Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L. var. cepa)

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE

Dejan JAKOB

VPLIV GNOJENJA Z DUŠIKOM NA PRIDELEK IN SKLADIŠČNO SPOSOBNOST ČEBULE

(Allium cepa L. var. cepa)

DIPLOMSKO DELO

Maribor, 2009

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE

AGRONOMIJA, POLJEDELSTVO IN VRTNARSTVO



Dejan JAKOB


VPLIV GNOJENJA Z DUŠIKOM NA PRIDELEK IN SKLADIŠČNO SPOSOBNOST ČEBULE

(Allium cepa L. var. cepa)

DIPLOMSKO DELO


Maribor, 2009

POPRAVKI:

Jakob D. Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L. var.

cepa) Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009



III







KOMISIJO ZA ZAGOVOR DIPLOMSKEGA DELA SESTAVLJAJO:

PREDSEDNIK: prof. dr. Franc BAVEC
MENTOR: izr. prof. dr. Martina BAVEC
ČLAN: višji predavatelj mag. Silva GROBELNIK – MLAKAR

LEKTORICA: Marjanca FERKO – OMAHEN, prof.

Diplomsko delo je rezultat lastnega raziskovalnega dela.

Datum zagovora: 19. junij 2009

Jakob D. Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L. var.

cepa) Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009



IV







Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L. var. cepa)

UDK: 635.2 :631.8:546.17:631.559 (043.2) = 863

IZVLEČEK

V letih 2006 in 2007 je bil v Lipovcih v Prekmurju izveden mikroposkus z dvanajstimi gnojilnimi obravnavanji z dušikom (N) dodanem z gnojiloma KAN in ENTEC na čebuli hibrida Daytona F1. Odmerki so bili 0, 60, 120, 240 kg N haB1 ter odmerek določen na podlagi Nmin analize tal. Dodani dušik je statistično značilno vplival na tržni pridelek čebule, med posameznimi odmerki N pa ni bilo razlik (pridelek je dosegal 30,4 do 34,6 t haB1). Pri morfoloških lastnostih je bila največja širina čebule dosežena pri obravnavanju, kjer je bilo dodanih 120 kg N haB1. Na skladiščno sposobnost dodana količina dušika ni vplivala, značilen je bil vpliv oblike dodanega mineralnega dušika. Ob uporabi gnojila ENTEC je za 3,6 % manj propadle čebule kot pri gnojilu KAN. Ostanki Nmin v tleh so v prvem letu pri KANBu povprečno znesli 164,8 kg N haB1 in pri

ENTECBu 134,3 kg N haB1 v drugem letu pa pri KANBu 79,5 kg N haB1 in pri ENTECBu 98,8 kg N haB1.

Ključne besede: čebula, gnojenje, dušik, ostanek Nmin, pridelek

OP.: IV, 63 s., 22 pregl., 4 graf., 58 ref.

Stickstoffdüngung Einfluss auf Ertrag und Lagerfahigkeit beim Zwiebeln (Allium cepa L. var. cepa)



AUSZUG

In den Jahren 2006 und 2007 war in Lipovci in Prekmurje der Mikroversuch mit 12 Düngungsbehandlungen mit dem Stickstoff (N) ausgefürt. Der Stickstoff (N) war mit dem Düngemittel KAN und ENTEC in den Hybridzwiebeln Daytona F1 zugesetzt. Die Gaben waren 0, 60, 120, 180, 240 kg N haB1 und die Gabe die auf der Nmin Bodenanalyse basiert. Zugesetzte Stickstoff hatte an der Marktware statistisch charakteristische

Einfluss. Zwischen einzelnen Stickstoffgaben waren keine Unterschiede. (der Ertrag erlangte 30,4 bis 34,6 t haB1). Bei morfologischen Eigenschaften war die am grösste breite der Zwiebel bei der Behandlung, wo 120 kg N haB1 zugesetzt war. Auf der Lagerfähigkeit hatte zugesetzte Menge des Stickstoff keinen Einfluss, sondern die Stickstofform hatte statistisch charakteristischer Einfluss. Bei der Verwendung von ENTEC war für 3,6 % weniger verfallene Zwiebeln, als bei der Verwendung vom Düngemittel KAN. Die Stickstoffreste im Boden waren im ersten Jahr beim KAN im Durchschnitt 164,8 kg N haB1 und beim ENTEC 134,4 kg N haB1 sowie im zweiten Jahr beim KAN 79,5 kg N haB1 und beim ENTEC 98,8 kg N haB1.

Schlüsselwörter: die Zwiebel, die Düngung, der Stickstoff, Nmin Rest, der Ertrag,

BEM.: IV, 63 Se., 22 Üb., 4 Gr., 58 Be.

Jakob D. Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L. var.

cepa) Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009



V







KAZALO VSEBINE

1 UVOD................................................................................................................................1


2 PREGLED LITERATURE.............................................................................................3

2.1 Čebula (Allium cepa L. var. cepa)............................................................................3

2.1.1 Razširjenost in gospodarski pomen čebule......................................................3

2.1.2 Pridelovalne razmere .......................................................................................5

2.1.3 Način pridelovanja...........................................................................................5

2.1.4 Oskrba posevka................................................................................................6

2.1.5 Spravilo in skladiščenje pridelka .....................................................................8

2.2 Pregled literature o dušiku ......................................................................................10

2.2.1 Pomen dušika...................................................................................................10

2.2.2 Nitrati, nitriti in NH4+ ......................................................................................11

2.2.3 Ostanki dušika v tleh in pridelku .....................................................................12

2.2.4 Vpliv dušika na pridelek ..................................................................................16

2.3 Nasveti ter priporočila za gnojenje čebule in dosedanji rezultati pri čebuli.......18


3 MATERIALI IN METODE DELA................................................................................22

3.1 Zasnova poskusa.......................................................................................................22

3.1.1 Izbor sort ..........................................................................................................22

3.2 Izvedba poskusa........................................................................................................26

3.2.1 Tehnika pridelave ............................................................................................26

3.3 Vrednotenje v poskusu.............................................................................................28

3.3.1 Vrednotenje pridelka in morfoloških lastnosti.................................................28

3.3.2 Stanje mineralnega dušika v tleh po spravilu pridelka ....................................29

3.3.3 Agronomska učinkovitost dodanega dušika ....................................................30

3.4 Vremenske in talne razmere....................................................................................30

3.4.1 Podnebje in vremenske razmere ......................................................................30

3.4.2 Tla ....................................................................................................................33


4 REZULTATI Z RAZPRAVO.........................................................................................36

4.1 Pridelek čebule..........................................................................................................36

Jakob D. Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L. var.

cepa) Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009



VI







4.2 Morfološke lastnosti čebule......................................................................................45

4.2.1 Masa višina in širina rastline ...........................................................................45

4.3 Skladiščna sposobnost čebule ..................................................................................50

4.4 Ostanek Nmin po spravilu čebule..............................................................................53

4.5 Agronomska učinkovitost dodanega dušika v čebuli ............................................56


5 SKLEPI .............................................................................................................................58


6 VIRI...................................................................................................................................59

Jakob D. Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L. var.

cepa) Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009



VII







KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1: Shema poskusnega polja v letih 2006 in 2007..............................................23
Preglednica 2: Količina dodanega N (kg ha
B1) in vrsta uporabljenega gnojila v gnojilnem poskusu po parcelah......................................................................................24
Preglednica 3: Delovna opravila v letih 2006 in 2007..........................................................26
Preglednica 4: Povprečne mesečne temperature (°C) ter količina padavin po mesecih (mm) za leti 2006 in 2007 ter primerjava z 30 letnim povprečjem za

meteorološko postajo Murska Sobota...........................................................31
Preglednica 5: Rezultati kemijske analize tal za fosfor in kalij po AL metodi, pH vrednost in vsebnost humusa za leti 2006 in 2007 .....................................34
Preglednica 6: Rezultati N
min analize v letu 2006 (njiva Gorice) .........................................34

Preglednica 7: Rezultati analize Nmin v letu 2007 pred sejanjem čebule..............................35
Preglednica 8: Pridelek čebule (kg 2,8 m
B2) po kategorijah ter število rastlin v letu 2006...38 Preglednica 9: Pridelek čebule (t haB1) po posameznih kategorijah v letu 2006...................38
Preglednica 10: Pridelek čebule (kg 2,8 m
B2) po kategorijah ter število rastlin v letu 2007...40 Preglednica 11: Pridelek čebule (t haB1) po posameznih kategorijah v letu 2007...................40
Preglednica 12: Pridelek čebule (kg 2,8 m
B2) po kategorijah in število rastlin v letih 2006 in 2007 ..........................................................................................................43
Preglednica 13: Pridelek čebule (t ha
B1) po posameznih kategorijah v letih 2006 in 2007.....44
Preglednica 14: Višina (VČ), širina (ŠČ) ter masa (MČ) čebule v letu 2006.........................46
Preglednica 15: Višina (VČ), širina (ŠČ) ter masa (MČ) čebule v letu 2007.........................47
Preglednica 16: Višina (VČ), širina (ŠČ) ter masa (MČ) čebule letih 2006 in 2007 .............49
Preglednica 17: Skladiščna sposobnost čebule v letu 2006....................................................50
Preglednica 18: Skladiščna sposobnost čebule v letu 2007....................................................51
Preglednica 19: Skladiščna sposobnost čebule v letih 2006 in 2007......................................52
Preglednica 20: Ostanek mineralnega dušika (N
min) po spravilu čebule v letu 2006 .............54

Preglednica 21: Ostanek mineralnega dušika (Nmin) po spravilu čebule v letu 2007 .............55
Preglednica 22: Agronomska unčikovitost dodanega dušika .................................................57

Jakob D. Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L. var.

cepa) Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009



VIII







KAZALO GRAFIKONOV

Grafikon 1: Skupni pridelek čebule (t haB1) v letu 2006 .........................................................39
Grafikon 2: Skupni pridelek čebule (t ha
B1) v letu 2007 .........................................................41
Grafikon 3: Povprečni pridelek čebule (t ha
B1) iz let 2006 in 2007 .......................................44
Grafikon 4: Pridelek čebule (t ha
B1) v letih 2006 in 2007 ......................................................44

Jakob D. Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L. var.

cepa) Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009



IX







KAZALO SLIK

Slika 1: Spravilo čebule ..........................................................................................................29
Slika 2: Vrednotenje morfoloških lastnosti.............................................................................29
Slika 3: Sortiranje in kalibriranje............................................................................................29

1



Jakob D. Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L.var.

cepa). Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009


1 UVOD

Dušiku kot enemu najpomembnejših rastlinskih makro hranil moramo posvečati veliko pozornost, saj se njegov vpliv odraža v notranji in zunanji kvaliteti, zdravstvenem stanju rastlin in sposobnosti skladiščenja pridelkov zelenjave. Prekomerna uporaba dušika v pridelavi lahko negativno vpliva na rastline (podaljševanje vegetacije, neenakomerno dozorevanje, povečana občutljivost plodov). Pojav škodljivih organizmov pa se lahko poveča (glive, bakterije, škodljivci, virusi).

Pridelovanje tržne zelenjave pomeni veliko intenzivnost uporabe tal in s tem povezano intenzivno gojenje. Navadno so pridelovalci v splošni pridelavi zelenjave zaradi podrejenosti stroškov gnojenja v pridelavi presegali gnojilne normative in potrebe rastlin po posameznih hranilih, med katera spada tudi dušik. Pri tem se ne upošteva vpliva prekomernega gnojenja na okolje in na vsebnost ostankov, predvsem nitratov v zelenjavi. Medtem ko so včasih gnojili po oceni (pogosto še z "varnostnim dodatkom"), se danes priporoča gnojenje na podlagi analiz z ozirom na tla in potrebe po rastlinskih snoveh ter organsko gnojenje (Becker in Grantzau 1999).

Pri gnojenju rastlin z dušikom moramo posvečati posebno pozornost in natančnost zaradi ekonomskih in ekoloških dejavnikov. Pri tem smo vezani na zdravstvene posledice, ki se odražajo v vsebnosti nitratov v zelenjavi in pitni vodi (Scharpf in Liebig 1991).

Pri dušiku želimo, da ga čim več kroži oziroma da je mobilen in se translocira, kar pri ostalih hranilih nima tolikšnega pomena, saj se izpirajo bistveno počasneje. Tako moramo pri pridelavi posameznih kultur vsako leto opravljati Nmin analize tal in upoštevati potrebe posamezne kulture. Pomembno je tudi deljenje odmerkov dušika na več manjših obrokov.

Dušik se opazno razlikuje od ostalih hranil. Potreba po dušiku narašča sorazmerno z rastjo rastlin in povečevanjem njihove mase. Tako večino sprejetega dušika s pridelkom odpeljemo z njive. V zelenjadarski pridelavi rastline sprejmejo nekje 65 % razpoložljivega

2



Jakob D. Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L.var.

cepa). Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009


dušika, in ta se s pridelkom odpelje z njive. Tako lahko še z dodatnim neutemeljenim gnojenjem povečujemo ostanek dušika v tleh. Dušik, ki ni vezan, je lahko mobilen in se z vremenskimi spremembami ter spremembami v tleh izpira v globlje plasti ter obremenjuje podtalnico z nitrati. Z ozelenitvijo njiv po spravilu pridelkov se lahko velika količina dušika nato porabi na biološki način (poraba rastlin) in tako obvarujemo izpiranje v podtalnico v zimskem obdobju (Gysi 1999).

Prehrana rastlin z dušikom je ključnega pomena za visok pridelek in dobro kakovost rastlin oziroma pridelka. Vendar rastline ne izkoristijo vsega dušika, ki ga damo z dušikovimi gnojili, kar pomeni, da se ga lahko precej izgubi v okolje. Zato mora izdatno gnojenje z dušikovimi gnojili vsebovati natančno oceno potrebe rastlin po dušičnem gnojenju, način uporabe in čas uporabe gnojila, kar je najpomembnejše raziskovalno področje (Salo 1999).

Moja odločitev za tovrstno nalogo izvira iz velikih neznank pri gnojenju in vplivu gnojenja na zdravstveno stanje pridelka pri pridelavi čebule v Prekmurju. Vse večje število kmetij, ki se je v Prekmurju v preteklosti ukvarjalo s pridelavo krompirja, je v svoj kolobar vključilo pridelavo čebule zaradi podobnosti nekaterih procesov pri spravilu in pakiranju. Tako se je hkrati pojavilo pomanjkanje znanja na področju uporabe dušika in njegovega vpliva na skladiščno sposobnost.

Namen diplomskega dela je preučiti vpliv različnih odmerkov dodanega dušika v obliki mineralnih gnojil na pridelek, vsebnost ostankov mineralnega dušika v tleh po spravilu ter morfološke lastnosti pri čebuli. Na podlagi rezultatov dvoletnega mikro poizkusa je bil namen raziskovanja optimiranje gnojenja z dušikom ob upoštevanju količine mineralnega dušika v tleh (Nmin) in skladiščne sposobnosti pridelka. Z rezultati želim med drugim zmanjšati negativne vplive prekomerne uporabe dušika na okolje.

3



Jakob D. Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L.var.

cepa). Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009


2 PREGLED LITERATURE

Strokovne literature, ki obravnava čebulo, je na splošno manj kot za ostale zelenjadnice. Prav tako je manj strokovnih člankov, ki bi obravnavali problematiko z dušičnim gnojenjem in njegovim vplivom na kvantitativne ter kvalitativne lastnosti samega posevka in pridelka. Ob iskanju literature sem zasledil nekaj diplomskih del, ki so delno obravnavala čebulo oziroma je bila le8ta zajeta v obširnejšem sklopu obravnavanja drugih zelenjadnic. V teh delih sem našel precej informacij o literaturi, katero sem tudi uporabil pri pisanju svojega diplomskega dela.

Večje število strokovne literature, ki se navezuje na uporabo dušika in njegove vplive na pridelek, zdravstveno stanje in vpliv na okolje, sem našel predvsem za poljščine (pšenica, koruza) ter tudi za nekatere zelenjadnice, kot so cvetača, solata in zelje.

2.1 Čebula (Allium cepa L. var. cepa)

Družina: Aliaceae

Domače ime: Lük, črnelec, črnjelec, navadna čebula Angl.: onion
Nem.: Zwiebel
It.: cipolla (Kogoj8Osvald, 1994)

2.1.1 Razširjenost in gospodarski pomen čebule

Čebula izvira iz Srednje Azije, Bližnjega vzhoda ter Sredozemlja. Od tam se je širila preko Italije v Srednjo Evropo. Je ena izmed najstarejših kulturnih rastlin, saj so jo gojili že pred 5000 leti (Kogoj8Osvald 1994). Zaradi velikega pomena čebulnic v prehrani spadajo le8te med pomembnejše zelenjadnice. V svetu se jih pridela blizu 28 milijonov ton, tako da jih

4



Jakob D. Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L.var.

cepa). Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009


po pomembnosti prehitevata le paradižnik in zelje (FAO 1991). Čebulnice pridelujejo v pasu od subarktičnih regij, od severne Finske do humidnega tropskega podnebja, medtem ko so najbolj prilagojene subtropski in zmerni klimi (Brewster 1994). Po svetovnem trendu so največji uvozniki čebule industrializirane države, države Srednjega vzhoda in prav tako države na področjih humidnega klimata. Primeri teh držav so Nemčija, Malezija, Združeni Emirati in področja ob Azurni obali. Medtem ko med največje izvoznike prištevamo Nizozemsko, Španijo, Indijo, Mehiko, Turčijo, ZDA in Poljsko (Brewster 1994).

