerja in tudi dvignejo gotovino. Prejeta potrdila in raÄ�uni omogoÄ�ajo kasnejši obraÄ�un in pregled poslovnih izdatkov. Poslovna kartica MasterCard je s svojimi lastnostmi oziroma prednostmi pravo sodobno plaÄ�ilno sredstvo vsakega poslovnega Ä�loveka.

Poslovna kartica ponuja imetniku številne ugodnosti, ki postajajo v današnjem poslovnem življenju Ä�edalje bolj nepogrešljive :

� preprosto pla�evanje z denarjem podjetja doma in v tujini na prodajnih mestih, ozna�enih z nalepko MasterCard,

� dvigovanje gotovine na bankomatih ali v ban�nih poslovalnicah, ozna�enih z nalepko

MasterCard,
� omogo�a pla�ilo nepredvidenih izdatkov na potovanju,


SLIKA 6: POSLOVNA KARTICA MASTERCARD





Vir: www.nlb.si

17

� poraba se poravnava enkrat mese�no, kar omogo�a odlog pla�ila obveznosti do enega meseca (brez obresti),

� enostaven pregled nad poslovnimi izdatki z mese�nimi obvestili o opravljenih transakcijah,

â�� možen nujni dvig gotovine ali izdelava nadomestne kartice v tujini,
� 24 milijonov prodajnih mest in skoraj milijon bankomatov,
� dvig na bankomatu do 200.000 SIT dnevno,
� poravnava obveznosti enkrat mese�no po imetnikovi izbiri: 8., 13., 18., 23. ali 28. dan

v mesecu.


3.3 Statisti�ni podatki o karticah

Konec leta 2005 je bilo v Sloveniji prek 3,4 milijona plaÄ�ilnih kartic, kar je tri odstotke veÄ� kot leta 2004. Med izdanimi karticami je bilo dobri dve tretjini debetnih. Poleg tega se je za deset odstotkov poveÄ�ala celotna vrednost dvigov na bankomatih. � tevilo debetnih kartic je leta 2005 v primerjavi z letom 2004 zraslo le za odstotek, medtem ko se število kreditnih kartic v zadnjih letih v povpreÄ�ju vsako leto poveÄ�a za okoli osem odstotkov (Hafner 2006a, 27).


Deset odstotkov transakcij s tujimi karticami

Kljub manjšemu številu je bilo leta 2005 skupaj opravljenih slabih 63,4 milijona transakcij s kreditnimi karticami, kar je 28 odstotkov veÄ� kot z debetnimi. Glede na znesek vseh transakcij v letu 2005 je razlika med karticama še veÄ�ja, saj se je s kreditnimi karticami opravila za 36 odstotkov veÄ�ja vrednost vseh plaÄ�il. V celotnem znesku opravljenih transakcij, ki je leta 2005 znašal 935,57 milijarde tolarjev (3,9 milijarde evrov), je bilo 9,8 odstotka transakcij opravljenih s plaÄ�ilnimi karticami, izdanimi v tujini (Hafner 2006b, 27).

SLIKA 7: � TEVILO IZDANIH KREDITNIH IN DEBETNIH KARTIC V
SLOVENIJI PO LETIH

18


Na POS terminalih porabljenih 869 milijard tolarjev

Poleg plaÄ�ilnih kartic se v zadnjih letih poveÄ�uje tudi število dvigov na bankomatih in število opravljenih transakcij prek POS terminalov. V Sloveniji je bilo konec leta 2005 na

1.490 bankomatih opravljenih 66,5 milijona transakcij, kar v denarnih enotah pomeni dobrih 983 milijard tolarjev (4,1 milijarde evrov). Omenjeni znesek se je v primerjavi z letom 2004 pove�al za dobrih deset odstotkov. Na POS terminalih je bilo leta 2005 opravljenih 109,5 milijona transakcij v skupni vrednosti 868,7 milijarde tolarjev (3,63 milijarde evrov) oziroma 6,9 odstotka ve� kot leta 2004 (Hafner 2006c, 27).

Leta 2005 je upadlo število transakcij na POS terminalih, kar je razvidno iz spodaj prikazanih podatkov.


TABELA 2: � TEVILO POS TERMINALOV PO LETIH



� TEVILO


VREDNOST


VREDNOST

LETO


� TEVILO POS


TERMINALOV


TRANSAKCIJ


TRANSAKCIJ


TRANSAKCIJ

(V MIO)


(V MRD SIT)


(V MIO EUR)

1999


15.269 38,15 223,69 933,46

2000


21.723


49,38


313,74


1.309,23

2001


26.186 73,45 466,63 1.947,20

2002


29.452


91,75


585,10


2.441,59


2003 32.035 111,79 719,57 3.002,72 2004


34.770


110,77


812,86


3.392,01


2005 28.817 109,51 868,68 3.624,92



Vir: Banka Slovenije.

V devetih letih se je število bankomatov poveÄ�alo skoraj za trikrat. Podatki so prikazani na sliki 8.


SLIKA 8: � TEVILO BANÄ�NIH AVTOMATOV PO LETIH





0


1600





1997


1400

1200

1000

800

600


� tevilo bankomatov

400

200



1998


1999


2000


2001


2002


2003


2004


2005



Vir: Banka Slovenije

19


4 PLA�ILNE KARTICE IN POS TERMINALI Z VGRAJENIM �IPOM


Mednarodni forum kartiÄ�ne tehnologije in varnosti Cartes 2002, ki je potekal v Parizu, je opozoril na najveÄ�ji problem sodobnega poslovanja. Tehnologijo plaÄ�evanja s plaÄ�ilnimi karticami je treba nujno zamenjati, sicer bodo ob vse veÄ�ji rasti e-poslovanja tovrstne denarne transakcije v veliki nevarnosti. Na ta problem sodobnega poslovanja so sicer prvi opozorili pri MasterCardu, vodilni svetovni družbi za kartiÄ�no poslovanje. Z veÄ� kot 1,7 milijarde MasterCardovih Maestro in Cirrus karticami je bilo v letu 2002 po svetu opravljenih veÄ� kot 11,6 milijarde transakcij v vrednosti dobre milijarde dolarjev. PlaÄ�ilne kartice ostajajo temelj poslovanja v prihodnje, zato je MasterCard kot vodilni na tem podroÄ�ju s svojimi partnerji pred Ä�asom ustanovil združenje EMV (Eurocard, MasterCard, Visa â�� standard za uporabo Ä�ipa), ki bo sistem s plaÄ�ilnimi karticami po svetu povsem spremenil. Podpredsednik Chip Product Managementa pri MasterCard International, je povedal, da je najpomembnejše zagotavljanje popolne varnosti denarnih transakcij s plaÄ�ilnimi karticami kjerkoli po svetu. PlaÄ�ilne kartice imajo vgrajen pametni Ä�ip, ki bo povsem nadomestil plaÄ�ilne kartice z magnetnim trakom oziroma slipom. Gre za izboljšano varnost in ob dobrem sodelovanju s partnerskimi bankami je praktiÄ�no onemogoÄ�ena kakršna koli zloraba plaÄ�ilne kartice.

V Veliki Britaniji so za štirinajst milijonov plaÄ�ilnih kartic že uvedli MasterCardov EMV standard z vgrajenim Ä�ipom, v Franciji in NemÄ�iji se na zamenjavo obiÄ�ajnih plaÄ�ilnih kartic s slipom za plaÄ�ilne kartice s Ä�ipom pospešeno pripravljajo, sicer pa bo MasterCardova kartica s Ä�ipom postala obvezna leta 2007. Zamenjavo navadnih plaÄ�ilnih kartic MasterCard in Visa bodo morale opraviti tudi vse slovenske banke, ki sodelujejo v sistemu plaÄ�ilnih kartic. Zato bodo tudi slovenske banke zaÄ�ele uporabljati MasterCardovo tehnologijo Risk explorerja, ki pomeni inteligenten nadzor denarnih transakcij z najsodobnejšo zašÄ�ito. Vsi, ki sprejemajo plaÄ�ilne kartice, v svetu je takšnih lokacij veÄ� kot 28 milijonov, bodo morali zamenjati sedanje Ä�italnike z novimi, pametne plaÄ�ilne kartice s Ä�ipi. Transakcije z novimi karticami bodo izredno varne, že sedaj pa je neposredno v MasterCardovem omrežju transakcija opravljena v dveh sekundah. Lastnik kartice bo imel v vgrajenem Ä�ipu na kartici vse zanj pomembne podatke. V sedanjem Ä�ipu z zmogljivostjo

32 KB, v naslednjih letih bo zmogljivost še enkrat veÄ�ja, zato bo lahko uporabnik hranil še veÄ� svojih podatkov, ki jih rabi pri vsakodnevnih opravilih. MasterCard je ob tem svetovnem standardu razvil tudi vso potrebno podporo, od nadzora nad transakcijami s postopkom brez stranke, ki ga imenujejo Clientless, do rešitev plaÄ�evanja brez fiziÄ�nega stika med kartico in terminalom, to je Proximity (Tekavec 2003a, 11).


4.1 Nova generacija pla�ilnih kartic

MasterCard International je v svetovnem e-poslovanju vodilno podjetje, ki je razvilo najsodobnejše rešitve za e-poslovanje na podroÄ�ju tehnološke integracije globalnih rešitev plaÄ�ilnih sredstev, vkljuÄ�no s plaÄ�ilnimi karticami MasterCard, Cirrus in Maestro. Teh je veÄ� kot 1,7 milijarde, za katerimi stoji približno 25.000 Ä�lanic v 210 državah in obmoÄ�jih po vsem svetu. Z napovedjo Ä�etrte razliÄ�ice kartice MasterCard M/ChipTM (MChip 4) so se odzvali na povratne informacije planskih finanÄ�nih inštitucij po svetu in razvili

20

prilagodljivo raÄ�unalniško aplikacijo za pametne kreditne in plaÄ�ilne kartice. PlaÄ�ilne kartice z vgrajenim integriranim vezjem, Ä�ipom, so bile uvedene že leta 1998 kot integrirana ponudba za kreditno-plaÄ�ilne kartice, od takrat pa so jih zaÄ�eli vpeljevati skoraj po vsem svetu.

Namestnik direktorja Chip and Mobile Commerce Center of Exellence, MastreCard International, je povedal, da je trg pametnih kartic drugaÄ�en. Aplikacije M/Chip so obogatili z rešitvami, ki so narejene bolj prilagodljivo in uÄ�inkovito za izdajatelje po vsem svetu. M/Chip 4 bo v naslednjih letih nadaljeval z grajenjem moÄ�nega zagona za prenosljivost na Ä�ipne kartice (Tekavec 2003b, 11).

Moj Ä�IP in PIN je projekt, s katerim banke seznanjajo komitente v Sloveniji in jih obvešÄ�ajo o prihajajoÄ�ih spremembah na podroÄ�ju plaÄ�evanja s plaÄ�ilnimi karticami. V zadnjih letih v svetu poteka intenzivna zamenjava plaÄ�ilnih kartic, opremljenih z magnetno stezo, namesto njih pa prihajajo pametne kartice, ki imajo namešÄ�en Ä�ip. Eden izmed razlogov za prehod na Ä�ip izvira iz zastarelosti tehnologije magnetnega zapisa. Zmogljivosti magnetnega traku namreÄ� ne izpolnjujejo zahtev po novih funkcionalnostih in vsebinah, ki jih prinaša nov naÄ�in življenja in poslediÄ�no novi kartiÄ�ni proizvodi ter storitve. Zagotovo pa je prvi razlog v poveÄ�ani varnosti poslovanja, zato so v sistemu Activa odloÄ�ili pametno kartico uporabiti med prvimi v svetu. S tem omogoÄ�ajo komitentom najvišjo možno obliko varnosti in jim hkrati ponujajo vrsto novih funkcionalnosti, ki jih kartica z vgrajenim Ä�ipom in novo tehnologijo omogoÄ�a.


SLIKA 9: KARTICA S �IPOM





Vir: www.nkbm.si

Kartica Activa Maestro ima na prvi strani vgrajen Ä�ip, ki omogoÄ�a banÄ�ne transakcije s pomoÄ�jo Ä�ipne tehnologije. Kot pametna plaÄ�ilna kartica omogoÄ�a tudi druge sodobne storitve, kot je varno spletno nakupovanje, shranjevanje banÄ�nih in drugih digitalnih potrdil na Ä�ip, varna uporaba spletnega banÄ�ništva in drugih sodobnih spletnih portalov. Osnovne funkcije, brezgotovinsko plaÄ�evanje blaga in storitev, dvigovanje gotovine na bankomatih in POS terminalih ter poslovanje s Ä�eki, ostajajo nespremenjene, podatki pa še varnejši (Activa, 2006).

21

Novi izzivi karti�nega poslovanja bank

Tehnologija kartiÄ�nega poslovanja se v današnjem svetu razvija z veliko hitrostjo. Banke, podjetja, vladne inštitucije in drugi uporabniki kartic neprestano išÄ�ejo naÄ�ine za njihovo varnejšo in uÄ�inkovitejšo uporabo. S tega vidika klasiÄ�ne magnetne kartice poÄ�asi, a zanesljivo odstopajo svojo, skoraj tridesetletno prevlado v svetu kartiÄ�nega poslovanja drugim, izboljšanim in kakovostnejšim kartiÄ�nim nosilcem podatkov. V poslovanje se uvajajo tako imenovane "pametne kartice" (angl. Smart Card), katerih bistven element je majhen Ä�ip, ki vstavljen v ustrezen aparat skrbi za prenos doloÄ�enih podatkov. Takšne kartice v Sloveniji najpogosteje uporabljamo v telefonskih govorilnicah, dobili pa smo jih tudi kot našo prvo zdravstveno kartico. Poleg "pametnih kartic" pa se v svetu vedno bolj uporabljajo pri nas še relativno neznane laserske optiÄ�ne kartice, katerih uvedba je na marsikaterem poslovnem, vojaškem in socialnem podroÄ�ju pomenila pravo revolucijo.

Laserska optiÄ�na kartica je spominski medij v velikosti plaÄ�ilne oziroma kreditne kartice. Opremljena je s 35-milimetrskim optiÄ�nim refleksijskim trakom, na katerega se s pomoÄ�jo laserja lahko zapisuje in bere vsakovrstne podatke. Na optiÄ�nem traku je 4,1 MB prostora za zapis podatkov, kar je v primerjavi s klasiÄ�nim magnetnim trakom ali Ä�ipom pametne kartice neprimerno veÄ�ja prostornina. Magnetni trak na magnetni kartici ima namreÄ� prostornine le okoli 0,0002 MB, Ä�ip pametne kartice pa 0,008 MB. Ta prostornina omogoÄ�a laserski kartici že v osnovi drugaÄ�en tehnološki pristop pri operiranju s podatki, saj se v nasprotju z drugimi vrstami kartic lahko vsi zapišejo neposredno nanjo. Magnetne in pametne kartice so s tega vidika le posrednik imetnikovih podatkov centralnemu raÄ�unalniku, ki nato v zvezi njimi sproži zahtevane akcije, medtem ko lahko na laserskih karticah s pomoÄ�jo centralnega raÄ�unalnika zapišemo obsežne arhive podatkov (Rotovnik 2001a, 12).


Razlika med lasersko in drugimi karticami

Bistvena razlika, ki loÄ�uje lasersko optiÄ�no kartico od drugih vrst kartic, je torej njena sposobnost arhiviranja podatkov. To pomeni, da se lahko nanjo zapisujejo tako podatki, ki omogoÄ�ajo identifikacijo imetnika kartice, kot tudi podatki, ki so predmet njenega poslovanja. V banÄ�ništvu so to podatki o prometu na raÄ�unu, v zdravstvu, na primer, pa slikovni in zaupni zdravstveni podatki o posameznikovih boleznih in operacijah.

Lastnost, ki lasersko kartico uvršÄ�a na sam vrh varnosti pri poslovanju, je njena sposobnost trajnega shranjevanja podatkov. To pomeni, da so podatki, ki so nanjo enkrat že zapisani, neizbrisni do konca njenega fiziÄ�nega trajanja. Sprememba doloÄ�enega podatka oziroma njegov popravek je s tega vidika na njej zapisan kot nov podatek, kar pomeni, da se zaradi ažuriranja stanja arhiva na kartici stari podatek ne izbriše. Možnost trajnega dostopa do celotnega prometa oziroma zgodovine že zapisanih podatkov dajejo laserski kartici tudi status dokumenta, kar je pri banÄ�nem poslovanju velikega pomena. Nepoštene manipulacije s podatki, ki jih dopušÄ�ajo druge kartice, namreÄ� postanejo z uporabo laserske kartice preteklost, saj je spremljanje prometa na raÄ�unih in oseb, ki so posamezno finanÄ�no ali nefinanÄ�no akcijo sprožile, neizbrisno (Rotovnik 2001b, 12).

22

4.2 Uporabnost in nadzor6

M/Chip 4 je bil razvit posebej za to, da izdajateljem ponudi veÄ�jo uporabnost, podporo in nadzor. V skladu z najnovejšimi zahtevami vpeljuje M/Chip 4 nov algoritem EMV za kljuÄ� seje, ki bo zlasti koristil izdajateljem, ki želijo enoten proces avtorizacije na glede na ponudnika aplikacije, medtem ko hkrati nudi dodatno zašÄ�ito pred napadi DPA (differential power analysis). M/Chip 4 ima zmožnost shraniti zadnjih deset transakcij, skupaj s podatki o znesku, valuti in datumu transakcije, kumulativnem števcu transakcij na kartici ter o tem, ali je bila transakcija odobrena ali zavrnjena oziroma, ali je bilo treba zahtevati avtorizacijo. Izdajatelji kartic lahko razdelijo svoje portfelje in nadzirajo uporabo kartic pri razliÄ�nih trgovskih kategorijah. Uporabljajo se lahko tudi skupaj s sistemom za generiranje podatkov za avtorizacijo, ki so potrebni za jamstvo transakcij v elektronski trgovini. Vse je nastalo kot osnova delovanja MasterCard International, ki je sicer globalno podjetje za plaÄ�ila z eno najbolj znanih blagovnih znamk na svetu. MasterCard seveda ne izdaja kartic, niti nima letnih Ä�lanarin za imetnike kartic, niti od trgovcev ne zahteva, da sprejemajo njegove kartice ali dajejo posebne popuste. To je samo Ä�lanska organizacija s Ä�lanskimi finanÄ�nimi ustanovami iz vsega sveta oziroma osnovna operacijska podružnica zasebne delniške družbe MasterCard Incorporated, ki je registrirana pri ameriški agenciji za trg vrednostnih papirjev. MasterCard je tako v bistvu le blagovna znamka za plaÄ�ilne in kreditne kartice z visoko garancijo, glavne Ä�lanice, ki ponujajo MasterCardove proizvode v Sloveniji, pa so Nova Ljubljanska banka, Banka Koper, Societe Generale Group (SKB), Abanka Vipa, Probanka, in Bank Austrija (Tekavec 2003c, 11).


4.3 Razvoj spremljajo�e opreme

Sodobnim varnostnim trendom s pla�ilnimi karticami sledijo tudi proizvajalci spremljajo�e opreme. Analize so pokazale, da bo svetovni trg do leta 2010 potreboval neverjetnih ve� ko 40 milijonov raznovrstnih ban�nih oziroma pla�ilnih terminalov. Pri Ingenicu, vodilnem svetovnem proizvajalcu pla�ilnih terminalov, predvidevajo, da se je njihova rast proizvodnje pla�ilnih terminalov od leta 2000 do 2003 pove�ala kar za 200 odstotkov. Na ra�un pametnih pla�ilnih kartic je na primer najve�ji francoski proizvajalec pla�ilnih terminalov Xiring pove�al proizvodnjo kar za 93 odstotkov in v enem letu prodal okrogel milijon �italnikov, ki jih uporabljajo v ban�nem poslovanju. Proizvajalci �italnikov ra�unajo, da bo svetovni trg v letu 2006 potreboval kar 27,5 milijona �italnikov (Tekavec, 2003d, 11).


4.4 Premoženje na plastiki

PlaÄ�ilne kartice so postale že obiÄ�ajno sredstvo brezgotovinskega plaÄ�evanja, ki pa ima žal svoje omejitve. Razen seveda tistih, ki si lahko privošÄ�ijo najveÄ� z zlatimi, diamantnimi in še katerimi podobnimi kartiÄ�nimi pridevniki. Družba MasterCard Europe, sicer vodilna pri razvoju in izdaji plaÄ�ilnih kartic, je zelo zgodaj ugotovila, da so med njenimi uporabniki tudi taki, ki imajo veliko veÄ� denarja, kot ga lahko porabijo z obiÄ�ajnimi plaÄ�ilnimi karticami. Premium programe posebnih plaÄ�ilnih kartic je MasterCard vpeljal leta 1968 na


6 Prirejeno po prilogi Dnevnika, Tolar na tolar (2003,11).

23

� vedskem samo zato, da bi zadovoljil potrebe in želje svojih premožnejših strank. Tako je nastala njihova zlata plaÄ�ilna kartica MasterCard kartica, ki jih banke izdajajo svojim najboljšim strankam, da tudi tako potrdijo svoj prestiž. Z najnižjim limitom 5000 evrov, dodatnim zavarovanjem in dodatno 24-urno podporo imetnikom zlatega MasterCarda resniÄ�no ni treba skrbeti za niÄ�.

Banke, ki izdajajo MasterCard kartice, so kmalu ugotovile, da so zlate kartice za nekatere še premalo, da bi lahko izkoristili vse prednosti svojega premoženja. V drugi polovici devetdesetih let so tako uvedli svetovno novost, ki so jo kmalu posnemali tudi drugod. MasterCard Platinum kartica je postala novi statusni dokaz, ki omogoÄ�a še veÄ� od zlate plaÄ�ilne kartice. Platinasto kartico spremljajo vrhunske nadstandardne storitve in asistence ter zavarovanja. Imetniki platinastih kartic so kar takoj vkljuÄ�eni v razliÄ�ne VIP sezname in na veÄ� kot dvesto letališÄ�ih po svetu njihovim imetnikom na stežaj odpirajo vrata VIP prostorov. Ugledne svetovne verige luksuznih izdelkov so posebej zanje pripravile poseben program MasterCard collection. Pri nas manj znane, v tujini pa cenjene verige, kakršne so The Savoy group, Le Meridien, Relais et Chateaux in druge, imetnikom platinastih kartic ponujajo posebne programe po posebnih cenah, ki pa so tako ali tako višje od obiÄ�ajnih, toda kdor ima »platino« v denarnici, si vse to lahko privošÄ�i. V slovenskih bankah naj bi jih zaÄ�eli svojim najboljšim strankam deliti leta 2004. Vprašanje pa je, kdaj bo katera slovenska banka izdala verjetno najbolj cenjeno in najbolj prestižno kartico, MasterCard World Signia. V Evropi jo od leta 1997 izdaja le dvajset najveÄ�jih bank, in to svojim najveÄ�jim, najbolj dragocenim in torej s tem tudi najbolj premožnim strankam. V Evropi je le okoli 10.000 tistih, ki nosijo s seboj Signio, posebej oblikovano plaÄ�ilno kartico z vgraviranim podpisom lastnika. Z njo se odpira povsem drugaÄ�en svet privilegijev, ki se zaÄ�ne z banÄ�nim osebnim skrbnikom lastnikovega raÄ�una. Seveda se z njo odpirajo VIP prostori na veÄ� kot 300 letališÄ�ih po svetu in MasterCard prek banÄ�nih komitentov ponuja vso možno pomoÄ�, od potovalnih rezervacij do popustov v izbranih hotelih, izposojevalnicah avtomobilov, potovalnih agencijah, ob tem pa zagotavlja še medicinsko in pravno pomoÄ� ter potovalno zavarovanje. Imetniki Signie jo bodo res imeli vedno pri sebi, ker v primeru izgube v dveh urah zagotovijo denarno nakazilo in v dveh delovnih dneh novo kartico.

Platinaste in Signia kartice v Sloveniji še ni, so pa zato postale že skoraj obiÄ�ajne zlate kartice. Mnogi Slovenci vendar imajo pod palcem že dovolj in tudi dovolj redni plaÄ�niki so. Tako Visa že nekaj Ä�asa izdaja svojo prestižno Visa Gold kartico, ki omogoÄ�a višje limite porabe in prepoznavnost, varnost in visoko raven storitev. Visa pa vsaj za zdaj pri nas še ne izdaja svoje najbolj prestižne platinaste kartice, kjer je konÄ�ni znesek pri enkratnem dvigu omejen na 100.000 dolarjev. Nova Ljubljanska banka izdaja svojim komitentom prestižno kartico Zlati MasterCard, z zlato kartico sledi drugim v Sloveniji tudi American Express, ki je najbolj prestižni izdajatelj plaÄ�ilnih kartic. OmogoÄ�a uporabo brez vnaprej doloÄ�enega limita, nadomestilo kartice v 24 urah, imetniki zlatega American Expressa pa lahko uporabljajo še storitev Gold Assist, ki pomeni svojevrsten osebni servis ob številnih neprijetnostih. V Sloveniji je navzoÄ� tudi Diners Club, ki je tudi zaÄ�el to svetovno revolucijo s plaÄ�ilnimi karticami. Zanje je verjetno najpomembnejše izdajanje t.i. Co-brand kartic, ki pomeni sodelovanje med podjetji in izdajatelji kartic (Tekavec, 2003,

11).

24


SLIKA 10: MASTERCARD PLATINUM KARTICA





Vir: Priloga Dnevnika, Tolar na tolar





SLIKA 11: MASTERCARD WORLD SIGNIA





Vir: Priloga Dnevnika, Tolar na tolar

25


5 PROCESIRANJE KARTI�NEGA POSLOVANJA


Banke so z namenom zagotovitve procesne podpore poslovanja s plaÄ�ilnimi karticami ustanovile Bankart d.o.o., Procesiranje plaÄ�ilnih instrumentov, Celovška 150, Ljubljana. Družba Bankart nudi svoje storitve s podroÄ�ja procesiranja kartiÄ�nega in bankomatskega poslovanja ter POS terminalov vsem bankam in drugim finanÄ�nim institucijam v Sloveniji, pa tudi zainteresiranim nebanÄ�nim organizacijam7. Uporabnikom svojih storitev zagotavlja tudi podatke za izvrševanje plaÄ�il na osnovi plaÄ�ilnih in posojilnih kartic in izvaja avtorizacije transakcij ter servis samopostrežnih naprav in personalizacijo kartic8. Bankart upravlja mrežo banÄ�nih avtomatov za praktiÄ�no vse poslovne banke, ki so v Sloveniji dejavne na podroÄ�ju poslov s prebivalstvom. V letu 2000 je Bankart postavil novo platformo za upravljanje mreže banÄ�nih avtomatov, ki je med drugim omogoÄ�ila enostavnejšo širitev obstojeÄ�ih ter implementacijo novih storitev. Tako je sedaj možno na banÄ�nih avtomatih dvigovati gotovino tudi z nekaterimi mednarodnimi karticami in kupovati bone za uporabo mobilnih telefonov.

Sistem Activa deluje pod okriljem Banke Koper. Banka Koper, ki je lastnica blagovne znamke Activa in za sistem opravlja naloge procesnega in razvojnega centra, prav tako nastopa v odnosu do sistemov MasterCard in Visa kot principalna Ä�lanica. Ostale banke imajo v teh institucijah status pridruženih Ä�lanic.

Plasis je tretji najveÄ�ji procesni center v Sloveniji in je odvisno podjetje SKB Banke. Podjetje je na slovenskem trgu prisotno že od leta 1993. Zadnja leta je aktivno tudi zunaj meja Slovenije, in sicer omogoÄ�a produkcijsko podporo bankam iz Skupine Societe Generale, ki poslujejo v Srbiji, Ä�rni gori ter v Bolgariji. Z uporabo najsodobnejših tehnologij in rešitev s podroÄ�ja informacijske tehnologije opravlja Plasis storitve, povezane s podporo izdajanju razliÄ�nih kartiÄ�nih produktov in sprejemanju mednarodnih plaÄ�ilnih kartic sistema MasterCard in Visa preko POS terminalov na prodajnih mestih.


5.1 Imprinterji

Pri uporabi imprinterja se prenese reliefni zapis podatkov plaÄ�ilne kartice in plošÄ�ice prodajnega mesta na potrdilo o nakupu9. To je klasiÄ�en roÄ�ni naÄ�in, ki zahteva nekatera preverjanja pri plaÄ�ilu s kartico. Ob plaÄ�ilu mora prodajno mesto preveriti:

Â� izgled kartice, kartica ne sme biti poškodovana, spremenjena, preluknjana, zlepljena in podobno,


7 Kratica POS izvira iz anglešÄ�ine in pomeni Point Of Sale â�� prodajno mesto, oziroma Ä�isto enostavno blagajna. POS terminal je naprava, ki omogoÄ�a plaÄ�ilo s plaÄ�ilnimi karticami. Transakcije so opravljene na elektronski naÄ�in in prenešene na banko najpogosteje preko klicne telefonske zveze.

8 Personalizacija â�� vnos podatkov na kartice v kodirni obliki in reliefnega (embossing) ter gladkega zapisa (termontransfer). Dimenzije kartic so 85,75 mm krat 54,03 mm, širina magnetnega in podpisnega traku je od 6 mm do 16 mm, debelina kartice je 0,76 mm.

9 Imprinter je naprava za odtis.

26

Â� seznam neveljavnih kartic, ki mu pravimo stop lista. Kartico, ki je na stop listi, prodajna mesta zadržijo,

� datum veljavnosti je vedno ozna�en z iztekom npr.10, � podpis kupca.

Ko kupec podpisuje potrdilo o nakupu, morajo imeti kartico v rokah prodajalci in je ne vrnejo kupcu, dokler se ne opravi primerjava podpisov. Ä�e se podpisa bistveno razlikujeta, lahko zahteva prodajalec ponovni podpis na hrbtni strani potrdila o nakupu ali na posebnem listku, ki se shrani skupaj s potrdilom o nakupu. Ä�e tudi ta podpis ne ustreza, lahko zahteva prodajalec od kupca dokument s sliko in na potrdilu zabeleži številko dokumenta. Postopek prodajalec opravi vljudno, Ä�e je potrebno, pojasni kupcu, da gre za zašÄ�ito poslovanja, predvsem pa za zašÄ�ito samega imetnika kartice.

Prodajno mesto prejema stop listo dvakrat meseÄ�no do petega oziroma dvajsetega v mesecu. Stop lista je veljavna takoj ob prejemu. Izpolnjevanje potrdila o nakupu pri uporabi imprinterja poteka tako, da se v imprinter vstavi kartica, preko nje pa obrazec Potrdilo o nakupu (Priloga 1). Prodajalec v obe smeri potegne roÄ�ico preko potrdila in tako nanj odtisne reliefni zapis podatkov kartice in plošÄ�ice s podatki prodajnega mesta. V kolikor podatki na potrdilu niso Ä�itljivi, prodajalec v prisotnosti kupca uniÄ�i potrdilo in ponovi postopek z novim potrdilom. Celotni postopek izpolnjevanja potrdila naÄ�eloma (in Ä�e je to mogoÄ�e) poteka v prisotnosti kupca. Prodajalec roÄ�no vpiše na potrdilo o nakupu datum nakupa in znesek. Ä�e je bila opravljena avtorizacija, vpiše tudi avtorizacijsko kodo11. Znesek nakupa se vpiše v tolarjih in stotinih, z decimalno vejico. Ä�e je znesek celo število, se vpišejo decimalna vejica in dve niÄ�li. Kupec v prisotnosti prodajalca potrdilo podpiše, prodajalec pa primerja podpis na hrbtni strani kartice s podpisom na potrdilu o nakupu. Prvi izvod potrdila prejme kupec, drugi izvod potrdila je namenjen arhiviranju pri prodajnem mestu, zadnja kopija pa se skupaj s specifikacijo predloži procesnemu centru. Specifikacija potrdil o nakupu (Priloga 2) je zbirnik potrdil o nakupu doloÄ�enega obdobja, na osnovi katerega bo banka poravnala terjatev prodajnemu mestu. Višina poravnave terjatev je skupni znesek potrdil o nakupu, zmanjšan za pogodbeno dogovorjeni odstotek provizije. Prodajno mesto dostavi banki ali procesnemu centru specifikacijo s potrdili o nakupu najmanj enkrat tedensko. Eni specifikaciji lahko dodajo prodajna mesta najveÄ� sto potrdil o nakupu. Postopek izdelave specifikacije potrdil o nakupu poteka tako, da na prodajnih mestih najprej ugotovijo število potrdil o nakupu in seštejejo zneske na njih, znesek provizije se izraÄ�una po formuli:





Na specifikacijo trgovci vpišejo:

� transakcijski ra�un prodajnega mesta,
Â� številko prodajnega mesta,
Â� število potrdil, ki jih dostavljajo v plaÄ�ilo,


10 12-05 pomeni, da velja kartica do konca decembra 2005

11 Avtorizacija je postopek, pri katerem se izvaja kontrola pla�ilne sposobnosti kartice. POS terminal opravlja avtorizacijo za procesirano kartico. Avtorizacije opravlja na ve� na�inov, odvisno od zneska, vrste kartice in tipa prodajnega mesta.