Čebulo se v svetu prideluje na 1,7 milijonov ha površin, v glavnem na območjih Vzhodne Azije, Južne Evrope, Rusije in sosednjih držav (Kogoj8Osvald 1994). V Sloveniji ima pridelovanje čebule dolgoletno tradicijo, kar dokazujejo številne domače sorte, kot na primer sorta Ptujska rdeča, Belokranjska in Tera. V današnjem času pridelujemo čebulo na približno 135 ha njivskih površin, kar pomeni le 6,4 % od 2.114 ha površin, na katerih se prideluje zelenjava (Popis vrtnarstva 2000). Domača pridelava se ocenjuje na okoli 4.000 ton in tako pokriva izjemno majhen delež slovenske porabe. Tako se vsako leto v Slovenijo uvozi okrog 8.500 ton čebule, od tega je 1/3 uvožene v času od 1. 8. do 31. 10., ko za skladiščenje še ni potrebnih skladišč s hladilnimi celicami, ampak je kakovostno skladiščenje možno tudi v cenejših objektih (Bavec 2003).

V čebuli je več vitaminov, predvsem B1, B2, P, K, H, E, ter mineralov, zlasti kalija, kalcija in fosforja. Zadostujeta dve čebuli, da pokrijemo celotno potrebo po vitaminu C. Med sladkorji prevladuje glukoza in saharoza. Vsebuje tudi 0,4 % alina, kateri pod vplivom fermenta anilaze preide v alicin, ki daje čebuli značilen vonj in draži kožo ter uničuje tudi bakterije, katere pa uničuje tudi trisulfinska kislina. Čebula vsebuje tudi veliko eteričnih olj, v mladi čebuli jih je od 16 do 38 mg 100 g81, v dozoreli pa 38 mg 100 g81. Ta olja poleg različnih sulfidov dajejo čebuli značilen vonj in okus. Čebula vsebuje tudi glukokinin, ki zmanjšuje količino sladkorja v krvi, inzulinu podoben rastlinski hormon, flavonski glikozid, in učinkovino, ki vpliva na delovanje srca (Černe in Vrhovnik 1992).

5



Jakob D. Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L.var.

cepa). Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009


2.1.2 Pridelovalne razmere

Čebula je toplotno manj do srednje zahtevna. Ugajajo ji zmerno tople in sončne lege. Za uspešno pridelovanje je pomembno, da je temperatura tal za vznik 7 °C, optimalna je 9–15 °C, najvišja pa 24 °C. Za rast je potrebna najnižja temperatura 5 °C, medtem ko je optimalna 15–18 °C in najvišja 28–35 °C. Pod 14 in nad 25 °C rastline ne oblikujejo čebule, temperature nad 35 °C pa rast čebule omejujejo (Osvald in Kogoj8Osvald 2003).

Setvena površina mora biti kompaktna, zato je pomembno, da površino preorjemo jeseni. Spomladi, ko to dopušča vlažnost tal, površino pred sejanjem obdelamo do globine setve ter tako zagotovimo primerno mrvičasto strukturo, ki pozneje zagotavlja enakomeren vznik in posledično temu jeseni enakomerno dozorevanje (Krug 1991).

2.1.3 Način pridelovanja

Zgodaj spomladi (marec–april), sejemo seme ali sadimo čebulček, da pravočasno in enakomerno vzklije ter tvori čebulico. Pri pozni setvi ali sajenju rastline zaradi dolgega dne in visoke temperature le8te ne bodo razvijale debelih čebulic, ampak bo najprej zrasel nadzemni del (steblo, listje) (Osvald, Kogoj8Osvald 1994). Ob prepozni setvi se tako rast čebule zavleče predolgo v avgust, ko so dnevi krajši, in tako čebula tvori debele vratove na prehodu med čebulico in listi, takšna čebula pa ima slabšo skladiščno sposobnost (Zwiebel 2003).

Za velik in kakovosten pridelek zahteva čebula rodovitna in s hranili bogata tla, ki ne vsebujejo kamenja, so razpleveljena in niso teksturno težka. Ne prenaša neposrednega gnojenja s hlevskim gnojem. Zahteva dobra strukturna tla (Bavec 2003). Primeren pH je med 6 in 7. Ugaja ji dobra navlaženost zemljišča, kar omogoča normalen razvoj koreninskega sistema. Za pomanjkanje vlage je čebula občutljiva v začetnih razvojnih fazah, z razvojem oziroma dozorevanjem pa se potrebe po vlagi zmanjšujejo, tako da je

6



Jakob D. Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L.var.

cepa). Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009


optimalna vlažnost tal v začetku razvoja 70 do 80 % poljske kapacitete v obdobju oblikovanja in dozorevanja pa se spusti na 50 do 60 % (Osvald in Kogoj8Osvald 2003).

Pri čebuli upoštevamo potrebe po pravilnem vrstenju (kolobarju). Za zmanjšanje širjenja bolezni in škodljivcev upoštevamo najmanj petletni presledek med pridelovanjem posameznih čebulnic in minimalno razdaljo med posameznimi posevki čebulnic vsaj 300 m (Osvald in Kogoj8Osvald 2003), medtem, ko se v tuji strokovni literaturi omenja tudi najmanjši presledek med vrstenjem čebulnic štiri leta (Krug 1991). Dobri predposevki so pšenica, ječmen in krmne rastline, manj primerna sta krompir in pesa. Pomembno je tudi, da predposevek zapusti površino dovolj zgodaj, tako, da je možna optimalna osnovna priprava tal jeseni (oranje), da spomladi sejemo na površino z optimalno strukturo (Bahnmüller 2004).

2.1.4 Oskrba posevka

Oskrba s hranili je pomembna, saj lahko le tako zagotavljamo visok, izenačen in kakovosten pridelek. Prvi odmerek dušika (50 kg ha81) dodamo pri predsetveni obdelavi, istočasno gnojimo s kalijem, ki je lahko tudi v kloridni obliki, takrat dodamo tudi fosfor. Odvzem hranil pri pričakovanem pridelku 50 t ha81 je 175 kg ha81 K2O, 70 kg ha81 P2O5, 25 kg ha81 MgO in 35 kg ha81 CaO. Preveč fosforja in kalija vpliva na dozorevanje, velikost in trdoto čebule (Osvald in Kogoj8Osvald 2003). Pomanjkanje fosforja se pojavi, ko ga je v tleh manj kot 14 mg 100g81 tal. Takrat prihaja do debelih vratov na čebuli in s tem do predčasnega odganjanja v skladišču (Wonneberger 2004). Z dušikom gnojimo glede na ciljno vrednost Nmin. V času setve so potrebe po dušiku majhne, ker seme dolgo kali in do vznika preteče ponavadi skoraj mesec dni oz. se pri pridelavi čebulčka v začetnem obdobju koristijo rezervne snovi. V prvih dveh mesecih (marec in april) po setvi so potrebe po dušiku 20–35 kg ha81, v tretjem mesecu rasti 35 kg ha81 (maj), v četrtem mesecu 35–40 kg ha81 (junij), v petem mesecu rasti 30 kg ha81 (julij) in zadnji mesec do spravila še 10 kg ha8

1, kar skupno nanese 120–150 kg ha81 ob predvideni zalogi dušika 50 kg ha81 dušika v tleh. Prvič dognojujemo z dušikom konec aprila oziroma v začetku maja in drugič junija. Za

7



Jakob D. Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L.var.

cepa). Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009


dognojevanje je primernejša nitratna oblika dušika, ker deluje amonijski dušik na čebulo toksično (Bavec 2002).

Na podlagi meritev mineralnega dušika v tleh (Nmin) lahko z dušikom gnojimo natančneje. Tako kažejo izkušnje iz Nemčije, kjer so v zadnjih dvajsetih letih prešli iz gnojenja z 200 kg ha81 na sedanjih 80–100 kg ha81 na osnovi meritve mineralnega dušika v tleh, gnojilne vrednosti predposevka in tipa tal.

Ciljna vrednost, od katere odštejemo izmerjeno vrednost mineralnega dušika v tleh v času pred načrtovanim dognojevanjem, znaša v integrirani pridelavi 170 kg ha81. Pognojimo samo z razliko med ciljno vrednostjo in izmerjeno vsebnostjo mineralnega dušika. Gnojenje na podlagi Nmin analiz tal je tudi ena izmed zahtev v integrirani pridelavi zelenjave. Kontrolni kriterij za presojo ustreznosti gnojenja z dušikom pa je meritev Nmin

ob spravilu, ko je v tleh lahko največ 60 kg ha81 nitratnega dušika in je pri nas pogosto

presežen (Bavec 2003).

Presežek dušika pomeni zakasnitev dozorevanja, večjo občutljivost na bolezni in slabše skladiščenje. Zato je v Nemčiji eden od kriterijev kakovosti pri čebuli za skladiščenje ostanek mineralnega dušika v tleh (Nmin) ob spravilu (do globine 0,6 m). Ta podatek posredujejo kmetje ob prevzemu v skladišče. Visoki ostanki mineralnega dušika pomenijo slabšo skladiščno sposobnost – tako čebulo prodajo najprej, za dolgotrajno skladiščenje, ki traja 5–8 mesecev, pa namenijo čebulo, v kateri ob spravilu ni bilo visokih ostankov mineralnega dušika (Monatsschrift Sonderheft Zwiebel 2003).

Pri oskrbi posevka je zelo pomembno ohranjanje čiste in razpleveljene površine. Navadno pred vznikom v ta namen uporabljamo talne herbicide. Pozneje uporabljamo listne herbicide po vzniku in v deljenih odmerkih. Prav tako naj ne bi izpustili mehanskega zatiranja plevelov, ki naj praviloma ne bo pregloboko (Krug 1991). Prvič naj bi okopavali takoj, ko so vidne vrste, nato pa opravili še dve okopavanji v juniju. Po potrebi v vrstah plevel odstranimo ročno (Bavec 2003).

8



Jakob D. Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L.var.

cepa). Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009


Ob pomanjkanju vode namakamo rastline glede na potrebe po vodi, ki so odvisne od trenutne potencialne evapotranspiracije (poleti 4–5 mm dan81 na Ptujskem polju) in koeficienta rastline (Kc) po posameznih razvojnih stadijih (Bavec 2003). Obrok namakanja naj ne bi presegal 20 mm ob enkratnem namakanju in naj bi se izvajal z razpršilci ali namakalnimi rampami, ki ne zbijajo tal v tolikšni meri kot namakalni topovi.

Velik pomen pri pridelavi čebule namenjamo zaščiti posevka pred boleznimi in škodljivci. Od škodljivcev je najpomembnejša čebulna muha, ki se pojavlja proti koncu aprila. V mokrih poletjih se na čebuli pojavlja tudi trips (Thrips tabaci) (Krug 1991). Med boleznimi je pomembnejša čebulna plesen (Peronospora destructor), ki se pojavlja od začetka junija. Poleg preventivnega varstva sta pomembna še kolobar in uspešno zatiranje plevelov v posevku. V manjšem obsegu se v mokrih poletjih pojavlja siva plesen čebulnih listov (Botrytis squamosa). Za zatiranje obeh uporabljamo primeren fungicid.

2.1.5 Spravilo in skladiščenje

Čebula je v svojih razvojnih stadijih zelo občutljiva na ekstreme v rastnih razmerah – nizke in visoke temperature, povečana vsebnost vode v tleh ter lusko listih lahko povzročijo strese in motnje v rasti ter razvoju, temno obarvanost lusko listov ter gnitje čebule (Bavec 2003).

Čebula je zrela, ko so zunanji lusko listi rumeno rjave barve, in ko začno listi polegati zaradi prekinitve pretoka asimilatov iz nadzemnega dela v čebulo. V čebulah se poveča vsebnost suhe snovi in eteričnega olja, zmanjša pa vsebnost beljakovin in askorbinske kisline. Ko poleže in propade 50 % listne površine, je primeren čas za spravilo. Na manjših površinah jo po izkopu ob suhem vremenu lahko pustimo teden dni na njivi, da se dodatno naravno posuši. Pri strojnem spravilu jo izkopalniki izkopljejo in polagajo v vrste, po sušenju na njivah pa jo strojno poberejo in hkrati se odstranjujejo nadzemni deli (Bavec 2003). Za strojno spravilo se uporabljajo verižni ali tračni izkopalniki, predelani izkopalniki krompirja ali specialni izkopalniki čebule (Krug 1991). Nekateri kultivarji so

9



Jakob D. Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L.var.

cepa). Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009


zelo občutljivi na mehanične poškodbe ob spravilu – zlasti prezimna čebula, čebula iz čebulčka in tudi nekateri poletni kultivarji. Pri spravilu s hitrostjo nad 5 km h81 morajo biti kovinski deli prevlečeni z gumo, preprečiti pa je potrebno tudi padce čebule z razdalje nad 0,4 m (Bavec 2003).

Čebula, ki jo pripeljemo v skladišče hitro po puljenju, vsebuje veliko vlage in potrebno je dodatno sušenje. Sušimo jo v boksih, kjer jo nasipamo do tri metre višine ali v boks paletah ter jo sušimo s prepihovanjem toplega zraka s 25–30 °C ob pretoku 100 kubičnih metrov zraka na uro na en kubični meter čebule, ki jo sušimo (Krug 1991). Čebula je posušena, ko je temperatura zraka, ki izhaja iz čebule, izenačena s temperaturo, ki jo vpihujemo. Kljub temu vsebuje čebulni vrat še nekaj vode, ki jo lahko odstranimo z nadaljnjim sušenjem z zrakom z nekoliko nižjo temperaturo ali pa z vpihovanjem zraka, ki je za 0,5 °C hladnejši od temperature čebule – zrak se segreje in odvzame vlago in nadaljuje se proces sušenja, ki je cenejši (Bavec 2003).

Pri skladiščenju je pomembno, da je relativna zračna vlaga v skladišču 78–85 % (Krug 1991). Za skladiščenje v daljše obdobje (5–8 mesecev) je pomembno, da je temperatura v skladišču 0–0,5 °C (Bahnmüller 2004). Pomembno je še stalno prezračevanje, ki preprečuje nastanek kondenza na čebuli in propadanje le8te zaradi gnitja. Prve tri mesece čebula miruje (dalj časa ob nižji temperaturi), nato je v stanju prikritega mirovanja, ko se začne rast na čebulnem krožcu. V tretjem obdobju izgubi snovi, ki preprečujejo poganjanje v cvet. Čebula se bo slabo skladiščila, če je rasla ob preveliki ponudbi dušika, če je bila pobrana v deževnem vremenu, če je bila že na polju okužena z boleznimi, če ni dozorela in se čebulni vrat ni dovolj presušil (Bavec 2003).

10



Jakob D. Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L.var.

cepa). Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009


2.2 Pregled literature o dušiku

2.2.1 Pomen dušika

Dušik prištevamo med makro hranila oziroma hranila, ki se poleg fosforja, kalija, kalcija in magnezija vgrajujejo v rastlinska tkiva v večjih koncentracijah. Glede na zelo pomembno vlogo v življenjskih procesih sta lahko, kadar so dostopne količine premajhne, rast in razvoj rastlin zmanjšana (Bavec in sod. 1997). Če rastlinam primanjkuje dušika, so listi manjši, bledo zeleno obarvani in sčasoma porumenijo (Leskovšek 1993). Gnojenje z dušikom zviša vsebnost beljakovin v listih. Seveda pa lahko pri naraščajoči vsebnosti proteinov zaradi gnojenja z dušikom kvaliteta posevkov pade. Biološka valenca je odvisna od vsebnosti aminokislin, ki so za ljudi in živali esencialnega pomena. Če neka rastlina preseže sprejemanje dušika, pride do kopičenja topnih nizkomolekularnih dušikovih spojin, kot je nitrat. S povečanim sprejemom dušika v rastlino je povezan padec vsebnosti ogljikovih hidratov (sladkor, škrob). Posledica tega je plehek okus in šibkejše rastlinsko tkivo. Tudi vsebnost vitaminov v rastlini je odvisna od gnojenja z dušikom. Medtem ko pri pretiranem gnojenju z dušikom vsebnost vitamina A, B1, in B2 narašča, pada vsebnost vitamina C (Becker in Grantzau 1999). Prav tako s povišano vsebnostjo dušika rastline postajajo občutljivejše na bolezni in škodljivce.

Glede na sprejem različnih količin nitratne in amonijske oblike dušika se spremenijo tudi zahteve rastlin za privzemanje drugih elementov. Pri sprejemanju nitrata potrebuje rastlina več molibdena, pri sprejemanju amonija pa več bakra, mangana in kisika. Nitrifikacija se pri pH vrednosti pod 6 in nad 7,7 zmanjša. Amonij močneje povečuje sprejemanje fosfatov kot nitrata, na drugi strani pa zmanjšuje asimilacijo kalija, magnezija in kalcija. Amonij ovira absorbcijo magnezija celo močneje kot kalija, a nitratni ion pospešuje sprejemanje magnezija. Obstaja pa tudi antagonizem med ioni kalija in amonija (Bavec 2003).

Številne raziskave dokazujejo, da je vsebnost nitratov v pridelkih odvisna od več parametrov. V švicarski raziskavi (Koller 1989) je bila pri solati, ki je bila presajena,

11



Jakob D. Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L.var.

cepa). Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009


vsebnost nitratov v listih nižja kot pri sejani solati. Tako je bilo pri sajeni solati vrednost nitratov v listih 2.215 mg kg81 in nekoliko višja pri sejani solati, ki je znašala 2.323 mg kg8

1, vendar razlika ni bila statistično značilna.

2.2.2 Nitrati, nitriti in NH4+

Nitratov je v rastlinah običajno več kot nitritov. Nitrat v tleh nastaja v procesu mineralizacije organske snovi. Rastline ga vsrkajo preko korenin in ga vključujejo v tvorbo beljakovin skupaj z amonijskim ionom. Sam po sebi ni toliko toksičen, kolikor so toksične sestavine, ki iz njega v rastlinah, tleh in ljudeh nastanejo. Nitrit je desetkrat bolj strupen kot nitrat. Ta se namreč tvori iz nitrata v organizmu samem, pa tudi zunaj njega. Nitrit se zunaj organizma tvori pri mikrobioloških procesih v tleh, v rastlinah in živilih, kadar so koncentracije nitratov velike (mokra, zbita tla ali pa v oblikah, kjer dodajajo nitrate živilom zaradi konzerviranja – živo rdeča barva). V organizmu nastajajo nitriti v slini in črevesju (pri majhnih otrocih pa tudi v želodcu), njegova količina pa je v neposredni povezavi s količino zaužitih nitratov v hrani. Nitrozamini nastanejo z reakcijo med nitriti in sekundarnimi amini v prebavnem traktu (samo v želodcu) in v živilih. Povzročajo raka na prebavilih (Sušin 2000).