ZNESEK PROVIZIJE = BRUTO ZNESEK x DOGOVORJENA PROVIZIJA (%)

27

Â� datum predložitve specifikacije,
� skupni znesek potrdil v bruto SIT,
� odstotek in znesek provizije ter
Â� neto znesek v SIT, od bruto zneska se odšteje znesek provizije.

Odgovorna oseba prodajnega mesta podpiše specifikacijo na za to predvidenem mestu, levo spodaj, in vnese žig prodajnega mesta. Spodnja desna stran specifikacije je namenjena potrditvi prejema specifikacije v banki.

Vsa prodajna mesta morajo poslovati s plaÄ�ilnimi karticami v skladu z mednarodnimi pravili MasterCarda. Velikokrat prodajna mesta utrpijo finanÄ�no izgubo zaradi svoje neinformiranosti oziroma nespoštovanja pogodbenih doloÄ�il. Banke izdajo prodajnim mestom Navodila za poslovanje s plaÄ�ilnimi karticami, kjer so navedeni postopki izvajanja avtorizacije in predavtorizacije za hotele, motele, rent a car; in sicer, kako se pravilno izpolni potrdilo o nakupu, kako pravilno postopati v primeru vrnjenega blaga, plaÄ�anega s plaÄ�ilno kartico ipd. Namen pravil je zmanjšati operativna tveganja na podroÄ�ju kartiÄ�nega poslovanja.

Najpogostejši primeri finanÄ�ne izgube prodajnih mest z uporabo imprinterja so: vnaprej napisani slipi in preprodaja slipov danih v zastavljalnice, nakup opravljen z neveljavno plaÄ�ilno kartico, neavtorizirane transakcije, znesek transakcije razbit na veÄ� slipov ipd. (Operations Bulletin, 2003).


5.2 POS terminali

Celovito rešitev elektronskega plaÄ�ilnega sistema sestavljajo komunikacijska in terminalska POS oprema ter sistem za upravljanje in nadzor sistema.

Zaklju�ena postavitev celotnega sistema pa vklju�uje postavitev komunikacijske infrastrukture glede na potrebe uporabnika:

Ž postavitev centralnih vozlišÄ� za povezavo med POS periferijo in strežnikom procesnega centra,

Ž namestitev terminalske opreme na prodajna mesta in prikljuÄ�itev na komunikacijsko omrežje,

Ž postavitev lokalnih vozlišÄ� za prikljuÄ�itev lokalnih omrežij in povezavo na centralno vozlišÄ�e,

Ž izdelava ožiÄ�enj lokalnih POS omrežij (Simt, d.o.o., 2006).

POS delovna mesta so naprave, ki so namenjene prenosu podatkov med prodajnim mestom in banÄ�nim raÄ�unalnikom. Sestavlja jih mikroraÄ�unalnik, Ä�italec banÄ�nih kartic in modem (oz. kakšna druga naprava za vzpostavitev komunikacijske povezane v banÄ�nim raÄ�unalnikom). Sodobnejša POS delovna mesta imajo tudi posebno tipkovnico za vnos PIN številke. Vrste POS delovnih mest so:

Ž samostojna POS delovna mesta, ki so nepovezana z blagajnami trgovcev, Ž z blagajnami kombinirana POS delovna mesta,
Ž z blagajnami integrirana POS delovna mesta (Bobek, 2006).

28

POS terminal predstavlja avtomatski prenos oziroma izmenjavo podatkov prek terminala, ki je namešÄ�en na prodajnem mestu, do raÄ�unalnika v banki, ob uporabi javnega omrežja. POS terminali so namenjeni prodajnim mestom, ki v plaÄ�ilo sprejemajo plaÄ�ilne kartice. Prodajno mesto sklene z banko pogodbo o uporabi in najemu POS terminalov.

Tehni�ni pogoji za priklju�itev POS terminala so naslednji:

Ž Trgovec na prodajnem mestu zagotovi ustrezno komunikacijsko povezavo

Ö analogni telefonski prikljuÄ�ek za POS terminale z analognim modemom;
Ö ustrezen sprejemni signal (jakost signala do 75 in bit error rate = 0) za GSM

POS terminale;
Ž ElektriÄ�na napeljava
Ž Ustrezna lokacija namestitve POS terminala oziroma zunanje PIN PAD naprave

Ö kupec ima dostop do POS terminala v primeru PIN PAD naprave in POS

terminalu,
Ö kupec ima dostop do zunanje PIN PAD naprave, Ä�e je le-ta prikljuÄ�ena na

POS terminalu.

Prodajno mesto mora biti predhodno opozorjeno, da zagotovi tehniÄ�ne pogoje za prikljuÄ�itev POS terminala. PrikljuÄ�itev POS terminala izvede pooblašÄ�eni POS serviser v pogodbeno dogovorjenem roku (NLB d.d. 2006, 22).

Znesek meseÄ�ne najemnine znaša od 2.000 SIT do 4.000 SIT, odvisno od prometa na prodajnem mestu, pri Ä�emer prodajna mesta z veÄ�jim prometom plaÄ�ujejo manjše najemnine. Prednosti, ki jih POS terminal nudi prodajnim mestom:

Ž avtomatska kontrola veljavnosti kartice,
Ž raÄ�unalniško preverjanje, ali se kartica nahaja na stop listi,
Ž avtomatska avtorizacija,
Ž izpisovanje potrdil o nakupu,
Ž terminal samodejno natisne potrdilo o nakupu,
Ž podpis na potrdilu nadomešÄ�a PIN kodo,
Ž sprejemanje kartic razliÄ�nih izdajateljev,
Ž trenutno je možno poslovanje s karticami Activa, BA, Maestro, Karanta, Visa,

MasterCard, American Express in Diners,
Ž enostaven zakljuÄ�ek poslovanja,
Ž ni veÄ� dolgotrajnega seštevanja potrdil o nakupu in pisanja specifikacij,
Ž z enostavnim pritiskom na tipko se izpišejo zbirne vsote po razliÄ�nih karticah.

Z uporabo POS terminala trgovci nimajo veÄ� poti ali pošiljanja dokumentov. Vse se zaÄ�ne in zakljuÄ�i prek komunikacije med terminalom in osrednjim raÄ�unalnikom. ObraÄ�un prometa med trgovcem, banko in imetnikom kartice poteka nevidno. Ob nakupu na prodajnem mestu se po vložitvi kartice v POS terminal vzpostavi zveza preko servisnega centra z raÄ�unalnikom izdajatelja kartice. Opravi se identifikacija in ugotovi plaÄ�ilna sposobnost kupca. V kolikor podatki o lastništvu in veljavnosti kartice ter podatki o zadostnih sredstvih na raÄ�unu uporabnika pokažejo odstopanja, POS terminal kartice ne

29

sprejme in nakupa ni mogoÄ�e opraviti. Ä�e so podatki ob transakciji primerni, POS terminal izpiše potrdilo o nakupu, katerega mora uporabnik podpisati. Nakup veÄ�jih vrednosti z obiÄ�ajnimi karticami prodajalci posebej avtorizirajo. Isti podatki kot na potrdilu se registrirajo tudi v servisnem centru. Ob doloÄ�eni uri, obiÄ�ajno pa enkrat dnevno in v noÄ�nem Ä�asu, servisni center pošlje prodajnemu mestu rekapitulacijo vseh transakcij tistega dne, loÄ�eno po vrstah kartic in izdajateljih. PlaÄ�ila za opravljene transakcije opravijo izdajatelji kartic v pogodbenih rokih, obiÄ�ajno tedensko ali dvakrat meseÄ�no, razen pri plaÄ�ilih z debetno kartico, kjer se nakazila opravijo v dveh dneh po transakciji. Banka si pri nakazilih zadrži doloÄ�en odstotek provizije kot nadomestilo za izvajanje plaÄ�ilnega prometa. Provizija je pri razliÄ�nih podjetjih razliÄ�na in znaša od dva do štiri odstotke, odvisno od obsega poslovanja, vrste blaga oziroma storitev, ki se plaÄ�ujejo s karticami, ter vrste kartic. Tako znaša provizija za kartico BA Maestro dva odstotka, za ostale kartice od tri do štiri odstotke. ObiÄ�ajno plaÄ�ujejo veÄ�ja podjetja z veÄ� transakcijami nižjo provizijo.

Postopki uporabe POS terminalov v tujini so enaki postopkom v Sloveniji, pri Ä�emer se transakcije opravljajo preko tujih servisnih centrov, ki pa so prav tako elektronsko povezani z raÄ�unalniki pri izdajateljih kartic. Pri nakupih v tujini je potrebno upoštevati tudi omejitve, ki jih doloÄ�ijo kartiÄ�ne družbe. Tako je dnevni nakup v tujini omejen do

2.000 ameriških dolarjev in tedensko do 5.000 ameriških dolarjev, posamezni nakup pa na

1.500 ameriških dolarjev.


5.2.1 POS terminali Hypercom ICE 5500

Banke, ki jim kartiÄ�no poslovanje procesira procesni center Bankart d.o.o., opremljajo svoja prodajna mesta s POS terminali ICE 5500 priznanega proizvajalca Hypercom. Terminal na toÄ�ki prodaje predstavlja interaktivno potrošniško okolje (ICE = Interactive Consumer Enviroment) ter omogoÄ�a sprejemanje in opravljanje nakupov z veÄ�ino najpomembnejših plaÄ�ilnih, kreditnih ali debetnih kartic. Uporaba POS terminala je hitra in enostavna. POS terminal preko vgrajenega termiÄ�nega tiskalnika skoraj neslišno izpisuje razliÄ�na poroÄ�ila o opravljenih nakupih, transakcijah in prenosih. Enkrat dnevno ob vnaprej doloÄ�enem Ä�asu POS terminal opravi avtomatiÄ�no funkcijo prenosa zbirnika, ki prenese finanÄ�ne transakcije, shranjene v POS terminalu, v procesni center oziroma izdajatelju kartic. Prenosi se izvajajo avtomatsko, vsak dan ob istem Ä�asu. Ura prenosa se doloÄ�i s prodajnim mestom. POS terminal se ob izteku poslovnega Ä�asa ali ob koncu tedna ne sme izklapljati, ker se bo v tem Ä�asu naredil prenos zbirnika. Zaslon POS terminala je obÄ�utljiv na dotik, t.i. »touch screen«, in se je zaradi tega treba ravnati po navodilih, za pritiskanje po ekranu je potrebno uporabljati le priloženo plastiÄ�no pisalo. ICE 5500 ima dve vrsti tipk:

± tipke na membranski tipkovnici,
± tipke, ki so prikazane na zaslonu POS terminala.

Na membranski tipkovnici je 12 tipk, deset numeri�nih tipk, tipka CLEAR, tipka ENTER. Pla�ilno kartico od�itamo tako, da kartico obrnemo navzdol z magnetnim zapisom na spodnji levi strani. Kartico lahko magnetni �italec POS terminala od�ita v obeh smereh. Kartico lahko nastavimo na spodnji strani magnetnega �italca POS terminala ter jo s hitrim

30

in enakomernim gibom povleÄ�emo navzgor. Poteg v nasprotni smeri poteka tako, da magnetno kartico nastavimo na zgornji strani magnetnega Ä�italca POS terminala ter jo s hitrim in enakomernim gibom povleÄ�emo navzdol. Ä�e plaÄ�ilne kartice nismo pravilno povlekli, se na zaslonu izpiše sporoÄ�ilo »POSKUSI PONOVNO«.

V nadaljevanju si poglejmo še funkcije osnovnega menija, ki opravljajo finanÄ�ne transakcije (nakup, dobropis, stornoâ�¦), pregled opravljenih finanÄ�nih transakcij od zadnjega prenosa zbirnika in tiskanje poroÄ�il. POS terminal, ki je priklopljen na elektriko, prikazuje osnovni meni in je v stanju Ä�akanja na izbiro nove funkcije, ki jo bo trgovec najbolj pogosto uporabljal. Osnovni meniji se razlikujejo za trgovce, restavracije in banke. Meni prikazuje štiri funkcije, ki jih lahko izberemo direktno: nakup, dvojnik, storno in poroÄ�ila.


SLIKA 12: OSNOVNI MENI POS TERMINALA HYPERCOM ICE 5500





Vir: Priro�nik za uporabo Hypercom ICE 5500 POS terminala.


SLIKA 13: HYPERCOM ICE 5500 Z ZUNANJIM PIN PAD-OM





Vir: Priro�nik za uporabo Hypercom ICE 5500 POS terminala


Spreminjajo�a se naslovna vrstica


(datum in ura/PRITISNI ZA IZBIRO)

POTEGNI KARTICO



NAKUP


PORO�ILA



DVOJNIK


STORNO

31

Pri nakupu izvedemo finanÄ�no transakcijo s klicem za avtorizacijo, ko kartico povleÄ�emo skozi zarezo Ä�italnika ali z vnosom zahtevanih podatkov (številka kartice in datum zapadlosti). Možnost roÄ�nega vnosa dovoljuje procesni center le izjemoma. Za nekatere funkcije, kot dobropis, poroÄ�ilo prometa, detajlni pregled transakcij, je potrebno uporabiti sistem menijev, v katerega pridemo z izbiro spreminjajoÄ�e se naslovne vrstice v osnovnem meniju. Trgovci potrebujejo pri svojem delu najveÄ�krat funkcije: kratek izpis, detajlni pregled transakcij in prenos zbirnika.


Projekt PIN (angl. Personal Identification Number) verifikacije

Hypecom na novi platformi ponuja naslednje:

Soft ware:

y program za POS terminal,
y program za parametriziranje POS terminalov, Term-master: Terminal Management

System,
y Smart Loader: Hotlist download system, y SPDH protokol za avtorizacije,

y ICE pac, program za download grafike na ekran in slip.


Hard ware:



y ICE POS terminal 5500 z vgrajeno funkcijo PIN PAD-a,
y EN komunikacijo za hitre avtorizacije in prenos drugih podatkov (transakcije,

parametri, hotlista) Term-Master H/W Security keys& PIN PAD Loader Security.

Glavna znaÄ�ilnost POS terminala je komunikacijska infrastruktura, zato je pomembno poudariti, da s pomoÄ�jo dodatne opreme omogoÄ�a hitrost avtorizacije v petih sekundah. Poleg tega POS terminal omogoÄ�a elektronski zajem slipa, oglaševanje na grafiÄ�nem ekranu terminala, internet, touch-screen. POS terminal je možno prikljuÄ�iti na elektronsko blagajno, prav tako poteka procesiranje PIN transakcij na blagajnah. Uporaba rezalnika za slip na POS terminalu, zagotavlja zmanjšanje okvar tiskalnika zaradi prahu, ki nastaja pri trganju listkov. Možna je prikljuÄ�itev POS terminala preko IP komunikacije. Ne omogoÄ�a Master/Slave naÄ�ina povezovanja POS terminalov med seboj, temveÄ� povezavo preko LAN RS 485 in sicer do 32 terminalov. Za delovanje TMSa (program za parametrizacijo terminalov) in HDS (program za prenos hot list na terminale) je obvezna uporaba dodatne opreme, ki pa omogoÄ�a hitrost downloada programa v sedmih minutah. Za primerjavo, star sistem je potreboval 30 minut. Sistem za parametrizacijo terminalov podpira vse vrste baz podatkov, omogoÄ�a dober nadzor na delovanjem terminalov (tracking), vodi bazo podatkov o verzijah programov na POS terminalih. Program na terminalu omogoÄ�a podobno funkcijo, kot so »obroki« v sedanjem sistemu. Terminal je mogoÄ�e parametrizirati tako, da transakcije hrani ali pa ne (transakcije se v tem primeru hranijo na tandemu). Sistem zagotavlja varnost pri downloadanju aplikacije z verifikacijo avtentiÄ�nosti le-te. Pomembna je tudi oprema za nalaganje kljuÄ�ev, ki se uporablja pri PIN

32

procesiranju. Podpira dvanajst klju�ev za verifikacijo PIN-a. Podpora upload/download funkcije (zajem finan�nih transakcij) je po standardnem protokolu MDC II in ISO 8583 standard.

Z uvedbo PIN na POS terminalih se Maestro kartica procesira kot PIN BASED, odgovornost v primeru zlorab se prenese z ISSUER-ja (banka izdajateljica kartice) na ACQUAIRER-ja (banka skleniteljica pogodbe s trgovcem), »interchange fee« je za PIN BASED transakcije za Acquirer-je ugodnejši kot pri SIGNATURE BASED transakcijah (NLB d.d. 2001, 2).


5.2.2 GSM POS terminali Hypercom ICE 4000

V primeru, ko želi prodajno mesto GSM POS terminal, mora pristojna oseba v banki, kot posrednik za Mobitel, poleg Pogodbe o naÄ�inu plaÄ�ila blaga in storitev s karticami, skleniti s trgovcem tudi Pogodbo o sklenitvi naroÄ�niškega razmerja za SIM kartico. Na podlagi Pogodbe o sklenitvi naroÄ�niškega razmerja mobilni operater Mobitel vgradi SIM kartico v GSM POS terminal.

POS terminali Hypercom ICE 4000 delujejo na enakem principu kot POS terminali Hypercom ICE 5500. Stranka, ki želi uporabljati POS terminal ICE 4000, mora postati Mobitelov naroÄ�nik, zato je potrebno izpolniti Pogodbo o sklenitvi naroÄ�niškega razmerja (v nadaljevanju pogodba). Pravilno in popolno izpolnjena pogodba je predpogoj za sklenitev GSM â�� paket Telemetrija, naroÄ�niškega razmerja. Pogodba mora biti izpolnjena z velikimi tiskanimi Ä�rkami. Pogodba je obrazec v tridelnem kompletu, in sicer je original bela stran pogodbe (oznaÄ�en z: 1. Mobitel), tega prejme družba Mobitel. Drugi del je rumeni izvod (oznaÄ�en z: 2. naroÄ�nik), tega obdrži naroÄ�nik ob podpisu pogodbe. Tretji del pogodbe je modre barve (oznaÄ�en z: Mobitel MC ali posrednik), ki ga obdrži pooblašÄ�eni posrednik. Vsi trije izvodi morajo biti enaki. Prodajno osebje je dolžno preveriti vse podatke na pogodbi in le-te primerjati z dokumenti in listinami, ki jih je stranka predložila.

NaroÄ�niško razmerje, paket Telemetrijo, lahko sklene vsaka polnoletna fiziÄ�na oseba s stalnim prebivališÄ�em v Republiki Sloveniji, vsaka pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji in vsak samostojni podjetnik s sedežem v Republiki Sloveniji, ki izpolnjuje doloÄ�ene pogoje in predloži ustrezno dokumentacijo.

V IzvleÄ�ku iz cenika družbe Mobitel za uporabnike GSM POS terminalov je zapisano, da je naroÄ�niški paket Telemetrija prilagojen potrebam industrijskih uporabnikov, ki v svojih aplikacijah uporabljajo izkljuÄ�no prenos podatkov prek GSM/UMTS omrežja â�� CSD. NaroÄ�niška razmerja s paketom Telemetrija ne morejo uporabljati telefonije (Mobitel 2005, 58).

33

TABELA 3: IZVLEÄ�EK IZ CENIKA DRUŽBE MOBITEL ZA UPORABNIKE
GSM POS TERMINALOV


Paket Telemetrija


priklju�na taksa




osnovna meseÄ�na naroÄ�nina (1 - 4 naroÄ�niška razmerja)


meseÄ�na naroÄ�nina 20% popusta (5 - 9 naroÄ�niških razmerij)


meseÄ�na naroÄ�nina 30% popusta (10 -19 naroÄ�niških razmerij)


meseÄ�na naroÄ�nina 45% popusta (20 - 99 naroÄ�niških razmerij)


meseÄ�na naroÄ�nina 55% popusta (100 - 999 naroÄ�niških razmerij)


meseÄ�na naroÄ�nina 65% popusta (1000 ali veÄ� naroÄ�niških razmerij)



podnevi (07.00 � 18.00)

v Mobitel GSM/UMTS pono�i (18.00 � 07.00), sobote, nedelje in prazniki ves dan 11,00 SIT/min



Vir: Mobitel (2005).

* V kon�no ceno mese�ne naro�nine je obra�unana:

) meseÄ�na naroÄ�nina za CSD prenos podatkov v višini 200,00 SIT in
) poseben popust na meseÄ�no naroÄ�nino za paket Telemetrija v višini 100,00 SIT

na kartico SIM

** Višina Podjetniškega bonusa je doloÄ�ena glede na skupno število naroÄ�niških razmerij naroÄ�nika. ObraÄ�unava se na posamezno meseÄ�no naroÄ�nino in ne velja za naroÄ�nine na storitve.

*** CSD naÄ�in prenosa podatkov se obraÄ�unava v 15-sekundnih intervalih. Cena prenosa za eno transakcijo, Ä�e traja med 8 in 13 sekund, kot je povpreÄ�na dolžina transakcije, je 5,50 SIT v dnevnem in 2,75 SIT v noÄ�nem Ä�asu.



Specifike naroÄ�niškega razmerja za potrebe GSM POS terminala

V skladu z dogovorom med banko in Mobitelom so za kartice SIM v GSM POS terminalih prednastavljene naslednje omejitve prometa:

y dohodni promet je blokiran,
y klici na kartico SIM v GSM POS terminalu niso mogo�i,
y odhodni promet je mogo� le za prenos podatkov (pogovori niso mogo�i), y gostovanje pri tujih operaterjih je onemogo�eno (Mobitel 2005, 40).


2.844,00 SIT

meseÄ�na naroÄ�nina* (na naroÄ�niško razmerje z že vkljuÄ�enim Podjetniškim


bonusom**)

700,00 SIT


580,00 SIT


520,00 SIT


430,00 SIT


370,00 SIT


310,00 SIT

CSD na�in prenosa podatkov***

22,00 SIT/min

34



SLIKA 14: POS TERMINAL HYPERCOM ICE 4000 GSM






Vir: Priro�nik za uporabo Hypercom ICE 4000 GSM POS terminala

Uporaba POS terminala ICE 4000 je hitra in enostavna. POS terminal preko vgrajenega termiÄ�nega tiskalnika skoraj neslišno izpisuje razliÄ�na poroÄ�ila o opravljenih nakupih, dnevnih transakcijah in prenosih. Enkrat dnevno ob vnaprej doloÄ�enem Ä�asu POS terminal opravi avtomatiÄ�no funkcijo prenosa zbirnika, ki prenese finanÄ�ne transakcije, shranjene v POS terminalu v procesni center.

Zaslon POS terminala je obÄ�utljiv na dotik in se je zaradi tega treba ravnati po navodilih. Za pritiskanje po ekranu je potrebno uporabljati le priloženo plastiÄ�no pisalo, nikakor pa uporabniki ne smejo uporabljati kemiÄ�nih svinÄ�nikov ali drugih ostrih predmetov. Kontrast zaslona se uravnava z vrteÄ�im gumbom na levi strani terminala. Pred prvo uporabo se mora baterija polniti najmanj 6 ur. Terminal se prikljuÄ�i na polnilnik po zakljuÄ�ku delovnega Ä�asa ali Ä�e je stanje baterije pod 55%. Za boljše delovanje terminala je potrebno izvleÄ�i GSM anteno terminala (Bankart 2005, 4).

35


5.2.3 POS terminali Hypercom Optimum T2100 V90

POS terminal Hypercom Optimum T2100 V90 je nov, tehnološko zmogljiv, sodoben tip terminala proizvajalca Hypercom. Podprt je z aplikacijo PIN, EMV in evro, je varen in primeren za prodajna mesta z velikim številom transakcij.

POS terminal Optimum T2100 V90 ima naslednje funkcije:

SLIKA 15: FUNKCIJE TIPK TERMINALA OPTIMUM T2100 V90

TIPKA POMEN



Funkcijska tipka ENTER, s katero potrdite (zaklju�ite) vnos zneska ali aktivirate dolo�eno funkcijo (transakcijo) ali pa se premaknete v naslednji meni.

Funkcijska tipka CLEAR, s katero izbrišete celotno polje za vnos znakov (številk).

Funkcijska tipka CANCEL, s katero prekliÄ�ete zaÄ�eto funkcijo ali pa se povrnete v prejšnji meni.

Navigacijska tipka GOR, s katero premikate kurzor po meniju gor in izbirate funkcijo.

Navigacijska tipka SELECT, s katero potrdite izbrani meni oz. funkcijo.

Navigacijska tipka DOL, s katero premikate kurzor po meniju dol in izbirate funkcijo.

NumeriÄ�ne tipke od 0 do 9 za vnos številk.





Vir: Priro�nik za uporabo Hypercom Optimum T2100 POS terminala

Kako od�itamo magnetno kartico?

Kartico obrnemo navzdol z magnetnim zapisom na spodnji levi strani. Kartico lahko magnetni Ä�italec POS terminala odÄ�ita v obeh smereh. Kartico lahko nastavimo na spodnji strani magnetnega Ä�italca POS terminala ter jo s hitrim in enakomernim gibom povleÄ�emo navzgor. Poteg v nasprotni smeri poteka tako, da magnetno kartico nastavimo na zgornji strani magnetnega Ä�italca POS terminala ter jo s hitrim in enakomernim gibom povleÄ�emo navzdol. Ä�e kartice nismo pravilno povlekli (prehitro, prepoÄ�asi, narobe obrnjeno), se na zaslonu izpiše sporoÄ�ilo »POSKUSI PONOVNO«.

36


6 POS EMV PROJEKT IN PROJEKT EVRO

6.1 Priprava, zamenjava in nadgradnja POS terminalov

Standardizacija in varnost poslovanja sta danes med najpomembnejšimi vidiki na podroÄ�ju upravljanja plaÄ�ilnih sistemov, med katere sodi tudi poslovanje s plaÄ�ilnimi karticami. V letu 2006 bo z namenom prilagoditve POS sistema za prevzem evra kot plaÄ�ilnega sredstva potrebno vsem POS terminalom nadgraditi programsko opremo, oziroma jih doloÄ�eno število tudi fiziÄ�no zamenjati. Zaradi optimalne porabe sredstev bodo banke trenutek nadgradnje za potrebe evra izkoristile tudi za nadgradnjo terminalov z EMV standardom, kar pomeni uporabo Ä�ip tehnologije pri plaÄ�ilih s karticami. Pri tem je pomembno dejstvo, da se bodo z novo programsko opremo zmanjšala tudi operativna tveganja pri kartiÄ�nem poslovanju.

Namen nadgradnje in menjave POS terminalov je:

y zagotoviti nemoteno delovanje POS mreže in zagotavljanje plaÄ�ilne funkcije kartic tudi po uvedbi evra kot plaÄ�ilnega sredstva,

y optimizacija opremljenosti prodajne mreže s POS terminali.

Z vidika uporabljene programske podpore upravljanja s terminali je potrebno za potrebe delovanja izloÄ�iti staro platformo, na kateri ni bila razvita podpora PIN verifikacije in delovanje z EMV Ä�ipom. Ne glede na možnosti morebitne nadgradnje stare podpore za potrebe evra, je na dokonÄ�no odloÄ�itev poleg finanÄ�nih in drugih kazalcev vplivalo tudi dejstvo, da bo v letu 2008 potrebno zagotoviti prilagoditev POS mreže skladno s standardi enotnega obmoÄ�ja plaÄ�evanja znotraj držav Evrope, ki so prevzele evro â�� SEPA (angl. Single European Payment Area). To pomeni, da bo po letu 2008 za vse transakcije z debetnimi karticami znotraj evro obmoÄ�ja obvezna PIN verifikacija in uporaba EMV Ä�ipa, Ä�esar pa stare podpore ne omogoÄ�ajo.

Standardizacija in varnost poslovanja sta danes med najpomembnejšimi vidiki na podroÄ�ju upravljanja plaÄ�ilnih sistemov, med katere sodi tudi poslovanje s plaÄ�ilnimi karticami. V sistemu Activa, v katerem sodelujejo Banka Celje, Banka Koper, Deželna banka Slovenije, Gorenjska banka, Nova KBM, Poštna banka Slovenije, Raiffeisen Krekova banka in Volksbank Ljudska banka, se tega zavedajo. KartiÄ�ni sistem Activa je v Sloveniji prisoten od leta 1992. V vseh teh letih je sistem Activa moÄ�no razvil svoji mreži POS terminalov in prodajnih mest, ki sprejemajo kartice Activa, MasterCard, Visa, Maestro in Visa Electron.

V sistemu Activa posveÄ�ajo posebno pozornost nenehnemu razvoju varnostnih tehnik, saj sta varnost in zaupnost najpomembnejša elementa banÄ�nega poslovanja. Najvišjo raven varnosti pri poslovanju s plaÄ�ilnimi karticami omogoÄ�ajo pametne kartice z vgrajenim Ä�ipom. Zaradi nadgradnje procesov varnosti poslovanja s plaÄ�ilnimi karticami, omogoÄ�anja sprejema pametnih kartic ter standardizacije, ki jo zahtevata sistema MasterCard in Visa (EMV standard), so se v letu 2006 banke v sistemu Activa odloÄ�ile nadgraditi celotno mrežo svojih POS terminalov. Hkrati bodo celotno mrežo prilagodile tudi na uvedbo evra v Sloveniji, da bo prehod in poslovanje na novo valuto potekalo nemoteno.

37

Zaradi uvedbe pametnih kartic bo na POS terminalih obvezna uporaba identifikacijske številke PIN tudi za pametne kreditne kartice, enako kot to že danes velja za vse debetne kartice Maestro. Z uvedbo vnosa PIN številke na POS terminalu se je spremenil tudi naÄ�in potrjevanja verodostojnosti transakcije, saj z vnosom PIN številke podpis imetnika kartice ni veÄ� potreben.

Identifikacija nekaterih tujih pametnih kartic se lahko izvrši tudi na podlagi podpisa imetnika. V vsakem primeru je treba pametno kartico vnesti v režo POS terminala ter na podlagi komentarjev na POS terminalu opraviti identifikacijo imetnika. Ä�e je podpis potreben, se na potrdilu o nakupu izpiše zahteva po lastnoroÄ�nem podpisu, v nasprotnem primeru pa se na potrdilu izpiše »Podpis ni potreben«.

Na zaÄ�etku poslovanja s pametnimi karticami, predvsem s kreditnimi karticami, je možno, da se bodo prodajna mesta sreÄ�evala s problemi napaÄ�no vnesenih PIN številk s strani imetnikov kartic. Ä�e se bo imetniku kartice po veÄ�kratnem vnosu napaÄ�ne PIN številke kartica zablokirala, ga bo potrebno napotiti na matiÄ�no banko. Enako velja za vse, ki ne bodo poznali svoje PIN številke.

Banke bodo zaÄ�ele širšo akcijo obvešÄ�anja imetnikov o nujnosti uporabe PIN številk in bodo s tem prevzele svoj delež obveze pri uÄ�enju uporabnikov kartic glede novih zahtev in spremenjenega naÄ�ina delovanja. Za pametne kartice velja pravilo, da se po trikrat napaÄ�no vneseni identifikacijski številki PIN kartica blokira.


SLIKA 16: PRIMER ZUNANJE PIN PAD NAPRAVE ZA VNOS PIN � TEVILKE





Vir: Priro�nik za uporaba Hypercom Optimum T2100 POS terminala

Pri nakupu z debetno kartico mora imetnik vtipkati PIN kodo. Vnos PIN kode je omogoÄ�en na zunanji PIN PAD napravi, Ä�e je le-ta prikljuÄ�ena na POS terminal, ali pa na POS terminalu samem. Ä�e je na POS terminal prikljuÄ�ena zunanja PIN PAD naprava, potem se pojavi na njen ekran z naslovom NAKUP in besedilom Ä�AKAM PIN. Kupcu je potrebno podati zunanjo PIN PAD napravo za vnos PIN številke.