Za posamezne zelenjadnice so največje dovoljene vrednosti nitratov v Uredbi komisije Evropske skupnosti št. 466/2001 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih kontamitantov v živilih. Tako na primer solata, pridelana na prostem, lahko vsebuje največ 2.500 mg kg81 nitratov, pridelana v zaščitenih prostorih v zimskih mesecih 4.500 oziroma 3.500 mg kg81, če je pridelana v poletnih mesecih. Tudi pri špinači v zimskem času (1.11. do 31.3.) je dovoljeno največ 3.000 mg kg81 in v drugem delu leta (1.4. do 31.10.) 2.500 mg kg81. V predelani špinači, ki je zamrznjena ali konzervirana, je maksimalna dovoljena vrednost vsebnosti nitratov 2.000 mg kg81 sveže špinače. Za čebulo podobnih podatkov, ki bi govorili o omejevanju vsebnosti nitratov v pridelku, nisem zasledil. Sicer je pa splošno znano, da čebula ne akumulira prekomernih ostankov nitrata.

12



Jakob D. Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L.var.

cepa). Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009


Nitratna oblika dušika se izpira iz tal, medtem ko se amonijska oblika močneje absorbira na glinene delce, NO38 je najvišja oksidirana oblika dušika, medtem ko je NH4+ ion njegova najbolj reducirana oblika (Bavec 2003). Zaradi preobilice hrane, ki vsebuje nitrate, lahko pri dojenčkih nastopi celo smrt. Količina nitratov in nitritov, ki jih vsebujejo vrtnine, je močno odvisna od vremenskih razmer v rastni dobi, od izbrane sorte, izbrane vrste zelenjadnice in tudi od količine gnojil. Veliko nitratov vsebujejo rastline, ki jih gojimo v zimskem času ali zgodaj spomladi, ko primanjkuje svetlobe. Prav tako rastline, gojene v plastenjakih in rastlinjakih, vsebujejo več nitratov kot tiste, ki rastejo poleti na prostem. Preveč vlage, premalo svetlobe, velika oblačnost ali previsoke temperature povzročajo, da se sprejeti dušik ne vgrajuje v beljakovine, ampak ostaja v celičnem soku kot nitratni ion. Dober primer nam prikazuje solata, gojena v rastlinjaku, ki lahko vsebuje 3.500–3.890 mg kg81, medtem ko gojena na prostem, ko je temperatura in osvetlitev ugodnejša, vsebuje 108 krat manj nitratov. Veliko nitratov vsebujejo predvsem vse listne vrtnine, pri katerih jemo liste, to so: solate, motovilec, endivija, špinača, blitva in kitajsko zelje. Srednje količine nitratov vsebujejo vse korenovke, kot so korenček, zelena in redkvica. Najmanj nitratov pa je v plodovkah, kumarah in paradižniku, samo od 20 do 2000 mg kg81, pa tudi v stročnicah 8 v grahu samo od 100 do 200 mg kg81 in v cvetači od 14 do 37 mg kg81. Ker je nitratov podobno kot oksalatov več v listnih pecljih in steblih, ki jih zavržemo, ko očistimo vrtnine, s tem zmanjšamo vsebnost naštetih snovi (Černe in Vrhovnik 1994).

Svetovna zdravstvena organizacija (Bavec 2003) priporoča, da maksimalni dnevni vnos nitratov v telo ne bi smel preseči 3,65 mg NO38 na kilogram telesne mase, kar za 60 kg

težko osebo pomeni 219 mg NO38. Priporočen maksimalni vnos nitritov je le 0,13 mg NO28 na kilogram telesne mase odraslega človeka, torej 7,8 mg NO28 za osebo, ki tehta 60 kg (WHO 2002).

2.2.3 Ostanki dušika v tleh in pridelku

V primeru, ko damo dušikovo gnojilo v tla s primernim C/N razmerjem, pride do mikrobiološke imobilizacije (pretvorbe anorganskega dušika NH4+, NH3, NO38, NO28 v

13



Jakob D. Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L.var.

cepa). Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009


organske konstrukte) z istočasno mineralizacijo (pretvorbe v organski snovi vezanega dušika v – NH4+ 8 amonifikacija in NO38 8 nitrifikacija). Imobilizacija tako preprečuje rastlini direkten sprejem hranil, vneseni dušik pa varuje pred izpiranjem (Bavec 1994). Izpiranje dušika v globlje plasti iz ornice je odvisno od tipa tal, količine padavin ter poljske vodne kapacitete tal. Za obdobje od novembra do začetka rastne dobe so ugotovili, da 100 mm padavin premesti NO38 v peščenih tleh za 45 cm, na ilovnatih tleh za 25 cm in na glinastih za 24 cm (Bavec in sod. 1997).

Pri podtalnicah je najpogostejše onesnaževanje z nitratom. Amonijeve spojine se na poti do podtalnice praviloma oksidirajo do nitrata (Kranjc in Kapun 1996, cit. Bavec in sod. 1997). Nitratni dušik se ne veže na talne delce in se transportira z vodo, zato se izpira v podtalnico, zlasti po obilnih padavinah. To se dogaja zaradi velikih vnosov hranil in procesov nitrifikacije v tleh.

Od vseh ukrepov, ki zahtevajo zmanjšano obremenitev podtalnice, so med antropogenimi najvažnejši tisti, s katerimi se zmanjša vnos dušika iz kmetijstva in deponij ter pronicanje tudi s padavinami obremenjenih površinskih voda s podtalnico. To namreč prispeva 10–30 kg N ha81 letno (Melhorn 1991, cit., Bavec in sod. 1997).

Za kmetijske porabnike velja, da je najboljši filter trajni travnati svet, pa tudi krmne koševine kot glavni posevek na njivah. Močnejše izpiranje se na travinju začne šele, ko je prekoračen odmerek 300 kg N ha81. Takšnih doz pa pri nas ne uporabljamo in jih tudi ne priporočamo (Bavec in sod. 1997).

Ostanki mineralnega dušika se po priporočenem gnojenju in po spravilu pridelka s polja so pri čebuli (vzgojeni s setvijo) precej nizki: 20–75 kg N ha81 . Vendar pa so lahko ostanki mineralnega dušika v tleh pri ostalih rastlinah precej večji. Posebej značilno je to pri rastlinah, ki jih pospravimo pred njihovim zorenjem, npr. špinača, kjer ostanek mineralnega dušika v tleh lahko presega 200 kg N ha81. S pridelkom se z njive ne odvzame ves dušik. Od celotne količine dušika se ga pri cvetači samo okrog 50 % odpelje s pridelkom, ostalih 50 % ostane na polju (odpadli ostanki pridelka). Pri špinači in zeleni so

14



Jakob D. Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L.var.

cepa). Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009


ostanki od 25 do 60 kg N ha81, pri cvetači od 80 do 120 kg N ha81 (Wehrmann in Scharaf 1989; Everaats in sod. 1996), in pri belem zelju tudi več kot 150 do 200 kg N ha81 (Rahn in sod. 1992 cit., Neetesen 1994). Razumljivo predstavljajo večji ostanki dušika v tleh večje tveganje izpiranja dušika med zimskim obdobjem.

Visoki ostanki dušika po spravilu zelenjave preko dovoljenih vrednosti (65 in 59 %) v letih 2000 in 2001 v Sloveniji so rezultat dveh sušnih letin in nižjih povprečnih pridelkov rastlin. Rezultati so pokazali, da so bile povprečne vrednosti prekoračene pri vseh vrstah zelenjave med 3,4 in 8 kg ha81 nitratnega dušika, razen pri cvetači (min. 18 kg N ha81 in max. 156 kg N ha81) s povprečjem v okviru dovoljenih vrednosti. Pri zelju so bili ostanki min. 18 kg N ha81 in max. 495 kg N ha81, pri solati min. 9 kg N ha81 in max. 272 kg N ha81 , pri korenčku min. 29 kg N ha81 in max. 339 kg N ha81, in čebuli min 64 kg N ha81 in max. 331 kg N ha81. Še večji povprečni ostanki (preko 200 kg ha81 nitratnega dušika) so pri pridelavi paradižnika, kumar, sladke paprike in radiča. V večini primerov (n = 67) so bile pri pridelavi paprike, zelja, solate, korenčka, čebule in kumar vrednosti nitratnega dušika v tleh med 100 in 200 kg N ha81. Na podlagi raziskav ostankov nitratnega dušika po spravilu pridelka lahko zaključimo, da zelenjava ni najprimernejša oblika pridelave na območjih z visoko podtalnico, saj lahko zaradi večjih količin ostankov nitratnega dušika v tleh prihaja do večje nevarnosti izpiranja in denitrifikacije po spravilu pridelka (Bavec in Bavec 2002).

Pri vrstenju pridelave z eno kulturo v letu je ostanek Nmin v tleh ob začetku zime lahko zelo velik. Dodatno zapustijo nekatere vrste zelenjave za sabo velike količine ostankov na njivi. Če je jesen relativno topla, poteka mineralizacija znatnega dela dušika vse do začetka zime. Možnost vezave dušika je odvisna od načina setve t. i. »catch crops«, kar pomeni setev za rastlinami samo za shranjevanje ostankov dušika v tleh vse do zime, ko jih lahko čez zimo vdelamo v tla. Ti ostanki se koristijo v začetku naslednjega leta pri naslednji rastlini, ki jo bomo sejali. Vendar pa je ta ukrep močno odvisen od termina setve. Pomembno je, da rastline tvorijo dovolj zelene mase (Weier in Scharf 1994).

Prekomerno gnojenje z dušikom ima negativen vpliv na okolje, ker so pri pridelavi zelenjave ob spravilu pogosti visoki ostanki mineralnega dušika, ki se lahko preko zime

15



Jakob D. Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L.var.

cepa). Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009


izperejo v podtalje in onesnažujejo zaloge pitne vode. Iz podatkov o 268 kmetijskih območjih v Sloveniji (Mihelič in sod. 2000), ki ležijo nad podzemnimi vodami in lahko vplivajo na širšo okolico zajetij pitne vode, je bila izračunana bilanca dušika, kot razlika med vnosom dušika z mineralnimi in/ali organskimi gnojili ter odvzemom N s kmetijskimi pridelki. Najnovejši podatki za Slovenijo kažejo, da je v povprečju dušikova bilanca pozitivna z aritmetično sredino pri + 64 kg N ha81 (Mihelčič 2002). Manj kot 45 kg N ha81 je na 45 % preiskovanih kmetijskih območjih, na 55 % pa so kmetje pretirano gnojili. Na območju, kjer so kmetijske površine v tesnem stiku s plitvo ležečimi podzemnimi vodami, je pridelava razmeroma preintenzivna. V državah EU so presežki dušika od + 24 kg N ha81 (Portugalska) do 256 kg N ha81 (Nizozemska), Slovenija je pa približno na sredini, skupaj z Nemčijo, ki ima + 60 kg N ha81 (Eurostat 1997–2000).

V Sloveniji obremenitev z dušikom ni enakomerna, presežek je pogosto tam, kjer plitva tla ležijo nad podzemnimi vodami. Onesnaženja se predvsem pojavljajo na plitvih rjavih tleh ob porečjih naših večjih rek (Mura, Drava, Sava in Savinja). Takšna tla imajo majhno sposobnost zadrževanja vode, zato je izpiranje pogostejše. Prav na teh območjih je kmetijstvo najbolj intenzivno zaradi primerne lege in velikih ravninskih predelov. Nevarnost onesnaževanja podzemnih voda se povečuje proti vzhodu države, kjer je vse manj padavin, obenem pa narašča evapotranspiracija, zato je vode manj. Posledica je večja koncentracija nitratov. Velike koncentracije nitratov se dalj časa obdržijo še potem, ko kmetje že zmanjšajo intenzivno gnojenje (IVZ RS 2004).

Da bi ugotovili, kakšna je vsebnost nitratov v zelenjavi, ki jo pridelujejo na integrirani način, so v letu 2003 na Oddelku za kontrolo integrirane pridelave izvajali postopek vzorčenja na vsebnost nitratov v živilih rastlinskega izvora. Skupno je bilo odvzetih 16 vzorcev za analizo (na ostanke nitratov), ki so jih vzorčili ob izvajanju rednih kontrol na kmetijah, vključenih v sistem kontrole integrirane pridelave zelenjave (Potočnik in Bavec 2005). Rezultati so pokazali, da je bila vsebnost nitratov pri papriki od < 9 do 22 mg NO3 kg81, pri paradižniku je bila vsebnost povsod manjša od 9 mg NO3 kg81, pri bučkah od 575 do 619 mg NO38 kg81, pri fižolu od 117 do 570 mg NO38 kg81, pri korenčku 177 mg NO38 kg8

16



Jakob D. Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L.var.

cepa). Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009


1, pri endiviji od 1.688 do 2.696 mg NO38 kg81 in rdeči pesi 2.740 mg NO38 kg81 (Enota za kontrolo integrirane pridelave, KGZS – Zavod Maribor 2004).

Prav tako so na Oddelku za kontrolo integrirane pridelave v letih od 1998 do 2004 izvajali postopek vzorčenja na ostanek mineralnega dušika v tleh po spravilu pridelka. Skupno je bilo v tem obdobju odvzetih 324 vzorcev (na dveh globinah, kar pomeni 648 vzorcev), ki so jih vzorčili ob izvajanju rednih kontrol na kmetijah, ki so vključene v sistem integrirane pridelave. Vzorci so bili oddani v testiranje poskusnemu laboratoriju, ki je določil mineralni dušik (KGZS – Zavod Maribor, Enota pedološki laboratorij). Rezultati so pokazali, da so bile v 178 vzorcih ali 54,93 % presežene mejne vrednosti nitratnega dušika od skupno 324 analiziranih vzorcev. Taki presežki nitratnega dušika pa so zlasti za kakovost zelenjave nezaželeni, saj pomenijo visoko vsebnost škodljivih nitratov in nitritov v pridelku, poslabšajo kakovost zelenjave (npr. mehke glave pri zelju, več oksalne kisline pri špinači, manj suhe snovi in manj zdravju koristnih sestavin v zelenjavi), zmanjšajo njeno skladiščno sposobnost ter povečajo občutljivost za različne bolezni (Bavec 2003).

2.2.4 Vpliv dušika na pridelek

Na splošno je znano, da spada dušik (N) v prehrani rastlin (kot sestavni del nukleinskih kislin, proteinov, klorofila, indol derivatov, aminov, amidov, alkaloidov, encimov) med temeljne biogene elemente. Glede na to pomembno vlogo v življenjskih procesih lahko v primeru premajhnih dostopnih količin omejuje rast in razvoj rastlin. Od vseh hranljivih elementov ima dušik največji vpliv na količino sintetizirane snovi in s tem na kmetijski pridelek, zato ga rastlinam ne sme primanjkovati (Bavec in sod., 1997). Dušična gnojila (apneni dušik, amonijev sulfat, amonijev nitrat, čilski soliter, sečnina) pospešujejo predvsem rast, torej razvoj zelenih rastlinskih delov. Rastlina potrebuje mnogo dušika, zlasti v začetku, da razvije poganjke in liste, pozneje pa, ko oblikuje plodove in seme (Vardjan 1984). Dušik je prav tako bistven sestavni del številih koencimov in beljakovin, ki v rastlinah sodelujejo pri nastanku celičnih sten in kloroplastov (dušikov par elektronov omogoča nastanek koordinativne vezi pri vezavi Mg v klorofil). V kloroplastih poteka

17



Jakob D. Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L.var.

cepa). Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009


fotosinteza. Z dušikom pravilno prehranjene rastline imajo zato celotno listno površino obarvano s sortno značilno zeleno barvo (Pilih 2009). Preveč dušika daje rastlini videz mlahavosti, ker se tvori več parenhimskega kot sklerenhimskega tkiva, hkrati pa pada tudi odpornost proti škodljivcem (Furlan 1981). Sprejem dušika skozi rastline poteka delno aktivno, delno pasivno. Pretežno kot NO3S oziroma NH4+ ion. Po sprejemu rastline se dušik hitro predeluje v organske spojine. Pomanjkanje dušika se najprej pojavi v starejših listih. Zaradi proteolize pride namreč do sproščanja dušikovih spojin, ki potujejo k mlajšim delom rastline. Dodatni dušik se najprej usmerja tja, kjer je potreben, in ne na mesta najnižje koncentracije. Zaradi pomanjkanja dušika nastaja v rastlini manj beljakovin, posledično je omejena encimska aktivnost, kar povzroči skromno rast. Rastline ostanejo majhne z izrazito pokončnim videzom. Listi so bledi, svetlo rumeni, včasih tudi rdečkasti, kloroplasti pa so nepopolno razviti.

Koncentracija dušika vpliva na rast rastlin in na število poganjkov. Razmerje v sprejemu dušika v NO38 oziroma NH4+ obliki je odvisno od vrste in sorte rastlin. Posamezne rastline se bolje odzovejo, če imajo na voljo višji delež dušika v NO38 obliki, druge pa, če je dušik v NH4+ obliki. Občutljivost rastlin na amonijsko obliko lahko zmanjšamo z uravnavanjem pH vrednosti medija (Pilih 2009).

Vpliv dušika na pridelek pogojuje tudi količina vlage v tleh. Tako se navaja, da se je (400 kg N ha81 namakanje 25 mm m82 vodni matrix potencial – 75 kPa) pridelek v primerjavi z manjšimi odmerki dušika in manjšo vlažnostjo tal zmanjšal 40–50 %. Prav tako je glede na različne vlažnosti tal pri enakomernem odmerku dušika variiranje pridelka pri koruzi od

1.060 do 1.600 kg zrnja ha81. V sušnih razmerah se razgrajujejo beljakovine v tanjših listih, sama sinteza pa se ustavi. Zmanjša se aktivnost nitratreduktaze, kar ima za posledico večji delež nitratov v rastlini; povečuje se delež prolina, ki je neposredno povezan z odpornostjo koruznih rastlin na sušo (Bavec 1996).

Rastline v polni rast potrebujejo precej visoko minimalno količino dušika v tleh (40–80 kg N ha81). Manj poznana pa je potreba po minimalni količini dušika, ki jo rastlina potrebuje v začetku rasti. Raziskava v raziskovalnem centru v Hannovru je pri brokoliju pokazala, da

18



Jakob D. Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L.var.

cepa). Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009


se je ob manjši količini dušika v tleh ob sajenju intenzivnost rasti zmanjšala, saj je bila količina sprejema dušika manjša. Vse preskušane rastline so imele na voljo enako količino dušika v tleh (72 kg N ha81 v globini do 0,6 m od tega 52 kg N ha81 v globino od 0 do 0,3

m) tudi z dognojevanjem (278 kg N ha81). Dognojevali so 48krat: ob sajenju, čez 14 dni, 28 dni in 42 dni, vendar so bili odmerki dušika različno razporejeni. Ob sajenju je bilo na razpolago (0–0,3 m) v prvi varianti 52 kg N ha81, v drugi varianti 80 kg N ha81, v tretji 122 kg N ha81, in četrti 205 kg N ha81. Do desetega dne so rastline odvzele 3–4 kg N ha81, Čez 14 dni je sledilo glavno gnojenje s 33 kg N ha81 v prvi varianti, 111 kg N ha81 v drugi, 70 kg N ha81 v tretji in 92 kg N ha81 v četrti. Rastline so po 20. dnevu povečale odvzem 5 – 8 kg N ha81, kar je precej pod ponudbo dušika v prvi varianti. Kljub temu so se pokazale razlike v pridelku sveže mase. V naslednjem terminu je bilo vidno, da je bila varianta ena in dva pri pridelavi sveže mase v primerjavi s četrto in peto v zaostanku. Tudi pri sprejemanju dušika so bile opažene razlike. Kljub količini dušika, ki je bila na voljo rastlinam v tleh in je presegla potrebe rastline po sprejemu dušika, se je v času rasti kazalo pomanjkanje dušika. Pri brokoliju je bila predvidena minimalna količina potrebnega dušika v zgornjem sloju tal 100 kg N ha81 (Weser in sod. 1994).

2.3 Nasveti ter priporočila gnojenja čebule z dušikom in dosedanji rezultati

Pri gnojenju zelenjave z dušikom se postavljajo vedno večje zahteve. Z ekonomskega vidika bi se moral pridelek večati, z ekološkega pa po spravilu pridelka ne bi smelo biti v tleh ostankov dušika, izpiranja in vnosa nitratov v podtalnico (Moje in Scharpf 1994).

Za določevanje potreb po dušiku se v Evropi pojavljajo različne metode, ki temeljijo na podlagi izkušenj: N8indeks8sistema, meritve Nmin, Meritve Norg, meritve rastlinam nedostopnih oblik dušika ter računalniški model.

V posameznih državah se uporablja:
Nemčija: N
min, KNS, N8ekspert

Nizozemska: Nmin

Belgija: Metoda bilance dušika, modificirana N8indeks metoda

19



Jakob D. Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L.var.

cepa). Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009


Danska: Nasveti temeljijo na Nmin

Finska: Nasveti temeljijo na ocenah
Norveška: Nivojni plan z možnostjo prilagoditve in N
min

Portugalska: Regresijske enačbe med hranilnimi snovmi in pridelkom
Avstrija: N
min, na podlagi ocen (potrebe N kot seštevek organskih gnojil, žetvenih ostankov in mineralnih gnojil)
Švica: KNS8sistem
Velika Britanija: N8indeks8sistem, računalniški model
V Franciji, Grčiji, Italiji, Španiji in na Švedskem se ti sistemi meritev ne izvajajo po vsej državi (Dachler 1999).

Problem pojavljanja nitratov v podtalnici je tudi v Sloveniji prisoten predvsem na širših obdelovalnih območjih z lahkimi tlemi, kjer se izvaja intenzivno kmetijstvo. Tako so bile leta 1995 ugotovljene vsebnosti NO38 nad 50 mg l81 na 53 % vseh odvzemnih mestih

Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije (Krajnc in Zupan 1996).

Zmanjševanje možnosti izpiranja nitratov v podtalnico je v zadnjih desetih letih pridobilo velik pomen. Tako integrirana pridelava omejuje uporabo dušičnih gnojil in sicer dovoljuje maksimalni vnos dušika z organskimi gnojili 170 kg N ha81, prepove vnašanja gnojil v določenem prepovednem časovnem obdobju, maksimalni enkratni vnos dušika z mineralnimi gnojili pa je 80 kg N ha81. Zahteva se tudi minimalna pokritost tal skozi zimsko obdobje (Džuban in sod. 2007). V pravo smer se obrača tudi ekološko kmetovanje, ki se odpoveduje vsem sintetično izdelanim gnojilom. Tudi pri gnojenju z doma pripravljenimi in kupljenimi organskimi gnojili lahko pride do prekomernega vnosa N, če ni opravljene analize tal (Gysi 1999).

Za boljši dostop, izkoristek in preprečevanje izpiranja dušika v podtalnico lahko gnojimo z amonijskimi gnojili po sistemu »Cultan« (Cultan – controlled uptake long term amonia nutrition). Pri tem gre za gnojilo z zasičeno sečnino – amonijev sulfat – raztopino s približno 290 g N l81 (1/3 NH4 8 N, 2/3 sečnine), ki ji je dodan še »didin« – snov, ki zavira nitrifikacijo amonija v nitrat. Ker je amonij vezan na obstojna tla, je dušik zaščiten pred

20



Jakob D. Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L.var.

cepa). Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009


izpiranjem, rastlina pa lahko sprejme tako nitratni kot tudi amonijski dušik. Gnojenje s kultanom sledi idealni vrednosti oziroma pričakovanemu odvzemu N. Postopek se prakticira predvsem pri žitih, oljni ogrščici in travinju (Becker in Grantzan 1999).

N 8 nič parcela (kjer majhen del njive ostane brez dušikovih gnojil) nudi preprost način ocenjevanja zadostnega Nmin tal in način, da prilagodimo površinsko gnojenje potrebam za doseganje rastlinskih pridelkov brez analiz. Ostali deli njive dobijo normalno količino gnojil. Količina dodanega gnojila je odvisna od časa, ki je potreben za pojav in intenzivnost simptomov pomanjkanja dušika, da postane opazen na N 8 nič parceli v primerjavi za ostalim delom njive. V dvoletnih poskusih z dvanajstimi različnimi rastlinskimi vrstami so N – nič parcelo primerjali z Nmin metodo z jemanjem vzorcev tal in dodajanjem gnojil do Nmin ciljnih vrednosti). Z uporabo N – nič parcele na posevkih ni prišlo do upadanja pridelka. Kadar je bil Nmin v zemlji visok v začetku, so bili gnojilni odmerki višji kot pri Nmin ciljnih vrednostih. Kljub temu je N – nič parcela boljša kot uporaba starih metod za določanje potreb po gnojenju z dušikom (Reisen in Scharpf 2001).

Čebula

Med pregledom različne literature se pojavljajo različna priporočila za gnojenje. Odvzem hranil pri pridelku 30–50 t ha81 je 50–100 kg N ha81, 80 kg P2O5 ha81 in 200 kg K2O ha81.

Polovico odmerka dodamo ob osnovnem gnojenju, preostanek pa dodamo pri dognojevanju. Pelzmann (1997) posebej ne omenja deljenja odmerka dušika na več obrokov. Osvald in Kogoj8Osvald (2003) navajata odvzem pri pridelku 50 t ha81 140 kg N ha81, 70 kg P2O5 ha81 in 175 kg K2O ha81. Ciljna vrednost za dušik je 170 kg ha81, pri čemer upoštevamo vsebnost Nmin v tleh. Z dušikom gnojimo le na odvzem (referenčna vrednost Nmin). Ob osnovnem gnojenju naj bi dodali ½ odmerka, s preostalo polovico odmerka dognojujemo. Nekoliko nižje odvzeme hranil sem zasledil v nemški strokovni literaturi, ki navaja, da s 50 t ha81 pridelka s tal odvzamemo 90 kg N ha81, 20 kg P2O5 ha81 in 100 kg

K2O ha81. Gnojilna norma za dušik je 120 kg ha81 na globini 0 – 0,6 m, pri čemer

21



Jakob D. Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L.var.

cepa). Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009


upoštevamo vsebnost Nmin. Najpozneje dognojujemo do sredine junija, pri tem pa upoštevamo ciljno vrednost za Nmin 100 kg N ha81 (Bahnmüller 2004).

Med vrednostmi odvzemov hranil s pridelkom med posameznimi avtorji strokovne literature se pojavljajo velike razlike. Tako se pojavi vprašanje, katere vrednosti odvzemov so za naša rastišča primerna.

22



Jakob D. Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L.var.

cepa). Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009


3 MATERIALI IN METODE DELA

3.1 Zasnova poskusa

Poskus je bil zasnovan v letih 2006 in 2007 na lastni njivi v Lipovcih. Preizkušal sem dve različno delujoči dušikovi gnojili (KAN in ENTEC) in šest nivojev gnojenja z dušikom (0, 60, 120, 180, 240 kg ha81 in na podlagi meritve Nmin). V obeh letih je bil postavljen po metodi naključnega blok sistema v štirih ponovitvah s skupno dvanajstimi obravnavanji. Velikost posamezne obravnavane parcelice je bila v izmeri 1,20 m v širino in 7 m v dolžino, kar predstavlja površino 8,4 m². Vseh parcelic je bilo 48, kar je skupno zneslo 403,2 m². Na vsaki parceli je bilo s specialno sejalnico za zelenjavo posejanih 6 vrst v parih po dve. Sejali smo semena sorte Daytona F1. Medvrstna razdalja je bila 40 cm in med paroma vrst 7 cm. Razdalja v vrsti je znašala 6 cm, kar predstavlja 83,3 rastline m81 oziroma 833.000 rastlin ha81.

3.1.1 Izbor sort

Sorta Daytona F1, ki se je v zadnjih letih pokazala kot najustreznejša za naše rastišče, je bila uporabljena v poskusu v obeh letih. Sorta oblikuje rahlo sploščeno čebulo, ki je temno rjave barve, ima dobro odpornost lupine, 12 % suhe snovi in se dobro skladišči. V sortnih poskusih, ki jih v Sloveniji izvaja Kmetijski inštitut, se je sorta pokazala kot zelo primerna za naše rastišče in dala pridelke v letu 2008 od 41,4 t ha81 v Rakičanu do 60 t ha81 na poskusnem centru v Jablah.

V Sloveniji je v sortni listi registrirano manjše število sort predvsem iz razloga primernosti za naša rastišča (čas zorenja). Seveda pa sedaj, ko smo v Evropski skupnosti, lahko uporabljamo Evropsko sortno listo. Tako poznamo sorte, ki jih najdemo v Slovenski sortni listi: Aldato F1, Belokranjka, Centurion F1, Daytona F1, Holandska rumena, Hyduro F1,

23



Jakob D. Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L.var.

cepa). Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009


Hygro F1, Pompei, Ptujska rdeča, Radar, Red Baron, Sonesta F1, Srebrnjak majski, Sturon, Tamara F1, Tera (Sortna lista RS 2007, katalogi semenarskih hiš).

Preglednica 1: Shema poskusnega polja v letih 2006 in 2007



1. ponovitev 2. ponovitev 3. ponovitev 4. ponovitev O 6 8 3 12
b 11 4 8 3
r 2 9 6 11
a 10 6 12 1
v 3 12 5 7
n 8 1 10 4
a 1 10 4 8
v 9 5 7 2
a 5 7 2 10
n 7 2 11 5
j 4 1 1 9
e 12 3 9 6





Po predhodno opravljeni analizi tal sem v prvem letu izvajal osnovno gnojenje z gnojilom Hyperkorn (26 % P2O5) in Kornkalij (60 % K2O v obliki KCl), ker je analiza pokazala založenost B, sem k predvidenemu odvzemu s pridelkom 50 t ha81 (75 kg P2O5 ha81 in 180 kg K2O ha81) dodal 25 kg ha81 posameznega hranila. V drugem letu je analiza tal prav tako pokazala B stopnjo založenosti fosforja in kalija, pri čemer sem prav tako k odvzemu fosforja (75 kg ha81) dodal 25 kg ha81 P2O5 in k odvzemu kalija (180 kg ha81) dodal 25 kg ha81 K2O z enakimi gnojili kot v prvem letu.


24



Jakob D. Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L.var.

cepa). Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009


Preglednica 2: Količina dodanega N (kg ha81) in vrsta uporabljenega gnojila v gnojilnem

poskusu po parcelah



Obravnavanje Količina in vrsta dodanega dušičnega gnojila

1 kontrola – 0 kg N ha81

2 60 kg N ha81 KAN


3 120 kg N ha81 KAN

4 180 kg N ha81 KAN

5 240 kg N ha81 KAN

6 Nmin po smernicah IP (105 kg N ha81 v letu 2006 in

43,7 kg N ha81 v letu 2007) KAN 7 kontrola – 0 kg N ha81
8 60 kg N ha81 ENTEC 26
9 120 kg N ha
81 ENTEC 26
10 180 kg N ha
81 ENTEC 26
11 240 kg N ha
81 ENTEC 26

12 Nmin po smernicah IP (105 kg N ha81 v letu 2006 in

43,7 kg N ha81 v letu 2007) ENTEC 26

Leto 2006:

V obravnavanju 6 je bilo čebuli dodano 105 kg N haS1 (ciljna vrednost 170 kg Nmin haS1 – 65 kg N haS1 v sloju 0–0,9 m). Odmerki dušika so bili razdeljeni na tri enake obroke – prvi obrok (33,3 %) je bil dodan pri predsetveni obdelavi 25. 3., drugi obrok mesec dni pozneje v začetku maja (4. 5.) in tretji v drugi polovici junija (24. 6.).

Leto 2007:

V obravnavanju 6 je bilo čebuli dodano 43,7 kg N haS1 (ciljna vrednost 170 kg Nmin haS1 – 126,3 kg N haS1 v sloju 0 – 0,9 m) Odmerki dušika so bili razdeljeni na tri enake obroke enako kot prvo leto – prvi obrok (33,3 %) je bil dodan pri predsetveni obdelavi (31. 3.), drugi obrok mesec dni pozneje v začetku maja (9. 5.) in tretji v drugi polovici junija (25.

6.).

25



Jakob D. Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L.var.

cepa). Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009


Opis uporabljenih gnojil:

1. Kornkali 60 % KCl

2. Hyperkorn 26 % P2O5

0,03 % Zn

3. KAN * 27 % N (NH4NO3 + CaCO3)

(13,5 % NO38 in 13,5 % NH4+ )

4. Entec 26 ** 26 % N (7,5 % NO38 in 18,5 % NH4+)

13 % S

* Gnojilo KAN ima dve obliki dušika. Počasi delujoči amonijev dušik (NH4+) in hitro delujoči nitratni dušik (NO38). Od skupno 27 % N je polovica (13,5 %) amonijskega dušika in (13,5 %) nitratnega dušika. Rastlinske korenine lahko sprejemajo NH4+ le v manjšem obsegu. Zvečine se mora NH4+ ob pomoči mikroorganizmov v tleh spremeniti v nitrat (proces nitrifikacije), da ga lahko vsrkajo korenine. Amonijski del dušika v KAN8u deluje počasi, vendar dalj časa. Nitrat (NO38) se v talni vlagi hitro raztopi, zato ga lahko rastlinske korenine veliko in hitreje vsrkajo. Kolikor ga rastline ne posrkajo, se lahko spere iz ornice v globlje talne plasti ali v podtalnico, kjer je za rastline pravzaprav izgubljen, za ljudi pa nezaželen, če ga je več kot 50 mg/l vode.

** Gnojilo ENTEC je trgovsko ime za 3,48dimetil8pirazol fosfat (DMPP). ENTEC 26 je granulirano enostavno gnojilo z visokim deležem dušika v stabilizirani obliki. Princip stabilizacije je upočasnjen proces nitrifikacije (pretvorbe amonijske oblike dušika v nitratno). Rezultat je zmanjšano izpiranje nitratov in podaljšana oskrba rastlin z dušikom. Odvisno od temperature ostaja dušik 4–10 tednov v območju korenin. Zato ENTEC 26 odlikuje optimalni izkoristek z gnojilom dodanega dušika, enakomerno oskrbo rastlin z dušikom, možnost združevanja gnojilnih obrokov, zgodnejšega gnojenja in zniževanja gnojilnih odmerkov ter manjše obremenjevanje okolja in samih rastlin z nitrati (Metrob 2004).


26



Jakob D. Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L.var.

cepa). Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009


V obeh letih sem preučeval vpliv dodanega dušika na pridelek čebule, skladiščno sposobnost ter ostanek dušika v tleh po spravilu. V obeh letih sem dognojeval z dvema dušičnima gnojiloma (KAN in ENTEC), kot je razvidno v preglednici 2.

3.2 Izvedba poskusa

3.2.1 Tehnika pridelave

V obeh letih je bil poskus postavljen na dveh lastnih njivah, ki sta bili med sabo oddaljeni 20 m, kjer je možnost namakanja iz lastne vrtine.

Preglednica 3: Delovna opravila v letu 2006 in 2007



Opravilo
Datum in opis opravila

Predposevek 1. leto: paprika




Vzorčenje Nmin





Osnovno gnojenje





Predsetvena

obdelava





Setev





Se nadaljuje…


2. leto: zgodnji krompir + zeleni podor

1. leto: 22. 3. 2006 na treh globinah (0–0,3 m, 0,3–0,6 m in 0,6–0,9 m)

2. leto: 25. 2. 2007 na treh globinah (0–0,3 m, 0,3–0,6 m in 0,6–0,9 m)




1. leto: 24. 3. 2006 s 100 kg P2O5 ha81, 205 kg K2O ha81 in 1/3 odmerka N

različno po obravnavanjih


2. leto: 30. 3. 2007 s 100 kg P2O5 ha81, 205 kg K2O ha81 in 1/3 odmerka N

različno po obravnavanjih

1. in 2. leto: Priprava setvene površine z vrtavkasto brano na globino

setve (~1 cm).