38

Ä�e na POS terminal ni prikljuÄ�ena zunanja PIN PAD naprava, potem je vnos PIN številke omogoÄ�en na POS terminalu, kjer se pojavi ekran PIN PAD z besedilom VNESI PIN. POS terminal se obrne proti imetniku kartice, ki vnese PIN številko (Bankart, 2006, 10).


6.2 Nestandardne rešitve elektronskega zajema podatkov

Za veÄ�jo varnost poslovanja s trgovcem oziroma zavarovanje pred morebitnimi tveganji za banko se instalirajo le standardni POS terminali, ki jih uporablja banka. Za nestandardno rešitev delovanja POS terminala se šteje vsak poseg v osnovno aplikacijo terminala, delovanje terminala v povezavi z registrsko blagajno, oziroma samostojne programske ali strojne rešitve, ki opravljajo zajem in pošiljanje finanÄ�nih transakcij s prodajnega mesta v procesni center. Nestandardne rešitve se rešujejo v sodelovanju s tehnologijo, ki je predlagala varnostne in tehnološke zahteve za posamezno vrsto rešitve.

Bolj tvegane so tudi rešitve, kjer imajo trgovci omogoÄ�en roÄ�ni vnos v POS terminal in kjer hranijo podatke o imetniku kartice in njegovi kartici. Mednje spadajo kataloška in telefonska prodaja. Možnost roÄ�nega vnosa na POS terminalih predstavlja za banko dodatna tveganja v smislu možnosti zlorab s strani trgovcev ali imetnikov v povezavi s trgovci. Lastniki licenc mednarodnih kartic zahtevajo strogo omejevanje te možnosti na POS terminalih in dnevno spremljanje prodajnih mest, ki imajo omogoÄ�en roÄ�ni vnos na POS terminalih. Možnost roÄ�nega vnosa imajo lahko le tisti trgovci, kjer se opravlja predavtorizacija (rent a car, hoteliâ�¦). Za vsakega trgovca je potrebno predhodno pridobiti dovoljenje s strani pooblašÄ�ene osebe za varnost na podroÄ�ju bankomatskega in kartiÄ�nega poslovanja (NLB d.d. 2006, 22).

V protokolu povezave blagajn s POS terminalom je navedeno, da poteka POS transakcija po naslednjem scenariju:

Transakcija se opravi s potegom na POS terminalu tako, da se odtipka na zunanji ploskvi znesek. Podatki, ki niso pridobljeni z zunanjo aplikacijo, so potrebni za POS transakcijo, se vnesejo v POS terminal. Pri plaÄ�ilu s kartico je možnih veÄ� naÄ�inov. Lahko se vnese v POS terminal številka kartice ali se potegne kartica skozi Ä�italec magnetnega zapisa ali pa se kartica vstavi v Ä�italec kartic s Ä�ipom.

Transakcija se izpelje preko zunanje ploskve. POS terminal zahteva številko kartice in opravi avtorizacijo po prejemu številke kartice na enega od prej opisanih naÄ�inov. POS terminal odgovori zunanji aplikaciji po prejemu avtorizacijskega odgovora. Zunanja aplikacija prejme podatke s transakcijskim odgovorom in potrditvene podatke vkljuÄ�no z avtorizacijsko kodo (Bankart 2006, 4).


Fizi�na povezava � serijska izhodna vmesna ploskev

Fizi�na vmesna ploskev Hypercomovega POS terminala je dopolnjena z direktno RS 232 povezavo od RS 232 izhoda na POS terminalu k zunanji aplikaciji.

39

Prenos podatkov do ali od ICE 5500 je asinhron do 9600 bitov na sekundo, s sedmimi podatki, pravilen obra�unski te�aj in en stop podatek. 7 bit ASCII znakov je podprtih z najmanj zna�ilnim prenosom naprej, najbolj zna�ilen pa je podatek o obra�unanem te�aju. (Bankart, 2006, 5).

Hitrost : 1200, 2400 ali 9600 podatkov na sekundo
Oblika podatkov : 7 podatkov, pravilen obra�unski te�aj, en stop podatek Kontrola poteka : nobena


SLIKA 17: FIZI�NA POVEZAVA � SERIJSKA IZHODNA VMESNA PLOSKEV




ECR





Vir: Protocol for connecting ECR with Hypercom POS terminal




6.3 Prehod na evro

Evropska unija želi postati velik enotni trg. Ovire, ki so prepreÄ�evale nakup in prodajo blaga Ä�ez državne meje, so bile bolj ali manj odstranjene, sledijo pa tudi storitve. Zato se vprašamo, kako je s pravili o tem in kako poteka plaÄ�evanje blaga in storitev. Odstranitev ovir za plaÄ�evanje je glavni cilj za vzpostavitev enotnega plaÄ�ilnega podroÄ�ja znotraj Unije SEPA (angl. Single European Payment Area). SEPA podpira izvajanje plaÄ�il na elektronske naÄ�ine, ki jih je Ä�edalje veÄ�. Mednje spadajo kartice, internet, mobilni telefoni

40

ipd. PlaÄ�evanje z gotovino je najdražja metoda plaÄ�evanja, zato se nov zakonski okvir nanaša izkljuÄ�no na elektronsko plaÄ�evanje.

Tudi danes sta inflacija in teÄ�aj pod budnim oÄ�esom centralne banke, vendar na drugih nivojih in z drugim namenom. TeÄ�aj tolarja se je po skoraj 14-letni dnevni depreciaciji (sistem uravnavanega drseÄ�ega teÄ�aja), razen redkih obdobij, skoraj ustalil na nivojih med 239,40 SIT in 240,45 SIT. Inflacija in nivo obrestnih mer sta se moÄ�no približali evropskim nivojem. To je znak, da smo se znašli tik pred vstopom v Evropsko Monetarno Unijo (EMU). V bankah se pospešeno odvijajo procesi prilagajanja poslovnih in tehnoloških procesov.

Z vstopom v EMU bo Banka Slovenije izgubila svojo pristojnost po oblikovanju teÄ�aja. Ä�e je vse skozi prek svojega raznovrstnega instrumentarija posredno narekovala teÄ�ajno politiko bankam, bo njena naloga povsem drugaÄ�na. TeÄ�aj evra proti ostalim svetovnim valutam oblikujejo številni gospodarski, politiÄ�ni, vÄ�asih tudi tehniÄ�ni dejavniki. Tudi Evropska centralna banka (ECB) ima kljub vsem svojim rezervam, ki jih imajo vse v evropski monetarni sistem vkljuÄ�ene centralne banke, omejen vpliv. VÄ�asih so imele intervencije centralne banke veliko vlogo in velik vpliv na gibanje teÄ�aja. Ob velikih krizah, ki so zaznamovale devetdeseta leta in na prelomu stoletja, pa se je izkazalo, da so se moÄ�no spremenile razmere na trgu deviz. Za Slovenijo bo tako teÄ�aj evra proti ostalim svetovnim valutam danost. Pri dnevnem oblikovanju svojih teÄ�ajev bodo banke teÄ�aje evra do ostalih valut direktno povzele po teÄ�ajih, ki se bodo oblikovali v dani situaciji na deviznem trgu. Kljub vsemu pa bo med bankami ostajala razlika, saj ima vsaka banka svojo politiko, kdaj zajema podatke iz informacijskega sistema.

NajveÄ�ji miselni preskok bo za nas zahteval prevzem evra v smislu preraÄ�unavanja. Slovenski tolar je v primerjavi z drugimi valutami na naših teÄ�ajnih listah t.i. šibka valuta, saj je vrednost tuje valute izražena z x enotami slovenskega tolarja. Pri evru pa bo popolnoma drugaÄ�na logika. Evro kotira proti vsem svetovnim valutam direktno in je t.i. moÄ�na valuta, katere vrednost je izražena z x enotami druge valute.

Razen oblike teÄ�ajev po 1.1.2007 bodo banke še vedno oblikovale podjetniško in tudi menjalniško teÄ�ajno listo. Glede na politiko bank bodo na seznam vkljuÄ�evale tudi druge valute, kar je odvisno od povpraševanja s strani podjetij, kakor tudi želja posameznikov in njihovih popotniških ambicij. NajveÄ�jo spremembo bo doživela teÄ�ajna lista Banke Slovenije. Marsikatera pogodba se je glasila na srednji, nakupni oz. prodajni teÄ�aj centralne banke. Banka Slovenije bo še naprej objavljala srednji teÄ�aj â�� to pomeni teÄ�aj evra proti ostalim svetovnim valutam, ki ga bo povzela po evropski centralni banki. Nakupni in prodajni teÄ�aj bo namenjen samo proraÄ�unskim uporabnikom in ga banke kot takega ne bodo objavljale. Izdelovale pa bodo še teÄ�ajno listo, ki jo objavljajo meseÄ�no, na katero pa bodo uvršÄ�ene vrednosti valut, ki niso dnevno objavljene na teÄ�ajni listi.

S 1. marcem 2006 je stopil v veljavo Zakon o dvojnem oznaÄ�evanju cen, zato so banke za vsakogar in povsod naredile vidni korak na poti k prevzemu evra. Cene, objavljene v na spletnih straneh in v zloženkah, so na voljo v poslovalnicah, oznaÄ�ene pa so v tolarjih in evrih. V evro so pretvorjene po centralnem paritetnem teÄ�aju (1 EUR = 239,640 SIT). Temeljni namen informativnega dvojnega oznaÄ�evanja cen je pravoÄ�asna priprava na novo valuto ter zagotavljanje primerljivosti in transparentnosti cen.

41

Na POS terminalih dvojnega prikazovanja valute ne bo. Do 31.12.2006 bo POS terminal izpisoval tolarje, po uvedbi evra, predvidoma 1.1.2007, pa bo izpisoval eure. Izpis iz POS terminala je le potrdilo o plaÄ�ilu blaga ali storitve in se plaÄ�uje v trenutno veljavni lokalni valuti. Danes je ta pri nas slovenski tolar. Dvojno oznaÄ�evanje cen v trgovinah je le informativno. Stranka še vedno plaÄ�uje v tolarjih, kar izpiše tudi POS terminal. Cene v trgovini in znesek raÄ�una pa morata biti informativno prikazana tudi v eurih. To nima nobene povezave s POS terminalom, ki je le naÄ�in izvedbe plaÄ�ila.

Prehod na evro na POS terminalih bo potekal tako, kot je navedeno v toÄ�ki 6.3.1, in sicer na najpreprostejši in najvarnejši naÄ�in. Na prodajnih mestih bo možno plaÄ�evati s karticami vseh vrst osebnih raÄ�unov obÄ�anov, kakor tudi z vsemi ostalimi vrstami plaÄ�ilnih in posojilnih kartic.


6.3.1 Prehod na evro na POS terminalih Hypercom

POS aplikacija, naložena na POS terminalu, omogoÄ�a uporabniku POS terminala, da naredi prehod na evro v off-line naÄ�inu, to je brez on-line povezave z avtorizacijskim sistemom. Po navodilih Banke Slovenije je potrebno pred prvo POS transakcijo v letu 2007 narediti prehod na evro na POS terminalu. Prehod na evro bodo trgovci opravili po zadnji POS transakciji v letu 2006 oziroma pred prvo POS transakcijo v letu 2007. Strokovnjaki priporoÄ�ajo, da na prodajnih mestih opravijo prehod na evro, po zakljuÄ�ku z delom zadnji delovni dan v letu 2006. Navodilo za prehod na evro na POS terminalu je opisano v nadaljevanju.

1. Na POS terminalu Hypercom Optimum poišÄ�emo gumb EVRO.

2. Na osnovnem meniju POS terminala izberemo GLAVNI MENU, kjer se prikaže glavni meni POS aplikacije.

3. Izberemo ADMIN.

4. Prikaže se meni, kjer izberemo EVRO.

5. Po izbranem ukazu EVRO na ekranu ga potrdimo z ukazom DA.

6. Na zaslonu POS terminala se izpiše PREHOD NA EVRO OPRAVLJEN.

7. Ä�e je POS terminal uspešno zakljuÄ�il prehod na evro, potem se izpiše naslednje potrdilo:





POS terminal se po zaklju�ku prevzema POS parametrov vrne v osnovni meni (Bankart 2005, 2).


NAZIV PODJETJA

IME TRGOVINE

ULICA

MESTO

EURO



DATUM: 01.01.2007 �AS : 08:30 TERMINAL I.D.: H0004321 VERZIJA: BNKOPT_03P

PREHOD NA EVRO USPE� NO ZAKLJUÄ�EN

42


7 ZLORABE S PLA�ILNIMI KARTICAMI

7.1 Zlorabe pla�ilnih kartic

Za banke zlorabe ne obstajajo

PlaÄ�ilne kartice naj bi nam olajšale naš vsakdanjik, vendar ga lahko kaj hitro tudi zelo zagrenijo. Ä�e nam plaÄ�ilno kartico ukradejo ali jo izgubimo, se znajdemo v težavah, saj se bomo morali prebiti skozi goro papirjev in opraviti nešteto razgovorov. To pa je še vedno bolje kot poslovanje z gotovino, saj bi težko priÄ�akovali, da bi bil najditelj naše gotovine tako pošten, da bi jo vrnil, kaj šele tat, ki nam jo je izmaknil. Ker so se ljudje že tako modernizirali, da so tatiÄ�i postali skoraj brezposelni, saj v denarnicah praktiÄ�no ni moÄ� zaslediti veÄ� gotovine, so tudi nepridipravi prisiljeni odkrivati nove naÄ�ine kraj, da ima njihovo delo še zmeraj finanÄ�ni smisel.

V Ä�asu POS terminalov je zmeraj težje izkoristiti ukradeno ali najdeno kartico, saj je tako rekoÄ� neuporabna tisti trenutek, ko jo prekliÄ�emo. Možnost zlorabe take kartice je minimalna in mogoÄ�a samo še na tistih prodajnih mestih, ki še ne uporabljajo sodobne elektronike, temveÄ� delujejo še zmeraj s papirnatimi slipi. Zato so nepridipravi odkrili nov naÄ�in, kako ukradene kartice lahko kljub temu uporabijo.

V tujem tisku smo lahko zasledili, da v Združenih državah Amerike za te namene uporabljajo Ä�italnike, na katere je možno shraniti vse podatke, ki so na magnetnem zapisu vsake kartice. Ä�italniki se lahko nosijo pod suknjiÄ�em, tako da nam jo lahko natakar ali uslužbenec hotela mimogrede zagode. Pozneje te zapise velike kriminalne družbe hitro spravijo na ponarejene kartice, ki krožijo po celem svetu. Banke seveda že ukrepajo, tako, da se ustavi vsaka sumljiva transakcija. Ä�e se v roku ene ure z enakega zapisa opravita dve transakciji na dveh razliÄ�nih koncih sveta, se takšne transakcije že ustavljajo. Tudi Ä�e transakcija uspe, niÄ� hudega sluteÄ�i uporabnik plaÄ�ilne kartice ne bo ob svoj pošteno zasluženi denar, saj imajo banke v tujini za take primere posebne riziÄ�ne sklade, iz katerih potem Ä�rpajo denar.

Da bi okusili ta obÄ�utek, pa nam ni treba v Združene države Amerike, saj so tudi domaÄ�i prevaranti že toliko tehnološko izobraženi, da se nam podobna zadeva lahko zgodi tudi pri nas. Vendar pri nas banke niso tako prijazne, da bi znesek, ki ga nismo porabili, poravnale iz riziÄ�nega sklada. Vzemimo primer S.� . iz Ljubljane:12 Ko je dobila obvestilo o poslovanju s plaÄ�ilno kartico, je ugotovila, da se zneski ne ujemajo z dejanskimi nakupi. Ugotovila je, da v splošnih pogojih na pogodbi sploh ne predvidevajo primera zlorabe plaÄ�ilne kartice. Ko je na svoji matiÄ�ni banki hotela podati reklamacijski zahtevek, so jo referentke poskušale prepriÄ�ati, da kaj takega sploh ni mogoÄ�e. LjubljanÄ�anka se ni dala in je sama obiskala trgovine, v katerih so nepridipravi zapravljali. Ugotovila je, da so lopovi uporabili njen magnetni zapis na ukradeni kartici drugega imetnika. S temi izpisi se je vrnila na banko, kjer ji niso mogli veÄ� govoriti, da je kaj takega nemogoÄ�e. Toda kljub temu je banka bremenila njen raÄ�un tudi za znesek, za katerega je bilo dokazano, da ni


12 Prirejeno po Mi�i�u (2000a, 7).

43

njen. Bili pa so tako prijazni, da so ji odobrili izredno prekoraÄ�itev stanja na njenem tekoÄ�em raÄ�unu ter jo obvestili, da banka obraÄ�unava negativne obresti izkorišÄ�anja izrednega limita meseÄ�no in da so bremenili njen tekoÄ�i raÄ�un za znesek nadomestila za odobritev izrednega limita v višini 2.000 SIT. Obljubili pa so ji, da bodo vso stvar preverili.