1. in 2. leto: 25. 3. 2006 in 31. 3. 2007 sejano na grebene širine 1,2 m s specialno

sejalnico za zelenjavo na 6 vrst v parih po dve. Sejali smo semena sorte Daytona F1.

Medvrstna razdalja je bila 40 cm in med paroma vrst 7 cm. Razdalja v vrsti je

znašala ~6 cm, kar predstavlja ~83,3 rastline m² oziroma ~833 000 rastlin haS1.



27



Jakob D. Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L.var.

cepa). Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009


Nadaljevanje…





Zatiranje plevelov





Zatiranje bolezni in

škodljivcev





Namakanje





Spravilo pridelka se navadno izvaja strojno, medtem ko smo v poskusih spravilo

izvajali ročno zaradi natančnosti. Pridelek smo izkopavali, ko je bilo ~50–60 %

povešenih listov na čebuli. In sicer:

1. leto: 12. 9. 2006

2. leto: 26. 9. 2007

Se nadaljuje…


1. leto: 30. 3. 2006 herbicid Stomp 3 l ha81

18. 5. 2006 herbicid Goal (1/3 aplikacije) 0,3 l ha81

28. 5. 2006 herbicid Goal (1/3 aplikacije) 0,3 l ha81

8. 5. 2006 herbicid Goal (1/3 aplikacije) 0,3 l ha81

2. leto: 5. 4. 2007 herbicid Stomp 3,5 l ha81

7. 5. 2007 herbicid Goal (1/2 aplikacije) 0,5 l ha81

19. 5. 2007 herbicid Goal (1/2 aplikacije) 0,5 l ha81

V celotni rastni dobi je bilo 3–4 krat opravljeno mehansko zatiranje plevelov s

puljenjem okrog rastlin.

1. leto: 23. 6. 2006 fungicid Ridomil Gold MZ (2¸5 kg ha81) +

insekticid Perfektion 0,6 l ha81.

24. 7. 2006 fungicid Ridomil Gold MZ (2 kg ha81) +

Sumilex (0,6 l

ha81) (pojav sive čebulne plesni)

3. 8. 2006 fungicid Bravo 500 SC (2,5 l ha81)

2. leto: 5. 6. 2007 fungicid Ridomil Gold MZ (2,5 kg/ha) +

Switch 62,5 WG (1 kg ha81)

22. 6. 2007 fungicid Bravo 500 SC (2,5 l ha81)

24. 7. 2007 fungicid Quadris (1 l ha81)






1. leto: ni bilo potrebe po namakanju

2. leto: 13. 4. 2007 namakalna rampa (rolomat) 20 mm

26. 4. 2007 namakalna rampa (rolomat) 20 mm

28. 4. 2007 namakalna rampa (rolomat) 20 mm

30. 4. 2007 namakalna rampa (rolomat) 20 mm

20. 6. 2007 namakalna rampa (rolomat) 2x 20mm


( ½ zgodaj zjutraj + ½ pozno ponoči )

20. 7. 2007 namakalna rampa (rolomat) 20 mm

21. 7. 2007 namakalna rampa (rolomat) 15 mm

23. 7. 2007 namakalna rampa (rolomat) 15 mm





Spravilo

28



Jakob D. Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L.var.

cepa). Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009


Nadaljevanje…





Sortiranje





Skladiščenje





3.3 Vrednotenje v poskusu

3.3.1 Vrednotenje pridelka in morfološke lastnosti

V obeh letih sem preučeval vpliv dodanega dušika v obliki dveh gnojil (KAN in ENTEC) na pridelek in skladiščno sposobnost čebule. Ko je čebula dozorela, sem z vsake parcelice iz sredinskih dveh vrst pobral pridelek na površini 0,40 m x 7 m (2,8 m2). Po spravilu sem stehtal skupni pridelek ter nato celotni pridelek prebiral na dva kakovostna razreda in odpad, kar je bilo prav tako ločeno stehtano in evidentirano v predhodno pripravljene preglednice. Hkrati sem od tržnega pridelka naključno odbral po dvajset čebul, jih posamično stehtal, izmeril višino ter širino čebule. Istih dvajset čebul sem shranil in jih pripravil na skladiščenje. Skladiščenje je trajalo od 20. 9. 2006 do 21. 2. 2007 v prvem letu in od 2. 10. 2007 do 1. 3. 2008 v drugem letu. Po skladiščenju je bil pridelek ponovno ovrednoten ter stehtan.

Podatki pridelkov čebule na parcelico, podatki morfoloških lastnosti in podatki skladiščne sposobnosti so bili obdelani s statističnim programom Statgraphics CenturionXV verzija


1. in 2. leto: Po izkopu smo čebulo nekaj dni pustili na površini, da se je posušila in

nato smo jo pobrali v ločene vreče. Doma smo jo na sortirni liniji, ki se drugače

uporablja za sortiranje krompirja, presortirali na tržni pridelek prvega kakovostnega

razreda (>45 mm), pridelek drugega kakovostnega razreda (25–45 mm) in na odpad

(<25 mm ter ostala neuporabna čebula ter listi). Posamezne vzorce sem stehtal in

vpisoval v tabele. Hkrati sem od prvega in drugega kakovostnega razreda odbral po

20 čebul, ki sem jih uporabil za ugotavljanje morfoloških lastnosti in skladiščne

sposobnosti.

1. in 2. leto: Da zagotovimo optimalno kakovost po skladiščenju, je pri čebuli

potrebna cela paleta postopkov. Tako je eden od najpomembnejših faktorjev sušenje,

ki sem ga izvajal z ostalo čebulo v sušilnici. Pozneje je pomembno zagotavljanje

primerne relativne zračne vlage v skladišču, preprečevanje kondenziranja in

vzdrževanje primerne temperature.

29



Jakob D. Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L.var.

cepa). Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009


15. 2. 2006. Narejena je bila analiza variance, test homogenosti variance (F8test) in t8test oziroma LSD test pri 5 % in 1 % tveganju.

V obeh letih sem izvajal vrednotenje po enakem postopku in na enak način, tako da postopek in način vrednotenja ne bi vplivala na rezultate.






Slika 1: Spravilo čebule Slika 2: Vrednotenje morfoloških lastnosti

Slika 3: Sortiranje in kalibriranje

3.3.2 Stanje mineralnega dušika v tleh po spravilu pridelka

Nekaj dni po spravilu so bili odvzeti tudi vzorci tal iz dveh globin (0 – 0,3 in 0,3 – 0,6 m) za analizo Nmin. V prvem letu sem vzorce odvzel 17. 9. 2006, v drugem letu pa 1. 10. 2007.

30



Jakob D. Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L.var.

cepa). Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009


V obeh letih sem vzorce shranjeval v hladilni torbi in jih pozneje tudi zamrznil v zamrzovalniku ter jih potem v zamrznjeni obliki nekaj dni po odvzemu prepeljal na Kmetijsko gozdarski zavod Maribor na Oddelek za pedološke analize, kjer so izvedli meritve.

V obeh letih sem izvajal vrednotenje po enakem postopku in na enak način, tako da postopek in način vrednotenja ne bi vplivala na rezultate.

3.3.3 Agronomska učinkovitost dodanega dušika

Agronomska učinkovitost nam pove, koliko je bilo skupnega pridelka na 1 kg dodanega dušika z gnojenjem. Izračunamo jo kot razliko med količino skupnega pridelka na gnojenem in negnojenem obravnavanju, deljeno z odmerkom dušika (Ercoli in sod. 1996).

SPG 8 SPO Agronomska učinkovitost (kg ha81) =

dodani N

3.4 Vremenske in talne razmere

3.4.1 Podnebje in vremenske razmere

V severovzhodnem delu Slovenije se čuti močan vpliv celinskega podnebja, za katerega so značilne mrzle zime in vroča poletja s sušnimi obdobji. Letna količina padavin ne preseže 900 mm. Pojavljajo se ekstremni vremenski pojavi, kot so dolgotrajne suše ali veliki nalivi ter v skrajnem primeru toče z močnim vetrom. Namakanje na tem območju je v sušnih obdobjih poglavitnega pomena. Predvsem v vrtnarski proizvodnji na tem območju si pridelave brez namakalnih sistemov ne moramo zamišljati.


Jakob D. Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L.var.

cepa). Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009


31





Klimatske razmere v letih 2006, 2007 ter 308letno povprečje so prikazane v preglednici 4.

Preglednica 4: Povprečne mesečne temperature (° C) ter količina padavin po mesecih (mm)

za leti 2006 in 2007 ter primerjava s 30 – letnim povprečjem za

Meteorološko postajo Murska Sobota.





Mesec


308letno

povprečje

padavin

1971–2000

Januar 85,1 83.6 82,3 41 27 37 Februar 80,4 5.0 0,5 23 42 387

Marec 4,2

7.3 4,8 44 87 49 April 11,2 12.2 9,7 103 3 60

Maj 14,9 17.0 14,5 168 61 73 Junij 19,3 21.1 17,6 103 74 98

Julij 22,3 22.2 19,2 67 99 105 Avgust 17,5 19.9 18,3 184 112 102

September 16,2 13.4 14,7 38 181 76 Oktober 12,2 8.9 9,3 23 56 62

November 6,8


Temperatura

zraka za 2006

(°C)


Temperatura

zraka za 2007

(°C)


308letno

povprečje

temperatur

1971–2000

(°C)


Količina

padavin

za 2006

(mm)


Količina

padavin

za 2007

(mm)





3.9 4,1 40 34 69

December 2,4


0.5 80,6 18 40 45

Povprečje/


vsote 10,1 11.2 9,2 852 817 814

Če primerjamo leto 2006 z letom 2007, je iz preglednice razvidno, da je bilo v letu 2007 manj padavin, temperatura zraka pa se je že v februarju povzpela na nadpovprečni nivo. V času poteka poizkusa je v letu 2006 povprečna temperatura marca dosegla 4,2 °C, aprila 11,2 °C, maja 14,9 °C, junija 19,3 °C, julija 22,3 °C, avgusta 17,5 °C in v času spravila septembra 16,2 °C. V tem letu so bile padavine v času vegetacije dokaj enakomerno

32



Jakob D. Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L.var.

cepa). Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009


razporejene in namakanje skorajda ni bilo potrebno. V mesecu avgustu je padla nadpovprečna količina padavin (184 mm), kar predstavlja 82 mm več, kot je tridesetletno povprečje. V tem obdobju sem imel precejšnje težave s pojavom bolezni, predvsem sive čebulne plesni, saj je bil pridelek nekaj dni tudi delno pod vodo.

V letu 2007 je povprečna temperatura marca dosegla 7,3 °C, aprila 12,2 °C, maja 17,0 °C, junija 21,1 °C, julija 22,2 °C, avgusta 19,9 °C in septembra 13,4 °C. Leto 2007 je bilo občutno toplejše, padavin pa je bilo bistveno manj kot v letu 2006. Aprila je tako padlo le 3 mm dežja, kar je občutno premalo že za sam vznik. Z namakanjem sem pričel v času vznika čebule. V aprilu sem namakal še dvakrat na podlagi odčitka s tenziometra. V maju je bilo vreme ugodno, prav tako v juniju. Manjše pomanjkanje vlage se je še pojavilo v juliju. Septembra vreme spet ni bilo naklonjeno, saj je temperatura naglo padla z 20 °C na slabih 13 °C, pričelo se je deževno obdobje s kar 181 mm padavin, kar za september kot najbolj suh mesec ni značilno. Sušenje čebule na prostem je bilo skorajda nemogoče, ampak kljub temu sem pridelek uspel pravočasno pospraviti.

Za uspešno pridelovanje je pomembno, da je temperatura tal za vznik 7 °C, optimalna je 9– 15 °C, najvišja pa 24 °C. Za rast je najnižja temperatura 5 °C, medtem ko je optimalna od 15 do 18 °C in najvišja od 28 do 35 °C. Pod 14 in nad 25 °C rastline ne oblikujejo čebule in temperature nad 35 °C omejujejo rast čebule (Osvald, Kogoj8Osvald 2003).

Skozi celotno obdobje so bile temperature primerne za pridelavo. Seveda so se v obeh letih pojavljali ekstremi. Tako je v letu 2007 sprva presenetila spomladanska suša z visokimi temperaturami, v času spravil pa spet močno deževje, ki je onemogočalo spravilo pridelka. V letu 2006 so bile vremenske razmere nekoliko bolje naklonjene. Takoj po setvi je padlo nekoliko padavin, katere so zagotovile optimalni vznik. Povprečna letna temperatura je bila za 1,1 °C nižja kot v letu 2007 in padlo je 35 litrov več dežja m82. Predvsem maj, junij in avgust so bili hladnejši in bolj mokri meseci. V tem obdobju so se pospešeno pojavljale bolezni (plesni).

33



Jakob D. Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L.var.

cepa). Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009


3.4.2 Tla

V ravninskem delu so različni tipi prsti. Na nedavnem poplavnem območju ob Muri je rjava naplavljena prst, ki obsega med Petanjci in Dokležovjem zaradi regulacije Mure le 1 km širok pas. Lahka tla zadržujejo malo vlage. Njive so zavzele predele z debelejšim slojem humusa. Suho, prodnato osnovo med Muro in Ledavo pokriva rjava prst. Ker je najprikladnejša za kmetijsko rabo, zavzemajo tu njive do 60 % površin, čeprav jim močno primanjkuje kalcija (Krajevni leksikon Slovenije 1980).

Površine, na katerih sem izvajal poskus, spadajo po tipu tal med lahka peščena tla, katera so zelo primerna za pridelavo čebule. V obeh letih sem poskus izvajal na dveh sosednjih si parcelah (zaradi kolobarja), ki ležita v neposredni bližini. V obeh letih je bila izvedena kemijska analiza tal za fosfor, kalij ter pH vrednost, na podlagi katere sem izvajal osnovno gnojenje. Prav tako sem pred setvijo odvzel vzorce za analizo Nmin (Nmin= NO3 – N + NH4

8 N ) iz treh globin (0 – 0,3; 0,3 – 0,6; 0,6 – 0,9m).

Vzorce zemlje sem odvzel na celotni površini z 12 vbodi sonde. Odvzete vzorce sem glede na odvzemno globino pomešal in jih zapakiral v polietilenske vrečke, jih zavezal in ustrezno označil. Takoj po odvzemu sem vzorce spravil v hladilno torbo, da sem preprečil mineralizacijo organske snovi zaradi delovanja mikroorganizmov. Ker vzorcev ni bilo mogoče prepeljati isti dan na Kmetijsko gozdarski zavod Maribor, sem jih po prihodu domov zamrznil. Na Kmetijsko gozdarskem zavodu so določili v letu 2007 vsebnost NO3

N in NH4 – N v mg kg81 tal (z ekstrakcijo z NaCl + CaCl2), vsebnost vlage ter vsebnost skeleta > 2 mm v %. Prav tako je bila v letu 2006 na Kmetijskem zavodu Murska Sobota določena vsebnost NO3 – N in NH4 – N v kg ha81 z napravo RQ – flex.

Glede na dobljene rezultate analiz sem izračunal količino mineralnega dušika (Nmin) v tleh z naslednjo formulo:

oblika dušika (mg/100 g tal) x globina (cm) x 1250* Nmin (kg ha81) =

100 8 % vlage


Jakob D. Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L.var.

cepa). Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009


34





* volumska masa tal (kg/m3), ki je za globino 0–0,3 m 1.250 kg, za globino 0,3–0,6 m 1350 kg in za globino od 0,6–0,9 m 1.450 kg.



Preglednica 5: Rezultati kemijske analize tal za fosfor ter kalij po AL metodi, pH vrednost

in vsebnost humusa za leti 2006 in 2007



Leto Humus
%


pH v

KCl


K2O mg/100g tal

(dostopni)

2006 2,5 4,6 12,6 (B) 12 (B)

2007 1,8 5,1 12 (B) 13 (B)

Preglednica 6: Rezultati Nmin analize v letu 2006 (njiva Gorice) pred setvijo čebule



Globina

(m)


NH4 – N

(kg ha81)


P2O5 mg/100g tal

(dostopni)





NO3 – N

(kg ha81)


Nmin (kg ha81)



0–0,3


5,5


7,5


13



0,3–0,6 7,3

16,0 23,3

0,6–0,9 5,9

22,4 28,3

∑ 080,9 18,7

45,9 64,6

delež (%) 29,0

71,1 100



Kot je razvidno iz preglednice, so s fosforjem in kalijem tla zmerno preskrbljena, kar pomeni, da sem pri osnovnem gnojenju k odvzemu prištel dodatek 25 kg hranila (fosforja ali kalija) na hektar. Prav tako je bila površina v letu 2006 kalcificirana s 1.600 kg apnenčeve moke na hektar in v letu 2007 s 1.200 kg apnenčeve moke na hektar.


Jakob D. Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L.var.

cepa). Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009


35





Preglednica 7: Rezultati Nmin analize v letu 2007 pred setvijo čebule



Globina

(m)


NH4–N

(kg ha81)


NO38N

(kg ha81)


Nmin (kg ha81)



0 – 0,3 6,0

36,0 42,0

0,3 – 0,6 5,5

60,5 66,0

0,6 – 0,9 1,9


16,2 18,1

0 – 0,9 13,5 113,0 126,2

Delež (%) 10,6 89,3 100



Pred setvijo je bilo v tleh na globini 0 – 0,9 m v letu 2006 64,6 kg N ha81, v letu 2007 pa 126,2 kg N ha81. Med letoma 2006 in 2007 je precejšnja razlika vsebnosti dušika in niha za kar 61,6 kg ha81. Predvidevam, da je takšna razlika nastopila zaradi predposevka, saj je bila v letu 2005 kot predposevek paprika, ki je dokaj izčrpala zemljo. V letu 2006 je bil predposevek zgodnji krompir, ki je bil izkopan zelo zgodaj, nato pa je bil posejan zeleni podor, ki je do jeseni dal veliko zelene mase, katera je bila jeseni zaorana.

36



Jakob D. Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L.var.

cepa). Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009


4 REZULTATI Z RAZPRAVO

Statistična analiza je pokazala, da proučevani dušikovi gnojili KAN in ENTEC nista statistično značilno vplivali na obravnavane parametre, zato so v nadaljevanju prikazani rezultati kot povprečje obeh gnojil pri posamičnih gnojilnih odmerkih.

4.1 Pridelek čebule

Leto 2006:


V letu 2006 (preglednica 8) je količina dodanega N ha81 imela statistično značilen vpliv na skupni pridelek čebule (p ≤ 0,01). Najnižji pridelek je bil zaznan pri obravnavanju 1 (kontrola) kjer je pridelek dosegel 37,1 t ha81. Med obravnavanji 2 (60 kg N ha81), 3 (60 kg N ha81), 4 (60 kg N ha81), 5 (60 kg N ha81), 6 (po smernicah IP) ni bilo statistično značilnih razlik pridelek je pa bil med 42,58 46,4 t ha81 kot je prikazano v preglednici 9 in grafikonu

1.

Količina dodanega dušika je pri tržnem pridelku prvega kakovostnega razreda imela statistično značilen vpliv (p ≤ 0,01) kot prikazuje preglednica 8. Najnižji pridelek je bil pri obravnavanju brez gnojenja oz. pri kontroli (obravnavanje 1) in je dosegel 4,3 t ha81 (preglednica 9). Med ostalimi obravnavanji 2 (60 kg N ha81), 3 (120 kg N ha81 ), 4 (180 kg N ha81), 5 (240 kg N ha81) in 6 (po smernicah IP) ni statistično značilnih razlik pridelki pa so bili med 11,1 in 14,6 t ha81 čebule prvega kakovostnega razreda (preglednica 9).

V letu 2006 je dodani N ha81 imel statistično značilen vpliv (p ≤ 0,01) pri tržnem pridelku drugega kakovostnega razreda. Med različnimi količinami dodanega N (60, 120, 180, 240 in po smernicah IP) pa ni bilo statistično značilnih razlik (preglednica 8). Pridelki so dosegali vrednosti med 16,1 in 23,2 t ha81 (preglednica 9).

37



Jakob D. Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L.var.

cepa). Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009


Pridelek, ki ni zadostoval tržnim parametrom, sem uvrstil med odpad (gnila čebula, drobna, odgnana, ipd.). Količina dodanega N ha81 je imela statistično značilen vpliv na odpad čebule (p ≤ 0,01) kot je prikazano v preglednici 8. Največ odpada je bilo zabeleženega pri obravnavanju 1 (kontrola), predvsem zaradi tega, ker sem med odpad uvrščal čebulo med kalibriranjem, ki ni dosegla premera 15 mm in vso ostalo čebulo, ki ni zadostovala tržnim parametrom. Obravnavanja 2 (60 kg N ha81), 3 (120 kg N ha81), 4 (180 kg N ha81), 5 (240 kg N ha81) ter 6 (Nmin po smernicah IP) se med sabo niso statistično značilno razlikovala.

Ob takšnih rezultatih lahko sklepamo, da je obravnavanje 2 (60 kg N ha81) zagotavljalo optimalno preskrbljenost čebule z dušikom, saj pri ostalih obravnavanjih, pri katerih so bili dodani večji odmerki, ne moramo določiti statistično značilnega najvišjega pridelka, ker med rezultati ni statistično značilnih razlik.

Tudi pri številu rastlin je količina dodanega dušika rezultirala s statistično značilnimi razlikami med posameznimi obravnavani (p ≤ 0,05) kot je prikazano v preglednici 8. Statistično značilno (p ≤ 0,05) je bilo največje število rastlin pri obravnavanju 1 (231 rastlin 8,4 m82). Med gnojenimi obravnavani ni statistično značilnih razlik. Da je med kontrolo in preostalimi obravnavanji prišlo do statistične razlike pri številu rastlin, bi lahko pojasnili z dejstvom, da je dodan mineralni dušik, vplival na mlade rastline do nekatere mere toksično in jih v zgodnjem stadiju uničil (ob predpostavki, da zanemarimo vpliv sejalnice na sklop oz. število rastlin m82).


Jakob D. Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L.var.

cepa). Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009


38





Preglednica 8: Pridelki čebule (kg 2,8 m82) po kategorijah ter število rastlin v letu 2006



DEJAVNIK SP TP1 TP2 TP Odpad Št. rastlin A: gnojilo ns ns ns ns ns ns
B: odmerek ** ** * ** ** *

INTERAKCIJE


A X B ns ns ns ns ns ns GNOJILO


KAN 12,8 3,5 5,5 8,9 3,5 213,1 ENTEC 12,4 2,9 5,4 8,3 3,7 217,9

ODMEREK (kg N ha81)






0 10,4b 1,2b 4,5c 5,7b 4,7a 231,1a 60 12,3a 3,3a 5,6abc 8,9a 3,4bc 209,9b 120 12,7a 4,1a 5,1bc 9,2a 3,5bc 209,1b 180 13,0a 3,6a 6,5a 10,1a 2,9c 215,9b 240 12,7a 3,5a 6,2ab 9,7a 3,0bc 216,9b

Nmin (105) 11,9a 3,1a 4,9bc 8,0a 3,9ab 210,0b Povprečje 12,2 3,1 5,5 8,6 3,6 215,5


Legenda:

* – označuje statistično značilno razliko pri p≤0,05

** – označuje statistično značilno razliko pri p≤0,01

ns – ni statistično značilnih razlik med obravnavanji pri p≥0,05

a, b, c, d – srednje vrednosti označene z isto črko, se med seboj statistično značilno ne razlikujejo

SP– skupni pridelek

TP1, TP2 – tržni pridelek 1. in 2. razreda

TP – tržni pridelek

Preglednica 9: Pridelek čebule (t ha81) na hektar po posameznih kategorijah v letu 2006




Obravnavanje (kg N ha81)


Skupni pridelek

(SP)


Tržni pridelek 1.

kakovostni razred

(TP1)


Tržni pridelek 2.

kakovostni razred

(TP2)


Skupni tržni

pridelek (TP)



0


37,1b


4,3b


16,1c


20,4b



60


43,9a


11,8a


20,0abc


31,8a



120


45,4a


14,6a


18,2bc


32,9a



180


46,4a


12,9a


23,2a


36,1a



240


45,4a


12,5a


22,1ab


34,6a



Nmin (105) 42,5a

11,1a


17,5bc


28,6a



Povprečje 43,6

11,1


19,6


30,7


Jakob D. Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L.var.

cepa). Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009


39





Iz preglednice 8 je razvidno, da je količina dodanega dušika statistično značilno vplivala na skupni tržni pridelek čebule (p ≤ 0,01). Hkrati preglednica nazorno prikazuje, da je najnižji pridelek bil dosežen pri obravnavanju 1 (kontrola) in je dosegel 20,4 t ha81 (preglednica 9). Med ostalimi obravnavanji ni zaznanih statistično značilnih razlik. Pridelki pa so v območju od 29,3 in 36,1 t ha81, kar je še vedno nižji pridelek, kot je sortna značilnost (41,4 t ha81), ki je bil zabeležen v sortnih poskusih Kmetijskega inštituta Slovenije na poskusnem polju v Rakičanu (KIS). Ker ni zaznanih statistično značilnih razlik med pridelkom ob dodajanju kontinuirano višjih odmerkov dušika, lahko sklepamo, da obravnavanje 2 (60 kg N ha81) zagotavlja zadostno količino dušika (z Nmin, ki je v tleh) za zagotavljane najvišjega pridelka. Dodatno povečano gnojenje vključno s priporočili iz tehnoloških navodil o integrirani pridelavi, kjer se omenja ciljna vrednost Nmin 170 kg N ha81, ne omogoča doseganja statistično značilnih višjih pridelkov.




Legenda:

1. Kontrola

2. 60 kg N ha81

3. 120 kg N ha81

4. 180 kg N ha81

5. 240 kg N ha81

6. N


min


60




50


Skupni pridelek na hektar (t)


46,21 46,41 47,76 45,91 44,92



38,34

40




30




20




10




0

1 2 3 4 5 6

Obravnavanje




Grafikon 1: Skupni pridelek čebule na hektar v letu 2006

Leto 2007:

V letu 2007 ni bilo dokazanih statistično značilnih razlik med dodanimi različnimi odmerki gnojil. Sklepamo lahko, da se statistično značilne razlike niso pojavile zaradi že prevelike vrednosti Nmin pred setvijo čebule, ki je znašala 126,3 kg N ha81.


Jakob D. Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L.var.

cepa). Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009


40





Preglednica 10: Pridelki čebule (kg 2,8 m82) po kategorijah ter število rastlin v letu 2007

Dejavnik SP TP1 TP2 TP Odpad Št. rastlin A: gnojilo ns ns ns ns ns ns
B: odmerek ns ns ns ns ns ns Interakcije


A X B ns ns ns ns ns ns GNOJILO


KAN 10,9 6,6 2,0 8,7 1,7 136,4 ENTEC 11,4 7,1 2,1 9,2 1,7 139,6

ODMEREK (kg N ha81)





0 11,3 7,6 1,9 9,5 1,3 133,1 60 12,4 7,8 2,3 10,1 1,7 149,0 120 10,1 6,1 1,8 7,9 1,6 127,6 180 11,7 6,9 2,4 9,2 1,8 144,9 240 10,2 5,9 2,0 7,7 1,8 131,0

Nmin (43,7) 11,1 6,9 2,1 9,0 2,0 142,3 Povprečje 11,1 6,9 2,1 8,9 1,7 138,0

Legenda:

* – označuje statistično značilno razliko pri p≤0,05

** – označuje statistično značilno razliko pri p≤0,01

ns – ni statistično značilnih razlik med obravnavanji pri p≥0,05

a, b, c, d – srednje vrednosti označene z isto črko, se med seboj statistično značilno ne razlikujejo

SP – skupni pridelek

TP1, TP2 – tržni pridelek 1. in 2. razreda

TP – tržni pridelek

Preglednica 11: Pridelek čebule (t ha81) po posameznih kategorijah v letu 2007




Obravnava (kg N ha81)


Skupni pridelek

(SP)


Tržni pridelek 1.

kakovostni razred

(TP1)


Tržni pridelek 2.

kakovostni razred

(TP2)


Skupni tržni

pridelek (TP)



1. 0


40,4


27,1


6,8


33,9



2. 60


44,3


27,9


8,2


36,1



3. 120


36,1


21,8


6,4


28,2



4. 180


41,8


24,6


8,6


32,9



5. 240


36,4


21,1


7,1


27,5



6. Nmin (43,7) 39,6

24,6


7,5


32,1



Povprečje 39,8

24,5


7,4


31,8


Jakob D. Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L.var.

cepa). Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009


41





Preglednica 13 prikazuje dosežene pridelke v letu 2007. Prav tako so doseženi pridelki prikazani v grafikonu 2. Med posameznimi obravnavanji ni bilo zaznanih statistično značilnih razlik. Če upoštevamo predpostavko, da je s 50 t pridelka na hektar odvzem dušika 120 kg N ha81 (Džuban in sod. 2007), je količina Nmin pred setvijo (126,31 kg N ha8

1) že zadostovala za doseganje tega pridelka, kar pomeni, da je bilo dodatno gnojenje nesmiselno, saj je za sorto značilno, da višjega pridelka kot 45–50 t ha81 v Pomurju ne dosega (KIS).



50

44,21

40,28


41,75

39,71

36


36,36


45

Skupni pridelek na hektar (t)


40



35



30



25



20



15



10



5



0

1 2 3 4 5 6

Obravnavanje



Legenda:

1. Kontrola

2. 60 kg N ha81

3. 120 kg N ha81

4. 180 kg N ha81

5. 240 kg N ha81

6. N


min


Grafikon 2: Skupni pridelek čebule na hektar v letu 2007

Leto 2006 in 2007

Povprečno v obeh letih je leto statistično značilno vplivalo na skupni pridelek (p ≤ 0,01). Tako je v povprečju v letu 2006 bil skupni pridelek višji kot v letu 2007 (preglednica 12).

Prav tako je povprečno v obeh letih leto statistično značilno vplivalo na pridelek prvega kakovostnega razreda (p ≤ 0,01). Tako je v letu 2007 bil zabeležen statistično značilno višji pridelek prvega kakovostnega razreda kot v letu 2006 (preglednica 12).

42



Jakob D. Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L.var.

cepa). Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009


Povprečno v obeh letih je dodani N ha81 imel statistično značilen vpliv (p ≤ 0,01) pri tržnem pridelku drugega kakovostnega razreda. Med različnimi količinami dodanega N (60, 120, 180, 240 in po smernicah IP) pa ni bilo statistično značilnih razlik (preglednica

12). Pridelki so dosegali vrednosti med 11,4 in 16,1 t ha81 (preglednica 13). Pri tržnem pridelku drugega kakovostnega je leto imelo statistično značilen vpliv (p ≤ 0,01). Tako je v letu 2006 bil zabeležen statistično značilno višji pridelek kot v letu 2007 (preglednica 13).

Pri tržnem pridelku je dodani N ha81 imel statistično značilen vpliv (p ≤ 0,05) kot je prikazano v preglednici 12. Med različnimi količinami dodanega N ha81 (60, 120, 180, 240 in po smernicah IP) pa ni bilo statistično značilnih razlik. Pridelki so dosegali vrednosti med 27,1 in 34,6 t ha81 (preglednica 13 in grafikon 3).

Iz navedenih podatkov lahko sklepamo, da je v letih 2006 in 2007 odmerek 60 kg N ha81 (obravnavanje 2) zadostuje za doseganje maksimalnega pridelka čebule. Višje količine dodanega dušika ne privedejo do doseganja statistično značilnih višjih pridelkov.

Leto kot dejavnik je imelo statistično značilen vpliv (p ≤ 0,05) pri vseh merjenih parametrih razen pri skupnem tržnem pridelku (preglednica 12). Po moji oceni je ta statistično značilen vpliv leta različno število rastlin m82, saj je v letu 2007 zaradi rane spomladanske suše prišlo do slabšega vznika (št. rastlin 2,8 m82 v 2006: 215,48 in št. rastlin 2,8 m82 v 2007: 137,98).

43



Jakob D. Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L.var.

cepa). Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009


Preglednica 12: Pridelek čebule (kg 2,8 m82) po kategorijah in število rastlin v letih 2006 in

2007

Dejavnik SP TP1 TP2 TP Odpad Št. rastlin A: leto ** ** ** ns ** **
B: gnojilo ns ns ns ns ns ns
C: odmerek ns ns ** * ns ns Interakcije


A X B ns ns ns ns ns ns A X C ns ** ns ** ** ns B X C ns ns ns ns ns ns

A X B X C ns ns ns ns ns ns

LETO 2006 12,3a 3,2b 5,5a 8,7 3,6a 215,5a 2007 10,7b 6,9a 2,1b 9,0 1,7b 138,0b

GNOJILO


KAN 11,5 5,1 3,8 8,9 2,6 174,7 ENTEC 11,5 5,0 3,8 8,8 2,7 178,7

ODMEREK (kg N ha81)


0 10,6 4,4 3,2b 7,6b 3,0 182,1 60 12,1 5,6 3,9ab 9,5a 2,6 179,4 120 11,1 5,1 3,4bc 8,5ab 2,6 168,4 180 12,0 5,2 4,5a 9,7a 2,3 180,4 240 11,2 4,7 4,1ab 8,8ab 2,4 174,0

Nmin (105/43,7) 11,6 5,1 3,5bc 8,6ab 3,0 176,1

Povprečje 11,4 5,0 3,8 8,8 2,7 176,1

Legenda:

* – označuje statistično značilno razliko pri p≤0,05

** – označuje statistično značilno razliko pri p≤0,01

ns – ni statistično značilnih razlik med obravnavanji pri p≥0,05

a, b, c, d – srednje vrednosti označene z isto črko, se med seboj statistično značilno ne razlikujejo

SP – skupni pridelek

TP1, TP2 –tržni pridelek 1. in 2. razreda

TP – tržni pridelek



Jakob D. Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L.var.

cepa). Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009


44





Preglednica 13: Pridelek čebule (t ha81) po posameznih kategorijah v letih 2006 in 2007




Obravnavanje (kg N ha81)


Skupni pridelek

(SP)


Tržni pridelek 1.

kakovostni razred

(TP1)


Tržni pridelek 2.

kakovostni razred

(TP2)


Skupni tržni

pridelek (TP)



0


37,9


15,7


11,4b


27,1b

60


43,2


20,0


13,9ab


34,3a

120


39,6


18,2


12,1bc 30,4ab

180


42,9


18,6


16,1a


34,6a

240


40,0


16,8


14,6ab 31,4ab

Nmin (105/43,7) 41,4

18,2


12,5bc 30,7ab

Povprečje 40,7

17,9


13,4


31,4




50

45,21


44,75



39,64


41,21


41,14 42,32


45

Skupni pridelek na hektar(t)


40



35



30



25



20



15



10



5



0

1 2 3 4 5 6 Obravnavanje


Legenda:

1. Kontrola

2. 60 kg N ha81

3. 120 kg N ha81

4. 180 kg N ha81

5. 240 kg N ha81

6. N


min




Grafikon 3: Povprečni pridelek čebule iz leta 2006 in 2007






50

44,21


45,21


44,75

40,28


41,21


41,75


41,14 42,32

39,64


39,71

36


36,36


45

Skupni pridelek na hektar (t)


40

35

30

25

20

15

10

5

0

1 2 3 4 5 6

Obravnavanja



Leto 2006 Leto 2007


Legenda:

1. Kontrola

2. 60 kg N ha81

3. 120 kg N ha81

4. 180 kg N ha81

5. 240 kg N ha81

6. N


min


Grafikon 4: Pridelek čebule na hektar (t) v letu 2006 in 2007

45



Jakob D. Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L.var.

cepa). Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009


4.2 Morfološke lastnosti čebule

4.2.1. Masa, višina in širina rastline

Leto 2006:

Oblika dušika ni imela statistično značilnega vpliva na morfološke lastnosti čebule.