Za razliko od banÄ�nikov pa strokovnjaki vedo, da zloraba le ni tako nemogoÄ�a. Zaposleni v podjetju Leoss, ki se ukvarja z izdelovanjem raznih kod, pravijo, »da ni problem prebrati zapis na magnetnem zapisu kartice, saj obstajajo Ä�italci kartic, ki shranijo cel magnetni zapis. Do zapisa, ki je identiÄ�en magnetnemu, se lahko pride tudi prek interneta, saj obstaja program, ki raÄ�una potrebne algoritme, ki so zapisani na magnetnem traku. Tako da ni niti potrebno, da pride v stik z vašo kartico, lahko si izmisli številke. Torej možnosti je veÄ�. Pri modernejših blagajnah, ki imajo poleg tipkovnice še odprtino za plaÄ�evanje s karticami, lahko malo boljši programer shrani vse zapise s kartic v eno datoteko, ne da bi natakar za to sploh vedel. Malo težje pa je ta zapis spraviti na novo kartico. Takšni stroji so zelo dragi, vendar se lahko z malo veÄ� tehniÄ�nega in raÄ�unalniškega znanja dela tudi brez dragih strojev.«13

Zaposleni v podjetju RadeÄ�e Papir, ki izdeluje kartice, pa pravi, »da je možno presneti magnetni zapis, podobno kot se presnemavajo glasbene kasete. Na sreÄ�o pa pri nas ta vrsta prevare še ni tako razširjena, saj je prijavljenih le nekaj tovrstnih primerov.«14

Vodja Sektorja za kriminaliteto na Ministrstvu za notranje zadeve,15 je povedal, da je v Sloveniji primerov t.i. skimminga zelo malo, je le nekaj posameznih primerov, ki jih še raziskujejo. Ostale zlorabe kartic pa hitro odkrijejo, zato priÄ�akujejo, da bodo tudi te primere rešili.«

Kako banke preverjajo, ali je reklamacija upraviÄ�ena, ne povedo, ker bi s tem olajšale delo lopovom. Pri Stanovanjsko komunalni banki so povedali, da v primeru dokazane zlorabe kartic bremenijo za ta znesek plaÄ�ilno mesto, na katerem je bila transakcija opravljena. Nova Ljubljanska banka, d.d., ugotavlja škodno odgovornost in na podlagi tega sprejme poslovno odloÄ�itev. Banke od vsakega Ä�lana dobijo najmanj 1.500 SIT Ä�lanarine letno in da od vsakega prodajnega mesta vzamejo provizijo, ki znaša med 2,5% in 4% realiziranega plaÄ�ila, za zlorabe kartic ne nosijo odgovornosti v celoti.

Kartic ne moremo tako Ä�uvati, da bi lahko nepridipravom prepreÄ�ili zlorabljanje našega magnetnega zapisa, banke pa bi lahko poskrbele, tako kot v tujini, za riziÄ�ne sklade, ki bi zašÄ�itili uporabnike kartic.


Podjetja izdelujejo bolj varen plasti�en denar

V današnjem Ä�asu se vse pogosteje pojavlja ropanje s kloniranjem kreditnih kartic. Kloniranje kreditnih kartic je eden najbolj zahrbtnih naÄ�inov, s katerim se kriminalci dokopljejo do tujega denarja.


13 Povzeto po Mi�i�u (2000b, 7).

14 Povzeto po Mi�i�u (2000c, 7).

15 Povzeto po Mi�i�u (2000d, 7).

44

Povsod, kjerkoli je plaÄ�evanje s plastiÄ�nim denarjem obiÄ�ajno, v restavraciji, trgovini, turistiÄ�ni agenciji, na servisu; lahko imajo kriminalci svoje sodelavce, ki so opremljeni z majhno napravo, imenovano Ä�italec, s katero lahko v izjemno kratkem Ä�asu elektronsko prekopirajo vse potrebne podatke s kreditne kartice. Stranka, ki plaÄ�a, dobi svojo kartico nazaj, ne vedoÄ�, da bo s tem kmalu postala žrtev. Tisti, ki jo je kopiral, dobi za svoje delo približno 150 ameriških dolarjev. Z nabranimi podatki izdelajo kriminalci do potankosti enako kartico, ki jo prodajo drugim kriminalcem za 400 do 700 ameriških dolarjev, odvisno od plaÄ�ilne sposobnosti same kartice, navadne ali zlate. Ves postopek traja manj kot en dan in že v prihodnjih dveh dneh se na raÄ�unu opeharjenega nabere za povpreÄ�no

2.800 ameriških dolarjev stroškov, nato pa niÄ�vredna kartica roma v koš za smeti. Seveda se oškodovanemu lastniku kartice niti ne sanja, v kakšne finanÄ�ne težave bo kmalu zašel, streznijo pa ga prispeli raÄ�uni, ki bremenijo njegov raÄ�un.15

V nadaljevanju je navedenih nekaj primerov finanÄ�nih posledic zlorabe kreditnih kartic po svetu:16 Leta 1999 so v Veliki Britaniji izgube opeharjenih zaradi kloniranja kreditnih kartic znašale 72 milijonov ameriških dolarjev, kriminalisti pravijo, da se je v letu 2000 ta številka podvojila. Na drugi strani oceana so Ä�italci kreditnih kartic najbolj aktivni v New Yorku, s tihim ropom pa imajo veliko težav tudi v Kanadi in Mehiki. Strokovnjaki plaÄ�nikom storitev s plastiÄ�nim denarjem svetujejo, naj svojih kreditnih kartic nikoli ne izpustijo izpred oÄ�i, naj pazljivo preverjajo svoje meseÄ�ne obraÄ�une, naj nemudoma navežejo stik z banko, ko ugotovijo, da jih bremenijo za neznani raÄ�un in naj skrbno hranijo vsa potrdila od nakupov s kreditnimi karticami. Da bi prepreÄ�ili širjenje te oblike zahrbtnega ropa, so firme, ki izdelujejo kreditne kartice, vložile 300 milijonov ameriških dolarjev v razvoj tehnologije, s katero naj bi ustavili kloniranje. Trenutno preuÄ�ujejo možnost, da bi v kartice vgradili pametne Ä�ipe, v ognju pa imajo še nekaj želez. Kljub vsem naporom prevladuje mnenje, da bo trajalo še najmanj dve ali tri leta, dokler ne bodo zgradili popolnejšega varnostnega sistema. Podjetja, ki izdelujejo kreditne kartice, vlagajo veliko denarja v to, da bi prepreÄ�ila njihovo kloniranje.


Goljufi so prišli iz Neaplja17

Kakor navaja J.A. v Ä�lanku Goljufi so prišli iz Neaplja v Dnevniku, 3.11.2001, so z ukradenimi kreditnimi karticami in ponarejenimi dokumenti oškodovali italijanske banke za približno milijardo lir. KlobÄ�iÄ� se je zaÄ�el razpletati z obvestilom iz Perle, da so se pojavili sumljivi italijanski državljani, ki so s kreditnim karticami Visa in MasterCard dvigali denar oziroma igralniške žetone. Novogoriški kriminalisti so se povezali s poveljstom finanÄ�ne straže v Gorici, to pa je ugotovilo, da je veÄ�ina kreditnih kartic, s katerimi so Italijani dvigali denar, ukradenih iz poštnih pošiljk. S pomoÄ�jo podatkov igralniškega nadzornega sistema in videokontrole so kriminalisti prišli do podatkov o skupini, ki je pri goljufijah uporabljala tudi ponarejene osebne dokumente. Kriminalisti in Hitova varnostna služba so bili pripravljeni na prijetje skupine, najmanj šestih moških in dveh žensk. Trije so priskrbeli ukradene kartice, številke osebnih raÄ�unov, ponarejene osebne dokumente, prav tako pa so organizirali potovanje z letalom iz Neaplja v Benetke, od tam pa z avtomobili do Nove Gorice. Direktor novogoriške policijske uprave je


15 Povzeto po Mi�i�u (2000e, 7).

16 Povzeto po Mi�i�u (2000f, 7).

17 Prirejeno po Dnevniku (2001, 26).

45

povedal, da so kriminalisti Ä�etverico goljufov prijeli že maja 2001, ostali pa so se izmuznili. FinanÄ�ni stražniki so v Italiji za rešetke spravili še pet goljufov, zaradi interesa preiskave pa javnost o dogodku ni bila obvešÄ�ena. Po izreÄ�eni pravnomoÄ�ni sodbi, so jim bile poleg pogojnih kazni izreÄ�ene tudi kazni izgona iz države, policisti pa so jih pospremili do državne meje.


Najve� kartic zlorabijo v restavracijah in na bankomatih

V primerjavi z drugimi državami je v Sloveniji manj zlorab plaÄ�ilnih kartic. Najbolj pogost sistem tega kaznivega dejanja je kopiranje magnetnega zapisa, najveÄ� kartic pa zlorabijo kar imetniki sami, in sicer ko plaÄ�ajo raÄ�un brez kritja.

V Sloveniji je v primerjavi z drugimi državami manj zlorab plaÄ�ilnih kartic, vendar je v tujini tudi veÄ� plaÄ�il z omenjenimi karticami. Te podatke je sporoÄ�ila policija. NajveÄ� zlorab plaÄ�ilnih kartic se zgodi v restavracijah in na bankomatih, nekaj pa tudi v trgovinah. Najbolj pogosta zloraba je kopiranje magnetnega zapisa (skimming), pred katerim uporabnik pravzaprav nikjer ni varen. Omenjena zloraba se namreÄ� lahko zgodi v trgovini, hotelu, na bencinskem servisu, restavracij, na bankomatu in POS terminalu.

Vsote so razliÄ�ne, od 200 tolarjev (0,83 evra), ko storilci samo preskušajo, ali bo transakcija avtorizirana, do milijonskih zneskov. Na policiji pravijo, da ni redko, ko storilci na razliÄ�nih bankomatih v enem dnevu dvignejo do pet milijonov tolarjev (20.865 evrov). Prek POS terminala je nepridipravom uspelo ukrasti tudi že veÄ� kot 15 milijonov tolarjev

(62.594 evrov).

V Sloveniji delujejo tudi organizirane združbe, ki zlorabljajo plaÄ�ilne kartice, ponavadi gre za skupine, ki prek naše države le potujejo. Kljub temu najveÄ� zlorab še vedno izvedejo posamezniki, med katerimi so predvsem povratniki razliÄ�nih kaznivih dejanj, kot tudi osebe, ki po nakljuÄ�ju najdejo izgubljeno kartico (Hafner 2006, 25).


7.1.1 Poskusi zlorab pla�ilnih kartic18

Ä�e imetnik osebnega raÄ�una ugotovi, da se mu stanje raÄ�una na bankomatu ne ujema z lastno evidenco, se lahko hitro zgodi, da postane ena od žrtev prefinjenih tatov, ki s tehnologijo izkorišÄ�ajo možnost za goljufanje pri transakcijah prek bankomatov in POS-terminalov. Na njih nepridipravi namestijo Ä�italnike magnetnih zapisov in prekopirajo magnetni zapis na plaÄ�ilni kartici. Policija je leta 2006 zasegla štiri Ä�italnike in v enem primeru na tožilstvo podala kazenske ovadbe zoper znane storilce. ZnaÄ�ilnost navedenih zlorab plaÄ�ilnih kartic je tudi uporaba ponarejenih kartic v tujini, na primer v Romuniji. Poleg tega je policija naletela tudi na sum »libanonske zanke«, pri Ä�emer storilci namestijo v odprtino za kartico poseben pripomoÄ�ek, da se kartica zagozdi, nato pa jo potegnejo iz odprtine, ko Ä�lovek odide od banÄ�nega avtomata.


18 Prirejeno po Dnevniku (2006, 25).

46

20 poskusov zlorab bankomatov

Direktor podjetja Bankart, d.o.o., ki je v Sloveniji odgovorno za izvajanje storitev, povezanih z delovanjem banÄ�nih avtomatov, POS-terminalov in plaÄ�ilnih kartic, je povedal, da je bilo v Sloveniji dvajset poskusov zlorab na banÄ�nih avtomatih z uporabo tehnike tako imenovanega skimminga. Zato opozarjajo uporabnike, naj pazijo pri vnašanju osebne številke, da je nihÄ�e ne vidi, in naj banÄ�ne avtomate uporabljajo sami. Ä�e jih ne znajo uporabljati sami, naj ne sprejemajo pomoÄ�i mimoidoÄ�ih. Kartic pa naj ne uporabljajo na tistih banÄ�nih avtomatih, ki stojijo na neobljudenih, slabo osvetljenih mestih, Ä�e na banÄ�nih avtomatih zaznajo kar koli nenavadnega (na primer kartico teže vložijo v avtomat; na avtomatu so naprave ali stvari, ki jih obiÄ�ajno ni; kamere, ki so neobiÄ�ajno postavljene, reža, v katero se vlaga kartica, je neobiÄ�ajna ...) O tem naj Ä�im prej obvestijo policijo ali banko. Ä�e so banÄ�ni avtomati namešÄ�eni v prostorih, do katerih je dostop mogoÄ� skozi vrata, ki jih lahko odprejo samo s plaÄ�ilno oziroma kreditno kartico, ni pri vstopanju v prostor pri vratih nikoli treba vtipkati številke PIN. Ä�e je na vratih naprava, ki zahteva vnos številke PIN, naj tega ne storijo.

Pristojni iz Združenja bank so povedali, da je podroÄ�je kartiÄ�nega poslovanja in z njim povezane zlorabe slabo pravno pokrito tudi v sami Evropski uniji. Obstaja sicer nekaj smernic in direktiv, ki pa niso tako natanÄ�ne, da bi se lahko sklicevali nanje. Tudi v okviru Združenja bank, kjer deluje odbor za kartiÄ�no poslovanje, ni kakega posebnega dokumenta o naÄ�inu reševanja vprašanj tako imenovanega skimminga, posledic in odgovornosti.

V Novi Ljubljanski banke so povedali, da v primeru utemeljenega suma, da je nekdo žrtev skimminga in Ä�e dobijo obvestilo Bankarta, kartico takoj preventivno blokirajo. Stranka potem odda zahtevek, ki ga nato obravnavajo v banki.

Pristojni s strani ABanke so omenili, da v primeru suma takšnega naÄ�ina zlorabe kartico prekliÄ�ejo in se s stranko dogovorijo za izdelavo nove. Uporabnika prosijo, da pošlje pisno reklamacijo z vsemi spornimi transakcijami, Ä�e je mogoÄ�e, pa naj k temu doda še kakršen koli dokaz, da sam v tistem Ä�asu ni bil na kraju, kjer so nastale sporne transakcije (potrdilo v potnem listu, letalska vozovnica, potrdilo o plaÄ�ilu s kakšno drugo kartico iz približno istega Ä�asovnega obdobja). Takrat zaÄ�nejo postopke v skladu s pravili o kartiÄ�nem poslovanju. Kadar so obvešÄ�eni o sumu, da je na bankomatu namešÄ�en Ä�italnik, takoj prekliÄ�ejo vse kartice, ki so bile uporabljene v tistem Ä�asu na spornem bankomatu, ter o tem obvestijo uporabnike.


Proizvajalci korak za kriminalci

Banke so nekaj banÄ�nih avtomatov že opremile z razliÄ�nimi tehniÄ�nimi in mehanskimi pripomoÄ�ki, ki omejujejo posamezne tipe kraj. Res je, da se banÄ�ni avtomati nenehno izboljšujejo, drži pa tudi, da se ves Ä�as izpopolnjujejo tudi kriminalci. Praviloma so proizvajalci vedno korak za kriminalci. Ä�e bi želeli doseÄ�i nasprotno, bi proizvajalci morali predvideti vse morebitne pomanjkljivosti, kar pa je seveda nemogoÄ�e.

Prihodnost uporabe banÄ�nih kartic je v Ä�ipu. Ko bo s kartic izginil magnetni zapis, bo kartiÄ�no poslovanje bolj varno, saj je ponarejanje Ä�ipa nekoliko težje. Najpogostejše zlorabe plaÄ�ilnih in kreditnih kartic so še vedno tiste, ki se zaÄ�nejo z njihovo tatvino ali izgubo.

47

Najpogostejše zlorabe plaÄ�ilnih kartic pri nas so še vedno klasiÄ�ne, ki se zaÄ�nejo s tatvino ali izgubo so povedali iz Nove Ljubljanske banke. Predstavniki podjetje Centurion, ki izdaja kartice American Express, so pojasnili, da so zlorabe najpogostejše pri nakupih po spletu ali katalogih, nemoteno pa potekajo tudi v trgovinah, saj trgovci redko preverjajo podpis ali identifikacijo kupca. Koliko stroškov, ki nastanejo zaradi takšne zlorabe, mora plaÄ�ati lastnik kartice, je odvisno od izdajatelja. Nekateri vse stroške v prvih 24 urah po obvestilu o izginotju kartice, ko so zlorabe po najpogostejše, naložijo kar lastnikom kartic. Takšna praksa je po mnenju odvetnice v Zvezi potrošnikov Slovenije nedopustna in nepoštena, hkrati pa krši priporoÄ�ila evropske komisije.

Pri kraji ali izgubi kartice American Express mora lastnik ob morebitnih stroških zaradi zlorabe (Ä�e tat z ukradeno kartico kupuje) ne glede na to, da so lahko stroški višji, plaÄ�ati tolarsko protivrednost stotih evrov. Druge stroške krije podjetje ali prodajno mesto, Ä�e ni poslovalo v skladu s pogodbo. Lastniki kartic Nove Ljubljanske banke (MasterCard, Karanta, Visa) pri takšnih zlorabah, tudi Ä�e se zgodijo do 24 ur po preklicu kartice, krijejo vse stroške sami, lahko pa kartico zavarujejo, kar jim krije morebitne stroške tako 24 ur pred preklicem kot po njem, višina zavarovanja je odvisna od odobrenega limita. Pri Diners Clubu je do preklica kartice, ki se obiÄ�ajno opravi po telefonu, strošek morebitne zlorabe breme imetnika kartice, od preklica pa je kartica globalno blokirana in stroški so breme izdajatelja, je pojasnil vodja oddelka za avtorizacije. Kadar trgovec ne upošteva navodil za sprejem kartice ali drugaÄ�e pripomore k zlorabi kartice, imajo po pogodbi s prodajnim mestom pravico zavrniti strošek trgovcu. Pri vsem tem je potrebno upoštevati pravila poslovanja. Ä�eprav bi trgovci morali preveriti podpis oziroma identifikacijo uporabnika kartice, temu posveÄ�ajo premalo pozornosti. Pristojni iz združenja za trgovino pri Gospodarski zbornici Slovenije pravijo, da se v združenju doslej s podobnimi vprašanji niso ukvarjali, saj od trgovcev niso dobili nobene konkretne pobude.

S tem se ne strinjajo v zvezi potrošnikov. PriporoÄ�ilo evropske komisije iz leta 1997 jasno opredeljuje omejitev odgovornosti potrošnika na 150 evrov celo za Ä�as do obvestila banki o kraji, ko gre za nedvomno dokazano krajo in potrošniku ni mogoÄ�e oÄ�itati nevestnega ravnanja.

Skladno s priporoÄ�ilom evropske komisije, ki pa ga naše banke še ne upoštevajo, bi se moral riziko posledic posameznega dogodka, ki je nastal neodvisno od izdajatelja in lastnika kartice, porazdeliti tako, da bi potrošnik poravnal najveÄ� škodo v vrednosti 150 evrov, drugo pa bi krila banka, ki lahko svoje poslovanje ustrezno zavaruje in tudi uveljavlja odgovornost pogodbenih partnerjev, Ä�e niso spoštovali pogodbenih doloÄ�il, na primer trgovcev, Ä�e niso preverili podpisa na kartici ipd.


7.2 Ponarejanje kartic

7.2.1 Ponarejevalci pla�ilnih kartic19

Tehnologija magnetnega zapisa na plaÄ�ilnih karticah je zastarela, zaradi Ä�esar se da te kartice zlahka ponarediti. Z uvedbo evra se bo moÄ�no poveÄ�ala možnost uporabe


19 Povzeto po Dnevniku (2006, 22).

48

ponarejenih kartic na bankomatih, zato je treba tudi bankomate prilagoditi pametni tehnologiji.

Ljubljanski policisti in kriminalisti so v letošnjem letu razkrili dve skupini nepridipravov, ki so se spravili nad premoženje drugih ljudi s pomoÄ�jo ponarejenih plaÄ�ilnih kartic.

Nadzorni center družbe American Express, ki izdaja istoimenske plaÄ�ilne kartice, je namreÄ� može postave obvestil, da njihove stranke prijavljajo vedno veÄ� zlorab. V vseh primerih je šlo za hrvaške državljane, ki naj bi s karticami plaÄ�evali v Sloveniji, Ä�eprav nihÄ�e od njih v Ä�asu opravljenih nakupov ni prestopil državne meje. Prav tako nihÄ�e od oškodovancev ni prijavil izgube kartice. Policisti so v sodelovanju s hrvaškimi organi pregona ugotovili, da je dobro organizirana združba s pomoÄ�jo tako imenovanih skimming naprav, ki omogoÄ�ajo prepis magnetnega zapisa z originalne kartice na ponarejeno, v Zagrebu izdelovala ponarejene kopije kartic.

Nepridipravi so nato v doloÄ�eni trgovini v Sloveniji s ponaredki plaÄ�evali razliÄ�no blago in praznili imetniške raÄ�une. Varuhi reda so postali pozorni na omenjeno trgovino, ker zaposleni v njej niso preverjali pristnosti kartic. Kmalu so stopili na prste 26-letni Avstrijki na zaÄ�asnem delu v Sloveniji, ki je v sodelovanju z dvema neznancema vedno izvrševala plaÄ�ila njunih nakupov brez preverjanja pristnosti kartic. Pri 26-letnici so policisti med hišno preiskavo našli dokaze, da je mladenka ena od Ä�lanic kriminalne skupine. Z izvedenimi nakupi ji je v vsega nekaj dneh uspelo narediti za 1,6 milijona tolarjev škode. Mlada Avstrijka je ponarejen plastiÄ�ni denar uporabljala tudi na lastno pest in z nakupi v raznih drugih prodajalnah oškodovala lastnike originalnih kartic še za dodatnih 213 tisoÄ�akov. Zdaj Ä�aka na svojo usodo v priporu, zunanjima sodelavcema pa so možje postave že za petami.

Policisti policijske postaje Ljubljana Center pa so za zapahe spravili 23-letnega Britanca in 25-letnega Nizozemca, ki sta prav tako operirala s ponarejenimi karticami, le da sta se specializirala za dvig gotovine na bankomatih. Imetniki banÄ�nih raÄ�unov v Veliki Britaniji so namreÄ� svoje banke obvestili o dvigih denarja v Sloveniji, prav tako pa se je iz naše države zelo poveÄ�alo število neuspelih transakcij. Ljubljanski policisti so zato poostrili nadzor nad uporabniki bankomatov, pred kratkim pa so na Dunajski cesti prijeli sumljiva moška. Gre za prej omenjena tujca, ki sta imela pri sebi kar 50 razliÄ�nih ponaredkov plaÄ�ilnih kartic. Zasegli so jima tudi skoraj 1,2 milijona tolarjev, ki sta jih dvignila na opisan naÄ�in, in še okoli 2000 evrov, ki naj bi v njun žep prav tako prišli s pomoÄ�jo ponarejenih kartic. Ker sta nepridiprava stanovala v hotelu, so pri njiju izvedli tudi hišno preiskavo. Tam so našli še dodatne 604 ponarejene kartice, 4,3 milijona tolarjev in 1175 evrov. Vse skupaj so zasegli, preiskovalni sodnik pa je zoper mladeniÄ�a odredil pripor.

Ob tem je vodja sektorja kriminalistiÄ�ne policije pri ljubljanski policijski opozoril, da lahko z uvedbo evra v Sloveniji priÄ�akujemo še veÄ� podobnih zlorab, skrb pa zbuja tudi dejstvo, da gre pri navedenih primerih za delovanje tolp na mednarodni ravni.

KriminalistiÄ�ni inšpektor oddelka za gospodarsko kriminaliteto policijske uprave Ljubljana pa opozarja, naj imajo imetniki plaÄ�ilnih kartic pri njihovi uporabi na prodajnih mestih kartico nenehno na oÄ�eh, s Ä�imer lahko prepreÄ�ijo prepisovanje magnetnega zapisa. Prav tako naj vedno preverijo zneske na potrdilu o plaÄ�ilu, ki se morajo ujemati s tistimi na

49

raÄ�unu. Pametno je tudi shraniti kopije potrdil o transakciji in o porabi voditi evidenco. Imetnike plaÄ�ilnih kartic je potrebno opozoriti na previdno uporabo kartic na bankomatih, predvsem pri vnosu PIN kode. To je treba opraviti Ä�im bolj diskretno, uporabniki pa naj tajne številke ne hranijo v denarnici skupaj s kartico. PriporoÄ�eno je tudi redno spremljanje transakcij in pogostejše spreminjanje osebne številke, ki je mogoÄ�a kar na bankomatu


Prijazni goljufi praznijo ra�une

Zveza potrošnikov Slovenije je Slovence opozorila na prihajajoÄ�i val goljufov, ki s pretvezo izvabijo od naivnih državljanov varnostne kode kreditnih kartic. Pretkani lopovi po telefonu pokliÄ�ejo lastnika kartice in se mu predstavijo kot zaposleni v procesnem centru Visa ali Mastercard. Povedo, da so opazili neobiÄ�ajno transakcijo z njegovo kartico in želijo preveriti številko kartice. Neznanci številko poznajo in jo lastniku tudi povedo. Od njega nato zahtevajo potrditev številke, potem pa želijo izvedeti trimestno število na hrbtni strani kartice.

S tem podatkom, trimestna številka je namreÄ� varnostna koda kartice, lahko nepridipravi zapravljajo tuj denar s plaÄ�ili po internetu ali pa izdelajo celo ponarejeno kartico. Pri Zvezi potrošnikov Slovenije zato opozarjajo, naj lastniki kreditnih kartic nikar ne zaupajo teh treh številk neznancem. Hkrati naj o dogodku nemudoma obvestijo banko izdajateljico kartice in jo tudi opozorijo, da goljufi razpolagajo s številko kartice. Zahtevajo naj tudi ustrezno zavarovanje.


Tovrstnih goljufij v zadnjem Ä�asu ne beležijo

Predstavnik policije za odnose z javnostjo je v zvezi s tem povedal, da policisti v letu 2006 še niso dobili nobenega obvestila o poskusu tovrstnih goljufij. Preiskovanje tovrstnih kaznivih dejanj poteka v sodelovanju z bankami, njihovimi procesnimi centri in strokovnjaki s podroÄ�ja raÄ�unalniške kriminalitete. Policisti velikokrat preverjajo konkretne podatke tudi s pomoÄ�jo Europola in Interpola. Preiskovanje zahteva dodatno znanje tako s podroÄ�ja banÄ�nega poslovanja, raÄ�unalniške tehnologije kot novih oblik izvrševanja goljufij. Predstavnik policije dodaja, da je podobno opozorilo, kot ga je objavila Zveza potrošnikov Slovenije, lani krožilo po svetovnem spletu, vendar tudi takrat policisti niso prejeli uradne prijave.

Slovenske banke so dale podobne odgovore. Pristojni iz Združenja bank Slovenije so povedali, da niso seznanjeni s kakršnim koli poskusom goljufanja v zadnjem Ä�asu, informacije pa niso prejeli niti od njihovega varnostnega foruma kartiÄ�nega poslovanja.

Iz službe za odnose z javnostjo pri Novi Ljubljanski banki so sporoÄ�ili, da pri njih prav tako ne beležijo tovrstnih dogodkov. Dodali so, da naj stranke kljub temu redno in natanÄ�no pregledujejo izpiske prometa po kartici ter vsako nejasnost reklamirajo, o varnosti kartiÄ�nega poslovanja pa se njihovi komitenti lahko pouÄ�ijo na spletni strani banke.

50

V SKB banki strankam svetujejo in priporoÄ�ajo, da svojih podatkov s kartic ne dajejo nikomur, njihova tiskovna predstavnica za stike z javnostjo pa je sporoÄ�ila, da telefonskih zlorab kreditnih kartic v letošnjem letu njihovi komitenti niso prijavili.

Nekoliko drugaÄ�e so na to vprašanje odgovorili pristojni z Abanke Vipa. Pri njih so v zadnjih šestih mesecih našteli okoli 30 primerov goljufij, najveÄ�krat pa gre za zlorabe z naroÄ�ili tehnike (mobilnih telefonov, raÄ�unalnikov), v hotelih in poskuse uporabe ponarejenih kartic. Poudarili so, da morajo imetniki kartic z njimi tudi pazljivo ravnati in poleg tega pozorno spremljati poroÄ�ila o meseÄ�ni porabi.

Ä�e pa imetnik kartice iznajdljivim goljufom kljub vsem opozorilom nasede in je zaradi svoje naivnosti tudi finanÄ�no oškodovan, so njegove možnosti, da bi dobil ukraden denar nazaj, v resnici zelo majhne. Za škodo, ki je nastala izkljuÄ�no kot posledica naivnosti oziroma nepazljivosti potrošnika, odgovarja zgolj imetnik kartice sam. Banka bi bila za nastalo goljufijo soodgovorna samo, Ä�e imetnika kartice ne bi seznanila s pravili varnega poslovanja s kartico ali Ä�e bi opustila svojo dolžnost skrbnega preverjanja pravilnosti postopka plaÄ�ila s kartico.

Potrošnik lahko morebitno odgovornost banke uveljavlja z neposrednim zahtevkom banki, naj mu vrne z njegovega raÄ�una neupraviÄ�eno izplaÄ�ana sredstva, ali pa s civilno tožbo. Ä�e je banka Ä�lanica Združenja Bank Slovenije in zavrne tak zahtevek, potrošnik lahko vloži pritožbo na poravnalni svet, ki deluje pri tem združenju. OdloÄ�itev tega sveta je obvezujoÄ�a le za banko.

51


8 SKLEP


V današnjem Ä�asu nam plaÄ�ilne kartice omogoÄ�ajo varno in preprosto urejanje vsakodnevnih denarnih zadev. Z bogato ponudbo plaÄ�ilnih kartic lahko plaÄ�ujemo blago in storitve doma in v tujini.

Za plaÄ�evanje nakupov in storitev torej ni veÄ� potrebna gotovina. Brezgotovinsko lahko plaÄ�ujemo na veÄ� naÄ�inov. PlaÄ�ilne kartice nam omogoÄ�ajo nakupe z odloženim plaÄ�ilom, Karanta v Sloveniji, MasterCard in Visa Sloveniji in tujini. MeseÄ�no delno plaÄ�evanje porabljenega zneska odobrenega posojila nam za nakupe v Sloveniji omogoÄ�ata posojilna Karanta in posojilni MasterCard. Namesto zamudnega izpisovanja Ä�ekov lahko na vseh prodajnih mestih, ki imajo oznako BA, plaÄ�ujemo s kartico BA Maestro. Naš osebni raÄ�un bo takoj obremenjen za znesek, ki smo ga z njo plaÄ�ali.

V diplomskem delu so v uvodu predstavljene razliÄ�ne vrste kartic. S podrobnim opisom kartiÄ�nih sistemov in blagovnih znamk, predvsem pa z vrstami in opisom kartic, so pisno in slikovno prikazane plaÄ�ilne kartice, ki jih imetniki najpogosteje uporabljajo. Sem sodita predvsem plaÄ�ilni kartici MasterCard in Visa, ki sta vodilni mednarodni plaÄ�ilni kartici in pa prestižna zlata kartica MasterCard, ki je namenjena tistim, ki imajo višje zahteve.