Kot je razvidno iz preglednice 14, je imela količina dodanega N ha81 v letu 2006 statistično značilen vpliv (p ≤ 0,01) na višino čebule. Tako je najnižjo višino dosegla čebula v obravnavanju 1 (kontrola) in sicer je dosegla višino 63,6 mm, med ostalimi obravnavanji pa ni statistično značilnih razlik višine pa so bile med 69,2 in 72,2 mm (preglednica 14).

Pri širini čebule se je pojavila statistično značilen vpliv dodanega N ha81 (p≤0,01). Najmanjša širina čebule je bila zabeležena pri obravnavanju 1 (kontrola) in sicer 54,6 mm, največja širina pa je bila zabeležena (66,6 mm) pri obravnavanju 3 (120 kg N ha81) kot je prikazano v preglednici 14. Med preostalimi obravnavanji ni statistično značilnih razlik.

Tudi pri masi čebule je količina dodanega N ha81 imela statistično značilen vpliv (p ≤ 0,01). Tako je najnižjo maso dosegla čebula pri obravnavanju 1 (kontrola) in sicer 86,4 g, med ostalimi obravnavanji ni bilo zaznanih statistično značilnih razlik, mase čebule pa so bile v območju med 110,5 in 132,4 g (preglednica 14).

Pri morfoloških lastnostih lahko v vseh merjenih parametrih s 99 % gotovostjo trdimo, da je obravnavanje 1 (kontrola) zaradi premajhne oskrbe z dušikom vedno dosegala najnižje vrednosti.


Jakob D. Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L.var.

cepa). Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009


46





Preglednica 14: Višina (VČ) in širina (ŠČ) ter masa (MČ) čebule v letu 2006



Dejavnik
VČ (mm)

ŠČ (mm)


MČ (g)

A: gnojilo


ns


ns


ns

B: odmerek


**


**


**

Interakcije




A X B


ns


**


ns

GNOJILO




KAN


69,8


60,3


116,2

ENTEC


68,6


60,0


110,9

ODMEREK (kg N ha81)




0


63,6b


54,6c


86,4d

60


69,2a


59,9b


113,7bc

120


72,2a


66,6a


132,4a

180


70,2a


58,8b


116,0bc

240


69,0a


59,4b


110,5c

Nmin (105)


71,1a


61,3b


122,6ab

Povprečje


69,2


60,1


113,6

Legenda:

* – označuje statistično značilno razliko pri p≤0,05

** – označuje statistično značilno razliko pri p≤0,01

ns – ni statistično značilnih razlik med obravnavanji pri p≥0,05

a, b, c, d – srednje vrednosti označene z isto črko, se med seboj statistično značilno ne razlikujejo

VČ – višina čebule

ŠČ – širina čebule

MČ– masa čebule

Leto 2007:

V letu 2007 ni bilo dokazanih statistično značilnih razlik pri morfoloških lastnostih čebule med dodanimi različnimi odmerki gnojil (preglednica 15). Sklepamo lahko, da se statistično značilne razlike niso pojavile zaradi že prevelike vrednosti Nmin pred setvijo čebule, ki je znašala 126,3 kg N ha81. Z dodatnim dognojevanjem sem raven razpoložljivega dušika še povečal. Priporočila za gnojenje čebule z dušikom navajajo vrednost odvzema s 50 t pridelka na hektar 120 kg N ha81 (Džuban in sod. 2007). Sklepam lahko, da je vrednost Nmin, ki je bila izmerjena v tleh pred setvijo, že predstavljala zadostno


Jakob D. Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L.var.

cepa). Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009


47





količino dušika za doseganje tega pridelka (v tleh se je v času vegetacije pod vplivom mineralizacije še dodatno sprostilo nekaj dušika, ki je bil na razpolago posevku).

Preglednica 15: Višina (VČ) in širina (ŠČ) ter masa (MČ) čebule v letu 2007



Dejavnik
VČ (mm)

ŠČ (mm)
TČ (g)

A: gnojilo

ns

ns

ns

B: odmerek

ns

ns

ns

Interakcije

A X B

ns

ns

ns

GNOJILO




KAN


70,0


65,4


163,2

ENTEC


70,1


65,2


154,3

ODMEREK (kg N ha81)




0


69,8


65,3


154,9

60


69,7


64,3


146,8

120


70,3


65,8


156,7

180


70,0


64,9


181,6

240


70,7


66,6


158,4

Nmin (43,7)


70,1


65,1


154,1

Povprečje


70,1


65,3


158,8

Legenda:

* – označuje statistično značilno razliko pri p≤0,05

** – označuje statistično značilno razliko pri p≤0,01

ns – ni statistično značilnih razlik med obravnavanji pri p≥0,05

a, b, c, d – srednje vrednosti označene z isto črko, se med seboj statistično značilno ne razlikujejo

VČ – višina čebule

ŠČ – širina čebule

MČ – masa čebule

Leto 2006 in 2007:

Kot je prikazano v preglednici 16 je količina dodanega dušika statistično značilno vplivala na višino čebule (p≤0,01). Statistično značilna najnižjo vrednost je dosegla pri obravnavanjem 1 (kontrolo) in sicer 66,7 mm. Med ostalimi obravnavanji ni statistično značilnih razlik, vrednosti pa zajemajo območje med 69,4 in 71,2 mm (preglednica 16).

48



Jakob D. Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L.var.

cepa). Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009


Količina dodanega dušika je imela statistično značilen vpliv pri širini čebule (p ≤ 0,01). Tako je pri obravnavanju 3 (120 kg N ha81) statistično značilno zabeležena najvišja širina čebule (66,2 mm). Sledijo mu obravnavanja 2 (60 kg N ha81), 4 (60 kg N ha81), 5 (240 kg N ha81) in 6 (po Nmin) z vrednostmi med 61,9 in 63,2 mm ter obravnavanje 1 (kontrola) z vrednostjo 59,9 mm (preglednica 13).

V letih 2006 in 2007 je dodani N ha81 imel statistično značilen vpliv na maso čebule (p ≤ 0,05) Med različnimi količinami dodanega N (60, 120, 180, 240 in po smernicah IP) pa ni bilo statistično značilnih razlik (preglednica 16). Mase čebule so dosegale vrednosti med 130,3 in 148,8 g (preglednica 16).

Pri širini čebule ter masi čebule je imelo leto statistično značilen vpliv (p ≤ 0,01). Da je leto kot dejavnik statistično značilno vplivalo, je odraz manjšega števila rastlin na kvadratni meter v letu 2007. Tako je imela čebula večji življenjski prostor in zrasla nekoliko bolj v širino ter temu posledično prav tako pridobila na masi. Masa čebule je v tem primeru sorazmerno povezana s širino čebule.




Jakob D. Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L.var.

cepa). Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009


49





Preglednica 16: Višina (VČ) in širina (ŠČ) ter masa (MČ) čebule v letih 2006 in 2007



Dejavnik
VČ (mm)

ŠČ (mm)
MČ (g)

A: leto

ns

**

**

B: gnojilo

ns

ns

ns

C: odmerek

**

**

*

D: ponovitev

ns

ns

ns

Interakcije

A X B

ns

ns

ns

A X C

**

**

ns

B X C

ns

**

ns

A X B X C

ns

*

ns

LETO






2006


69,2


60,1b


113,6b



2007


70,1


65,3a


158,7a



GNOJILO






KAN


69,9


62,8


139,7



ENTEC


69,4


62,6


132,6



ODMEREK






0


66,7b


59,9c


120,6b

60 nadaljevanje


69,4a


62,1b


130,3ab



120


71,2a


66,2a


144,6a



180


70,1a


61,9bc


148,8a



240


69,8a


63,0b


134,5ab



Nmin (105/43,7)


70,6a


63,2b


138,3ab



Povprečje


69,6


62,7


136,2

Legenda:

* – označuje statistično značilno razliko pri p≤0,05

** – označuje statistično značilno razliko pri p≤0,01

ns – ni statistično značilnih razlik med obravnavanji pri p≥0,05

a, b, c, d – srednje vrednosti označene z isto črko, se med seboj statistično značilno ne razlikujejo

VČ – višina čebule

ŠČ – širina čebule

MČ – masa čebule


Jakob D. Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L.var.

cepa). Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009


50





4.3 Skladiščna sposobnost

Leto 2006:

V letu 2006 noben dejavnik ni imel statistično značilnega vpliva na skladiščno sposobnost čebule (preglednica 17), čeprav so ostanki dušika po spravilu predvsem v obravnavanju 4 in 5 močno presegali najvišje dovoljene vrednosti za dolgotrajno skladiščenje. Kot navaja Bavec (2003), da naj ob spravilu vsebnost dušika v tleh ne bi presegala 60 kg N ha81, iz preglednice 22 je pa razvidno, da je ta meja močno prekoračena.

Preglednica 17: Skladiščna sposobnost čebule v letu 2006



Dejavnik
TPS (g)

Odpad (g) Delež odpada (%) Skupaj (g)

A: gnojilo


ns


ns


/


ns

B: odmerek


ns


ns


/


ns

Interakcije





A X B


ns


ns


/


**

GNOJILO





KAN


1351,8


652,3


32,5


2004,1

ENTEC


1242,7


495,0


28,5


1737,7

ODMEREK (kg N ha81)




0


1042,8


364,3


25,9


1407,0

60


1653,4


607,0


26,9


2260,3

120


1476,4


538,4


26,7


2014,8

180


1435,0


753,6


20,7


2188,6

240


974,4


580,4


37,3


1554,8

Nmin (105)


1201,6


598,4


33,2


1800,0

Povprečje


1297,3


573,7


30,7


1870,9

Legenda:

* – označuje statistično značilno razliko pri p≤0,05

** – označuje statistično značilno razliko pri p≤0,01

ns – ni statistično značilnih razlik med obravnavanji pri p≥0,05

a, b, c, d – srednje vrednosti označene z isto črko, se med seboj statistično značilno ne razlikujejo

TPS – tržni pridelek po skladiščenju


Jakob D. Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L.var.

cepa). Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009


51





Leto 2007:

Tako kot v letu 2006 tudi 2007 pri skladiščni sposobnosti ni bilo zaznanih statističnih razlik med vplivi posameznih dejavnikov. Prav tako tu ne najdem logične povezave med navedbo literature, ki navaja, da je maksimalna vsebnost dušika pred spravilom lahko do 60 kg N ha81, ta vrednost pa je pri skorajda vseh obravnavanjih prekoračena (Preglednica

18).

Preglednica 18: Skladiščna sposobnost čebule v letu 2007





Legenda:

* 8 označuje statistično značilno razliko pri p≤0,05

** 8 označuje statistično značilno razliko pri p≤0,01

ns – ni statistično značilnih razlik med obravnavanji pri p≥0,05

a, b, c, d – srednje vrednost označene z isto črko, se med seboj statistično značilno ne razlikujejo

TPS8 tržni pridelek po skladiščenju


Dejavnik


TPS


Odpad Delež odpada (%) Skupaj

A: gnojilo


ns


ns


/


ns

B: odmerek


ns


ns


/


ns

C: ponovitev


ns


ns


/


ns

Interakcije





A X B


ns


ns


/


ns

GNOJILO





KAN


870,6


478,3


35,5 1348,8

ENTEC


877,3


435,2


26,3 1312,4

ODMEREK





Kontrola


971,5


376,3


27,9 1347,8

60 kg N ha81


830,3


469,5


36,1 1299,8

120 kg N ha81


864,5


518,8


37,5 1383,3

180 kg N ha81


820,5


481,3


37,0 1301,8

240 kg N ha81


836,3


428,3


33,9 1264,5

Nmin


920,5


466,3


33,6 1386,8

Povprečje


873,9


456,8


34,3 1330,7


Jakob D. Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L.var.

cepa). Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009


52





Leto 2006 in 2007:

V obeh letih skupaj je statistično značilno leto vplivalo na tržni pridelek po skladiščenju
(p ≤ 0,01). Tako je bila v letu 2006 statistično zaznana boljša sposobnost skladiščenja kot v letu 2007 (preglednica 19), saj je v letu 2006 po skladiščenju ostalo 69,3 % tržne čebule po skladiščenju v letu 2007 pa 65,7 %.

Statistična značilnost vpliva leta je bila tudi pri odpadu (p ≤ 0,05). Tako je v letu 2006 bil delež odpada nižji za 3,6 % kot v letu 2007 (preglednica 19).

Pri odpadu po skladiščenju se je pokazala statistično značilna razlika (p ≤ 0,05) med vrstama posameznega dodanega gnojila. Tako je mineralno gnojilo KAN statistično značilno povzročilo večjo količino odpadne čebule za 3,2 % kot mineralno gnojilo ENTEC (preglednica 19).

Preglednica 19: Skladiščna sposobnost čebule v letih 2006 in 2007



Dejavnik
TPS (g) Odpad (g) Delež odpada

(%) Skupaj (g)

A: leto


**


*


/


**

B: gnojilo


ns


*


/


ns

C: odmerek


ns


ns


/


ns

D: ponovitev


ns


ns


/


ns

Interakcije





A X B


ns


ns


/


ns

A X C


*


ns


/


ns

B X C


**


ns


/


**

A X B X C


*


ns


/


**

LETO





2006


1297,3a 573,7a 30,7 1870,9a

2007


873,9b 456,7b 34,3 1330,6b

GNOJILO





KAN


1111,2 565,3b 33,7 1676,5

ENTEC


1060,0 465,1a 30,5 1525,0

ODMEREK





Se nadaljuje…






Jakob D. Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L.var.

cepa). Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009


53





Nadaljevanje…

Kontrola


1007,1


370,3


26,9


1377,4

60 kg N ha81 1241,8 538,3 30,2 1780,0 120 kg N ha81 1170,4 528,6 31,1 1699,0 180 kg N ha81 1127,8 617,4 35,4 1745,2 240 kg N ha81 905,3 504,3 35,8 1409,6

Nmin

1061,1 532,3 33,4 1593,4

Povprečje


1085,6 515,2 32,2 1600,8

Legenda:

* – označuje statistično značilno razliko pri p≤0,05

** – označuje statistično značilno razliko pri p≤0,01

ns – ni statistično značilnih razlik med obravnavanji pri p≥0,05

a, b, c, d – srednje vrednosti označene z isto črko, se med seboj statistično značilno ne razlikujejo

TPS 8 tržni pridelek po skladiščenju

4.4 Ostanek Nmin po spravilu čebule

Pred setvijo v letu 2006 je bila opravljena analiza Nmin na treh globinah. Skupna količina mineralnega dušika v tleh je znašala 64,7 kg N ha81. Iz preglednice je razvidno, da je bil največji ostanek dušika v tleh pri obravnavanju 11 (258 kg N ha81). Sledila so mu obravnavanja 4 in 5. Pri ostalih obravnavanjih so bile vrednosti nekoliko manjše, ampak kljub temu so vrednosti iz vseh ponovitev presegle najvišjo dovoljeno vrednost ostanka dušika po spravilu, ki znaša 60 kg N ha81 (Bavec 2003). V obravnavanju 1 (kontrola) je bil ostanek dušika (66,2 kg N ha81) še primerljiv s standardi, ki se zahtevajo pri dolgotrajnem skladiščenju. Prav tako je obravnavanje 7 (kontrola) z ostankom mineralnega dušika (66,6 kg N ha81) tesno na meji primerljivosti za dolgotrajno skladiščenje (5–6 mesecev). Pri ostalih obravnavanjih so ostanki dušika v tleh presegli maksimalno vrednost 60 kg N ha81 v območju od 31,4 kg N ha81 do 198 kg N ha81. V tem letu so bili ostanki dušika nekoliko višji pri KAN8u (164,8 kg N ha81) in nekoliko nižji pri ENTEC8u (134,3 kg N ha81) (Preglednica 20).


Jakob D. Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L.var.

cepa). Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009


54





Preglednica 20: Ostanek mineralnega dušika (Nmin) po spravilu čebule v letu 2006



Obravnavanje

Globina jemanja vzorcev

(m)


NH48N (kg ha81)


NO38N (kg ha81)


Skupna količina

dušika (kg ha81)


Povprečje posameznega gnojila (kg N ha81)

1 KAN 1


(0 kg N ha81) 0,3–0,6 2,2 26,0 66,2
0–0,3 2,1 58,0


0–0,3 2,4 35,6



2 KAN 2


(60 kg N ha81) 0,3–0,6 3,5 39,1 102,7
0–0,3 4,8 100,5


3 KAN 3


(120 kg N ha81) 0,3–0,6 3,9 67,7 177,0
0–0,3 3,2 148,1


4 KAN 4


(180 kg N ha81 ) 0,3–0,6 2,7 92,6 246,6
0–0,3 3,4 114,5


164,8



5 KAN 5


(240 kg N ha81) 0,3–0,6 2,2 121,9 242,0
0–0,3 1,9 102,8


6 KAN 6

(po Nmin) 0,3–0,6 1,3 48,2


154,2

7



0–0,3 2,5 41,7


ENTEC 1
(0 kg N ha
81) 0,3–0,6 1,6 20,8 66,6

0–03 3,3 54,9


8 ENTEC 2


(60 kg N ha81 ) 0,3–0,6 2,6 30,7 91,4

0–0,3 5,8 60,6


9 ENTEC 3


(120 kg N ha81 ) 0,3–0,6 8,3 38,5 113,2

0–0,3 4,6 84,8


10 ENTEC 4


(180 kg N ha81) 0,3–0,6 3,7 65,1 158,3

0–0,3 4,2 170,0


11 ENTEC 5


(240 kg N ha81) 0,3–0,6 4,0 79,8 258,0

0–0,3 2,1 75,3


12 ENTEC 6


(po Nmin) 0,3–0,6 2,1 39,22 118,8

134,3






Povprečje (0–0,6 m) kg ha81 / 6,5 143,0 /

delež (%)


/ 4,4 95,6 100




V letu 2007 je bila prav tako pred setvijo opravljena Nmin analiza tal na treh globinah. V tem letu je Nmin znašal 126,3 kg N ha81, kar je za 61 kg N ha81 več kot leto poprej. Iz preglednice je razvidno, da je največji ostanek dušika v tleh pri obravnavanju 8, pri katerem je bilo dodano le 60 kg N ha81. Sledilo mu je obravnavanje 5, pri katerem je bilo dodano 240 kg N ha81. V tem letu so bili ostanki dušika v tleh v povprečju nižji, saj vrednosti, ki bi presegale 150 kg N ha81, niso bilo zabeležene. V tem letu so bili ostanki dušika pri ENTEC8u pri večini obravnavanj celo nekoliko višji (98,8 kg N ha81) kot pri


Jakob D. Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L.var.

cepa). Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009


55





obravnavanjih, kjer je bilo gnojeno z mineralnim gnojilom KAN (79,5 kg N ha81). Splošno nižje vrednosti ostankov dušika v tleh v primerjavi z letom 2006 bi lahko pojasnili z močnejšim izpiranjem dušika v globlje plasti, saj je bilo v letu 2007 v jesenskem času (septembra) za kar 143 mm več padavin kot leto poprej.