Posebej zanimivo je pri kartiÄ�nem poslovanju procesiranje POS terminalov. V diplomskem delu je opisan potek plaÄ�ila na klasiÄ�en roÄ�ni naÄ�in, ki zahteva nekatera preverjanja pri plaÄ�ilu s kartico, modernejši naÄ�in pa predstavljajo POS terminali, katerih prenosi potekajo avtomatsko. Prednost POS terminalov je predvsem v tem, da šÄ�itijo imetnike kartic v primeru zlorab.

V diplomskem delu so opisane zlorabe ponarejanja kartic, obstaja pa še precej primerov. Kraje se lahko dogajajo na delovnem mestu, v zdravstvenih ustanovah, na cesti, pri vlomih v avtomobile itd. Vsekakor je o tem potrebno obvestiti policijo oziroma kriminalistiÄ�no službo in z njimi sodelovati, saj so prav kriminalisti zelo uspešni pri razreševanju teh primerov. Nedvomno je narkomanija vzrok za pogoste zlorabe plaÄ�ilnih kartic, nemalokrat se zlorabe dogajajo za zaprtimi vrati v domaÄ�em krogu. Z novo tehnologijo in razvojem plaÄ�ilnih kartic ter POS terminalov s Ä�ipom se bodo zlorabe bistveno zmanjšale. Z uporabo PIN-PAD-a imetniki kartic zašÄ�itijo transakcijo z vnosom svoje tajne številke v POS20.

Uvedba evra je kompleksen, vsenacionalni projekt s katerim je potrebno zagotovili strankam �im bolj gladek prehod na novo valuto. Uvedba evra v Republiki Sloveniji zahteva tudi prilagoditev posameznih pogodbenih odnosov, v katerih banke sodelujejo, zahtevo za to pa je postavila nadzornica bank, Banka Slovenije. Poslovanje z debetnimi karticami osebnega ra�una bo do 31.12.2006 potekalo v tolarjih, od 1.1.2007 dalje pa evrih. V �asu neposrednega prehoda bodo zneski konvertirani v evro skladno z nacionalnim konverzijskim te�ajem.


20 PIN â�� Personal Identification Number, je tajna osebna številka, ki jo imetnik vtipka v POS preko PIN tipkovnice in s tem zašÄ�iti transakcijo. PIN-PAD je posebna naprava â�� tipkovnica, ki je prikljuÄ�ena na POS terminale.

52

PlaÄ�ilne kartice in POS terminali so med sodobnimi plaÄ�ilnimi instrumenti najbolj razširjeni, zato je tudi informacijski sistem plaÄ�ilnih kartic in POS terminalov v nenehni rasti in razvoju. Trgovci sprejemajo plaÄ�ilne kartice na prodajnih mestih, saj vedo, da predstavlja tovrstno brezgotovinsko poslovanje za njih bistveno poveÄ�anje prodaje.

53

9 POVZETEK


Svetovni trendi na podroÄ�ju poslovanja s plaÄ�ilnimi karticami zahtevajo doloÄ�ene spremembe. Z novimi izzivi se tehnologija kartiÄ�nega poslovanja v današnjem svetu razvija z veliko hitrostjo. Standardizacija in varnost poslovanja sta med najpomembnejšimi vidiki na podroÄ�ju upravljanja plaÄ�ilnih sistemov, med katere sodi poslovanje s plaÄ�ilnimi karticami.

Vodilna podjetja v elektronskem poslovanju so razvila najsodobnejše rešitve na podroÄ�ju tehnološke integracije globalnih rešitev s plaÄ�ilnimi karticami. V diplomskem delu je prikazano kako smo v Sloveniji pripravljeni na upravljanje s POS terminali za potrebe delovanja terminalov v okolju evra, PIN verifikacije in delovanje z EMV Ä�ipom.

Razvitost in razširjenost plaÄ�ilnih kartic v Sloveniji je v kratkem obdobju doživela izjemno rast. Banke so s hitro rastjo in velikim obsegom poslovanja sooÄ�ene s prevzemanjem novih, vedno veÄ�jih tveganj pri kartiÄ�nem poslovanju. Nova generacijo plaÄ�ilnih kartic, pametna kartica z vgrajenim Ä�ipom, bo zagotovo omogoÄ�ala komitentom najvišjo možno obliko varnosti in jim hkrati ponujala vrsto novih funkcionalnosti.

Temeljno in celovito rešitev elektronskega plaÄ�ilnega sistema sestavljajo komunikacijska in terminalska POS oprema ter sistem za upravljanje in nadzor sistema. Delovanje POS terminalov Hypercom je namenjeno prenosu podatkov med prodajnim mestom in banÄ�nim raÄ�unalnikom. Z uporabo POS terminala trgovci nimajo veÄ� poti ali pošiljanja dokumentov. Glede na potrebe se lahko trgovci odloÄ�ajo za najem oziroma uporabo POS terminala, ki deluje na analogni liniji ali GSM POS terminala, ki deluje preko mobilnega operaterja Mobitel.

V današnjem svetu je v Ä�asu POS terminalov zmeraj težje izkoristiti ukradeno kartico, saj je v trenutku preklica, tako rekoÄ�, neuporabna. V primerjavi z drugimi državami je v Sloveniji manj zlorab plaÄ�ilnih kartic. Najbolj pogost sistem kaznivega dejanja je kopiranje magnetnega zapisa, ki mu pravimo skimming.

PodroÄ�je informacijskih sistemov plaÄ�ilnih kartic, se bo tudi v bližnji prihodnosti v svetu in Sloveniji, hitro razvijalo in širilo, saj banke, podjetja, vladne institucije in drugi uporabniki kartic neprestano išÄ�ejo naÄ�ine za njihovo varnejšo in uÄ�inkovitejšo uporabo. Pravo revolucijo v svetu so povzroÄ�ile laserske optiÄ�ne kartice, ki so opremljene z optiÄ�nim refleksijskim trakom, na katerega se s pomoÄ�jo laserja lahko zapisuje in bere vsakovrstne podatke.

Klju�ne besede: pla�ilna kartica, POS terminal, informacijska tehnologija, zlorabe, projekt PIN in EMV

54

10 ABSTRACT


Current world trends require certain changes on the area of pay cards. With new challenges introduced, the technology of pay card business is developing rapidly nowadays. Standardization and secure business processing are among the most important issues on the area of pay systems management. Pay card systems present an important part of this pay systems.

Leading companies, dealing with e-commerce, have developed the most advanced solutions of the global technological integration of the pay cards business. In the thesis, the state of Slovenia readiness in the euro environment supporting POS terminal management, PIN verification and EMV chip handling is presented.

In a relatively short time, the expansion and the development state of pay cards in Slovenia increased rapidly. Banks, taken upon the increasing volume of pay card commerce are confronted with ever more increasing risks. The new generation of smart pay cards with integrated microchip, will definitely offer the highest level of security and extended the set of services to the available to the bank customers.

The integral and thorough solution of the e-commerce pay system consists of communication and terminal POS equipment and of the management and control system.

Hypercom POS terminals are intended for data exchange between the point of sale and the bank mainframe computer. Using the POS terminal, the sale clerks are relived of sending the documents by courier or by land mail. Regarding the specific requirements, the shopkeepers have two options. The first option is using the POS terminal using the analogue telephone line. The second option is using the GSM POS terminal using the mobile telephony network, provided by the national mobile telephony service provider, Mobitel.

Nowadays it is increasingly harder to abuse a stolen pay card, because in the moment of revocation, the pay card is practically useless. In Slovenia, compared to the other countries, the level of pay card abuse is relatively low. The most common type of the pay card abuse present is copying of the magnetic strip data, also known as skimming.

Since banks, companies, government institutions and other users are constantly developing ways for safer and more efficient usage of the pay card systems, the area will develop and expand with ever increasing rate. The introduction of the laser optical cards embedded with a special, reflective optical strip presents a certain revolution in the area of pay card systems. Using a laser, a wide variety of data can be written to and read from this reflective optical strip.

Key words: pay card, POS terminal, information technology, abuse, PIN and EMV project

55

11 SEZNAM SLIK




stran



SLIKA 1: KARTICA BA MAESTRO


11

SLIKA 2: KARTICA KARANTA


12

SLIKA 3: POSOJILNA KARTICA KARANTA


13

SLIKA 4: KARTICI MASTERCARD IN VISA


14

SLIKA 5: ZLATA KARTICA MASTERCARD


15

SLIKA 6: POSLOVNA KARTICA MASTERCARD


16

SLIKA 7: � TEVILO IZDANIH KREDITNIH IN DEBETNIH


17

KARTIC V SLOVENIJI PO LETIH



SLIKA 8: � TEVILO BANÄ�NIH AVTOMATOV PO LETIH


18

SLIKA 9: KARTICA S �IPOM


20

SLIKA 10: MASTERCARD PLATINUM KARTICA


24

SLIKA 11: MASTERCARD WORLD SIGNIA


24

SLIKA 12: OSNOVNI MENI POS TERMINALA HYPERCOM


30

ICE 5500


SLIKA 13: HYPERCOM ICE 5500 Z ZUNANJIM PIN PAD-OM


30



SLIKA 14: POS TERMINAL HYPERCOM ICE 4000 GSM


34



SLIKA 15: FUNKCIJE TIPK TERMINALA OPTIMUM T2100


35

V90


SLIKA 16: PRIMER ZUNANJE PIN PAD NAPRAVE ZA VNOS


37

PIN � TEVILKE


SLIKA 17: FIZI�NA POVEZAVA � SERIJSKA IZHODNA VMESNA


PLOSKEV


39




56


12 SEZNAM LITERATURE


1. Upravljalski center za tehnologijo in organizacijo. 2006. Navodila komercialistom pri poslovanju s prodajnimi mesti. Ljubljana: Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana.

2. Sektor za tehnologijo in organizacijo. 2001. Navodila za poslovanje s pla�ilnimi karticami. Ljubljana: Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana.

3. Hajos, Feri in Primec Boštjan. 2000. PriroÄ�nik za uporabo Hypercom ICE 5500 POS terminala. Grosuplje: Simt Grosuplje.

4. Sektor za tehnologijo in organizacijo. 2001. Navodila za poslovanje s pla�ilnimi karticami. Ljubljana: Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana.

5. Banka Slovenije. 2005. Pla�ilne kartice. Letno poro�ilo Banke Slovenije.

6. Banka Slovenije. 2005. Drugi plaÄ�ilni instrumenti in tržne poti. Letno poroÄ�ilo Banke Slovenije.

7. Banka Koper d.d.. Karti�ni sistem Activa. 1999. Priro�nik za delo na prodajnih mestih. Koper: �ukgraf.

8. Banka Koper d.d.. Sektor informatike in organizacije. 1999. Priro�nik za POS terminale. Koper: Tiskarna VEK.

9. Banka Slovenije. 2005. Upravljanje s tveganji karti�nega poslovanja v bankah. Letno poro�ilo Banke Slovenije.

10. Banka Slovenije. 2005. Projekt evro. Pla�evanje blaga in storitev. Letno poro�ilo Banke Slovenije.

11. Novrljan, Polona. 2003. Diplomsko delo. Preobrazba pla�ilne kartice v kartico zvestobe na primeru Petrolove Magne. Ljubljana: Univerza v Ljubljani.

12. Bobek, Samo. 2003/2004. Finan�ni informacijski sistemi. Informatika v bankah. POS delovna mesta. Maribor: EPF.

13. MasterCard International Incorporated. 2003. Bylaws and Rules, Europe Edition Operations Bulletin. MasterCard.

14. � kof, Zupan, Andreja. 2006. Evro â�� moÄ�na valuta. Ljubljana. Ljubljana: Kažipot 33:14.

15. Anko, Simon. 2005. Tarife za pla�ilne storitve in enotno obmo�je pla�il v evrih. Ljubljana: Ban�ni Vestnik.

57

16. Bav�ar, Nino�ka. 2005. Priro�nik za uporabo POS terminala Hypercom ICE 4000 GSM. Ljubljana: Bankart, d.o.o.

17. Bav�ar, Nino�ka. 2005. Priro�nik za uporabo POS terminala Hypercom Optimum T2100 V90. Ljubljana: Bankart, d.o.o.

18. Bav�ar. Nino�ka. 2005. Protocol for connecting ECR with Hypercom POS terminal, Operating instructions. Ljubljana. Bankart, d.o.o.

58


13 SEZNAM VIROV


1. Mi�i�, Aleksandar. 2000. Za banke zlorabe ne obstajajo. Mladina 29: 7.

2. Mobitel. 2003. Tarifni sistem in cenik v digitalnem omrežju. Ljubljana: Ä�ukgraf.

3. � alamon, Brane. 2003. PlaÄ�ilne kartice. Ljubljana: Tolar na tolar, priloga Dnevnika 315: 10-14.

4. Rotovnik, Tomaž. 2001. Novi izzivi kartiÄ�nega poslovanja bank. Ljubljana: Dnevnik.

5. Hafner. Andraž. 2006. NajveÄ� kartic zlorabijo v restavracijah in na bankomatih. Ljubljana: Finance 80:25.

6. Hafner. Andraž. 2006. Pametne kartice precej varnejše od klasiÄ�nih. Ljubljana: Finance 80:26.

7. Hafner. Andraž. 2006. S kreditnimi karticami zapravimo tretjino veÄ� denarja kot z debetnimi. Ljubljana: Finance 80:27.

8. Franca, Valentina. 2006. Nadgradnja POS terminala: Pri kreditnih karticah namesto podpisa vnos PIN: Ljubljana: Finance 74: 25.

9. � alamon, Brane. 2004. MasterCard Europe predstavil SEPA licenco. Ljubljana: Dnevnik.

10. Nova Ljubljanska banka, d.d.. 2005. Zlata kartica MasterCard. Ljubljana: Promocijsko gradivo.

11. Bankart, d.o.o.. 2005. Procesiranje karti�nega in bankomatskega poslovanja. [online]. Dostopno na:
http://www.bankart.si/bankart.php [04.07.2006].

12. Mojdenar. 2001. Pla�ilne kartice. [online]. Dostopno na: http://www.mojdenar.com/BANKE/plac_kart_splosno.asp?language [04.07.2006].

13. Nova Ljubljanska banka, d.d.. 2006. Pla�ilne kartice. [online]. Dostopno na: http://www.nlb.si/cgi-bin/nlbweb.exe?SeS=P48B5QrPHwEAAEDUQt800000&doc%20%20%20%20%2 0%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20=24 11&sstrcat=slo_[04.07.2006].

14. Rade�e Papir. 2006. Magnetni nosilci podatkov. [online]. Dostopno na: http://www.radecepapir.si/program/kartice.htm [04.07.2006].

59

15. Banka Slovenije. 2006. Uvajanje evra v Sloveniji. [online]. Dostopno na: http://www.bsi.si/ekonomska-in-monetarna-unija.asp?MapaId=177 [04.07.2006].

16. Banka Koper. 2006. Zgodovina kartic. [online]. Dostopno na: http://www.activa.si/pametnaKartica/zgodovina.asp [04.07.2006].

17. Banka Koper. 2006. Skoraj 12.000 POS terminalov bo prilagojenih sprejemu pametnih kartic in prehodu na evro [online]. Dostopno na: http://www.activa.si/novica.asp?ID=22 [04.07.2006].

18. Banka Koper. 2006. Priro�nik za delo na prodajnih mestih.


[online]. Dostopno na: http://www.activa.si/chipandpin/pdf/prirocnik_za_trgovce.pdf [04.07.2006].

19. MasterCard. 2006. Personal card. [online]. Dostopno na: http://www.mastercard.com/us/personal/en/aboutourcards/paypass/issuers.html#cre dit [04.07.2006].

20. European Central Bank (ECB). 2006. The vison on SEPA as a domestic payments area. [online]. Dostopno na: http://www.ecb.int/pub/pdf/other/singleeuropaymentsarea200412en.pdf

[04.07.2006].

21. Združenje bank Slovenije. 2006. Uvajanje evra v bankah. [online].Dostopno na: http://www.zbs-giz.si/slo/sporocila/arhiv2005/arhiv-2005.htm. [04.07.2006].

22. Hypercom. 2006. POS terminal Optimum 2100. [online]. Dostopno na: http://www.hypercom.com/products/optimum.asp [04.07.2006].

23. Radovanovi�, Predrag. 2005. Platne kartice. Istorijski razvoj kreditnih/debitnih kartica. [online]. Dostopno na: http://www.e-trgovina.co.yu/kartice/card_istorijat.html [04.07.2006].