Preglednica 21: Ostanek mineralnega dušika (Nmin) po spravilu čebule v letu 2007



Obravnavanje

Globina jemanja vzorcev

(m)


NH48N (kg ha81)


NO38N (kg ha81)


Skupna količina

dušika (kg ha81)


Povprečje posameznega gnojila (kg N ha81)

1 KAN 1


(0 kg N ha81) 0,3–0,6 4,6 19,3 46,1
0–0,3 2,0 30,1


0–0,3 4,0 18,2



2 KAN 2


(60 kg N ha81) 0,3–0,6 2,5 55,7 90,4
0–0,3 1,3 20,3


3 KAN 3


(120 kg N ha81) 0,3–0,6 2,1 17,3 40,9
0–0,3 4,5 23,8


4 KAN 4


(180 kg N ha81 ) 0,3–0,6 3,1 33,0 64,3
0– 0,3 3,8 36,6


5 KAN 5


(240 kg N ha81) 0,3–0,6 3,4 84,8 128,6
0–0,3 2,8 45,8


6 KAN 6


(po Nmin) 0,3– 0,6 3,0 54,8 106,4

79,5





7 ENTEC 1


(0 kg N ha81) 0,3–0,6 4,0 47,9 76,8

0–03 3,0 46,1


0–0,3 4,7 20,2



8 ENTEC 2


(60 kg N ha81 ) 0,3– 0,6 5,7 77,0 131,8

0–0,3 3,4 28,7


9 ENTEC 3


(120 kg N ha81 ) 0,3–0,6 3,2 72,8 108,1

0– 0,3 1,9 21,7


10 ENTEC 4


(180 kg N ha81) 0,3–0,6 3,7 45,1 72,4

0 8 0,3 3,9 26,6


11 ENTEC 5


(240 kg N ha81) 0,3–0,6 4,5 71,9 106,8

0–0,3 2,5 25,7


12 ENTEC 6


(po Nmin) 0,3–0,6 5,0 63,5 96,7

98,8






Povprečje (0–0,6 m) kg ha81 / 3,4 41,1 /

delež (%)


/ 7,7 92,3 100




56



Jakob D. Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L.var.

cepa). Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009


Če upoštevamo načela za dobro skladiščno sposobnost in ne presežemo največje dovoljene vrednosti ostanka dušika v času spravila, ki znaša 60 kg N ha81, je v tem letu mogoče to zaznati pri dveh obravnavanjih. In sicer pri obravnavanju 1 (kontrola), kjer je bil izmerjen ostanek N ha81 46,08 kg, in pri obravnavanju 3, kjer je izmerjen ostanek zajel vrednost 40,92 kg N ha81. Blizu maksimalne vrednosti je še obravnavanje 4 z ostankom 64,3 kg N ha81. Ostala obravnavanja so to priporočilo presegala od 12,41 kg N ha81 do 71,81 kg N ha81 (preglednica 21).

Ves ostanek dušika v tleh predstavlja potencialno nevarnost za izpiranje v podtalnico in s tem kopičenje nitratov v pitni vodi. Zato je še toliko bolj pomembno utemeljeno gnojenje na podlagi Nmin analiz tal, ki ne predstavlja velikega stroška, hkrati pa bistveno pripomore k zmanjšanju stroškov gnojenja (poveča produktivnost in konkurenčnost) in varovanju okolja ter temu posledično zdravja ljudi.

4.5 Agronomska učinkovitost dodanega dušika v čebuli

V letu 2006 je agronomska učinkovitost dodanega dušika padala od 131,7 kg čebule na 1 kg N pri odmerku 60 kg N ha81 do 31,7 kg pri odmerku 240 kg N ha81 (preglednica 22). Tako je najvišja učinkovitost dodanega dušika pri obravnavanju kjer sem dodal 60 kg N ha8

1 (obravnavanje 2). Pri obravnavanju 6 (po smernicah IP) je vrednost že skoraj za polovico manjša medtem, ko pri ostalih obravnavanjih vrednosti padajo v smeri povečevanja odmerkov dušika. Tako je najmanjša učinkovitost dodanega dušika pri obravnavanju 5, kjer je bilo dodanih 240 kg N ha81.

V letu 2007 količina dodanega dušika v obravnavanjih 3 (120 kg N ha81), 5 (240 kg N ha8

1), 6 (po smernicah IP) ni vplivala na poviševanje pridelkov. Agronomska učinkovitost se je pokazala le pri obravnavanju 2 (60 kg N ha81), ter pri obravnavanju 4 (180 kg N ha81) kjer je pa učinkovitost neprimerljivo manjša kot v obravnavanju 2 (preglednica 22).


Jakob D. Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L.var.

cepa). Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009


57





Preglednica 22: Agronomska učinkovitost dodanega dušika



Agronomska učinkovitost

(kg ha81)


Obravnavanje

2006 2007

0


/


/



60 131,7 65

120 67,5 835,8

180 52,8 7,8

240 31,7 816,7

Nmin
(105/43,7) 62,9 818,3

58



Jakob D. Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L.var.

cepa). Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009


5 SKLEPI

Na podlagi dvoletnega (2006 in 2007) proučevanja dveh dušikovih gnojil (KAN, ENTEC) in šestih odmerkov (1 – 0 kg N ha81, 2 – 60 kg N ha81, 3 – 120 kg N ha81, 4 – 180 kg N ha81, 5 – 240 kg N ha81, 6 – po Nmin (105 in 43,7 kg N ha81) v poljskem poskusu s čebulo hibrida

Daytona F1 v Pomurju lahko sklepamo:

1. Vrsta uporabljenih dušikovih gnojil (KAN, ENTEC) ni imela statistično značilnega vpliva na skupni in tržni pridelek ter tudi ne na morfološke lastnosti čebule, razen za skladiščno sposobnost.

2. V letu 2007, ko je bilo že ob setvi na razpolago 120 kg N ha81, z gnojili dodani dušik ni statistično značilno vplival na pridelek. V letu 2006, ko je ob setvi na razpolago 65 kg N ha81, je bila statistično značilna razlika samo med negnojeno kontrolo in ostalimi obravnavanji, kar pomeni, da je zadostovalo že dodanih 60 kg N ha81.

3. Na skladiščno sposobnost odmerek dušika ni imel statistično značilnega vpliva. Statistična značilnost se je pojavila pri vrsti uporabljenega mineralnega gnojila na odpad oziroma na propadlo čebulo. Tako je statistično značilno za 3,2 % manj odpada v obravnavanjih, kjer je dodano mineralno gnojilo ENTEC. Tako lahko s 95 % gotovostjo trdimo, da vrsta mineralnega gnojila statistično značilno vpliva na skladiščno sposobnost čebule. Prav tako se je pojavil statistično značilen vpliv leta. V letu 2007 je bilo po 5 – mesečnem skladiščenju 3,6 % več propadle čebule kot leto poprej.

59



Jakob D. Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L.var.

cepa). Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009


6 VIRI

1. Bajec, V. 1988. Vrtnarjenje pod folijo in stekom. Kmečki glas, Ljubljana: 419 str.

2. Bavec, F., Bavec, M., Slekovec, M., Starčevič, L. 1996. Optimizacija gnojenja koruze (Zea mays L.) in pšenice (Triticum aestivum Mc Key) z dušikom. V: Dušik naravovarstvena paradigma, Zbornik predavanj. Zavod za tehnično izobraževanje, Ljubljana: 63869.

3. Bavec, M. 2005. Zapiski predavanj.

4. Bavec, M. Okolju in potrošniku prijazni sistemi gnojenja zelenjave z dušikom in uvajanje prognoze namakanja. Poročilo o delu v letu 2001. Maribor, Kmetijsko gozdarski zavod: 41 str.

5. Bavec, M., Bavec, F. 2002. Integratet vegetabile production in Slovenia and the analysis of nitrate nitrogen in the soil at harvest. 7. Congres of the European Society for Agronomy. Cordoba, Spain: 7338734.

6. Bavec, M., Zadravec, D. 2001. Poljedelski nasveti 10. Maribor, Kmetijsko gozdarski zavod: str. 23.

7. Bavec, M. Stanje mineralnega dušika v tleh 2. vodo zaščitnega območja v letu 1996. Kmetijski zavod Maribor: 287.

8. Bavec, M. Okolju in potrošniku prijazni sistemi gnojenja zelenjave z dušikom in uvajanje prognoze namakanja. Poročilo o delu v letu 2001. Maribor, Kmetijsko gozdarski zavod: 41 str.

9. Bavec, F., 1992. Zakaj določanje potreb gnojenja poljščin z dušikom na podlagi Nmin metode. Sodobno kmetijstvo 25, 3: 1308131

10. Bavec, M. 2003. Pridelovanje čebule – prihodnost za Slovenijo? SAD 02/2003: 13– 16

11. Becker, F., Grantzau, E., 1999. Gemüse in Bodenkultur – Düngung (1). Deutscher Gartenbau 49/1999: 15816.

12. Brewster, J.L. 1994. Onions and other vegatable Alliums. Horticulture Research International Wellesbourne, CAB International: 198 str.

13. Buwalda, J. G., Freeman R. E. 1987. Efects of nitrogen fertilisers on growth and yield of potato (Solanum tuberosum L. »Ilam Hardy«), onion (Allium cepa L.


Jakob D. Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L.var.

cepa). Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009


60





»Pukekohe Longkeeper«), garlic (Alium sativum L. »Y strain«) and hybrid sqash (Cucurbita maxima »L. Delicia«). Scientia Horticulturae Volume 32, str. 1618173

14. Cortese, D. 2002. Zelenjava – drugačna moč naravne zelenjave. Ljubljana, Kmečki glas: 335 str.

15. Černe, M., Belec, D., Flisar8Novak, Z., (eds.). 1996. Nitrati, nitriti in NH4 v vrtninah. V: 1. slovenski kongres o hrani in prehrani. Bled, 21.–25. april: 5568560.

16. Černe, M., Jakić, O., Urek, G. 1990. Pridelovanje čebule. Tehnološki list 26, Kmetijski inštitut Slovenije, Ljubljana: 23 str.

17. Dachler, M. 1999. Intiativen zur Optimierung der Stickstoffdüngung im europäischen Raum. Förderungs dienst Special 47.

18. De Visser, C. L. M. 1998. Efect of split application of nitrogen on yield and nitrogen recovery of spring sown onions and on residual nitrogen. Jurnal of Horticultural Science & Biotehnology 73 (3)

19. Dekadni agrometeorološki bilten, 2006. Ljubljana, Hidrometeorološki zavod RS: marec–september.

20. Dekadni agrometeorološki bilten, 2007. Ljubljana, Hidrometeorološki zavod RS: marec–september.

21. Džuban, T., Bavec, M., Zadravec, D., Jančar, M., Simončič, A., Leskošek, G., Ogorelc, A., Bolčič, J., Kumer, V., Kelenc, I., Pušenjak, M., Škrebot, I., Hrustel8 Majcan, M., Vranc, S., Zidarič, B. 2007. Tehnološka navodila za integrirano pridelavo zelenjave za leto 2007. Ljubljana, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo

22. Eurostat, statistični podatki. (http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/eurostat/home/


, 15. 1. 2009)

23. Gysi, C., 1999. Bedarfsgerechte Düngung im Gemüsebau in der Schweiz – Konzepte und Perspektiven. Förderungsdienst Special 47, 11: 7810.

24. Hacin, J. 1996. Translokacija dušika iz atmosfere v ekosisteme. V: Dušik naravovarstvena paradigma, Zbornik predavanj. Zavod za tehnično izobraževanje, Ljubljana: 11825.

25. Hidrometeorološka poročila za 2006 in 2007. Hidrometeorološki zavod Ljubljana.

26. Horst, M. 1999. Mineral Nutrition of Higher Plants, Second Edition, str.

61



Jakob D. Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L.var.

cepa). Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009



, 10. 2. 2008)

28. Kwast, A., Tanjšek, A. 1994. Bilanca dušika v tleh. Kmetovalec 62, 6: str. 236

29. Krug, H. 1986. Gemüseproduktion. Verlag Paul Parey, Berlin und Hamburg: 1578

356.

30. Leskošek, M. 1993. Gnojenje. Ljubljana, Kmečki glas: 197 str.

31. Mahne, I. 1996. Kroženje dušika: Segmenti in posebnosti. V: Dušik naravovarstvena paradigma, Zbornik predavanj. Zavod za tehnično izobraževanje, Ljubljana: 19820.

32. Matotan, Z. 1994. Proizvodnja povrča, Zagreb, Nakladni zavod Globus: 22851.

33. Moje, C., Scharpf, H.C. 1994 Stickstoffdüngung zu Mören. Gemüse 2: 78879

34. Oswald, J., Kogoj8Osvald, M. 1999. Pridelovanje zelenjave na vrtu. Ljubljana, Kmečki glas: 241 str.

35. Spickermann, U. 1993. Stickstoffbedarf von Gemüsepflanzen. V: Lenz., (eds), Nitrat in Boden und Pflanze, Ulmer, Sttutgart: 1558160

36. Furlan, J. 1981. Fiziologija prehrane in presnova rastlin. Biotehniška fakulteta, VTO za agronomijo, Ljubljana: 263 str.

37. Fekonja, M. 2003. Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in odvzem dušika s pridelkom pri solati, korenčku in rdeči pesi: Diplomsko delo. Maribor: 129 str. 38. Neeteson, J. 2001. The environmental impact of nitrogen in field vegetable pruduction. Proceedings of the international conference on environmental problems associated with nitrogen fertilisation of field grown vegetable crops, ISHS, Germany: 21827.

39. Pilih, M. 2009. Vpliv dušika na rast rastlin. (http://www.humko.si/vrtickarije/članki/dusik.htm


, 18. 2. 2009)

40. Potočnik J., Bavec M. 2003. Integrirana pridelava zelenjave – tržni organizacijski in informacijski model ter izboljšave v tehniki pridelave. KGZS Maribor.

41. Popović, M., Povrtarstvo. Beograd, Nolet: 325 str.

42. Pelzmann, H. 1997. Gemüsebau8Praxis im Freiland und unter Folien. Klosterneuburg: 197 str.


27. IVZ RS. 2004. Nitrati v pitni vodi. (http://www.ivz.si/javne_datoteke/datoteke/1158 Porocilo_o_monitoringu_pitne_vode_2004.doc


Jakob D. Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L.var.

cepa). Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009


62





43. Salo, T. 1999. Efect of band placement and nitrogen rate on dry matter accumulation, yield and nitrogen uptake of cabbage, carrot and onion. Agricultural and food Science in Finland 8: 159.

44. Rahn, C. R. 1999. Proceedings of the International Conference on Environmental Problems Asociated with Nitrogen Fertilisation of Field Grown Vegetable Crops. Potsdam: 268 str.

45. Sušin, J. 2000. Gnojenje vrtnin. Kmetijski inštitut Slovenije, Ljubljana

46. Syingenta Agro. 2004. Varstvo rastlin: 74 str.

47. KIS, Kmetijski inštitut Slovenije, uradni sortni poskusi zelenjadnic v Sloveniji. (http://www.kis.si/datoteke/File/kis/SLO/POL/L2007/cebula078SI.pdf


, 15. 1. 2009)

48. Koller, M., Lichtenhahn, M., Schmutz, R. 1989. Zwiebeln. Forschungsinstitut für biologischen Landbau. 8 str.

49. Leskovšek, M., Mihelič, R., Pintar, M. 1996. Strategija gnojenja z dušikom v kmetijski pridelavi Slovenije. Sodobno kmetijstvo 29, 12: 5038504

50. Metrob, 2004. Praktični napotki za varstvo in gnojenje, Ljubečna, 56 str.

51. Metrob, 2004. Varstvo in prehrana rastlin s praktičnimi napotki za uporabo, Ljubečna, 56 str.

52. Monatsschrift, Sonderheft Zwiebel 1/2003. 30 str.

53. Vardjan, F. 1984. Vrtno zelenjadarstvo. Ljubljana, Kmečki glas: 293 str.

54. Weier, U., Scharpf, C. 1994. Stickstoff im Winter festhalten. Gemüse 2: 89890.

55. Weier, von U., Wonenberger, C., Maync, A. 1994. Stickstoffaufnahmekurwen von Gemüse. Gemüse 2: 64866.

56. Weier, U., van Riesen, U., Scharpf, H8C. 1999. Nil8N8plots: a system to astimate amount of the nitrogen top dressing of vegetables. Lehr8 und Versuchsanstalt für Gartenbau der Landwirtschaftskammer Hannower: Proceedings of the international conference on environmental problems associated with nitrogen fertilisation of field grown vegetable crops, ISHS, Germany: 47852.

57. Wonneberger, C. 2004. Gemüsebau, Stutgart, 365 str.

58. Yoo, S. K., Pike, L., Crosby, K., Jones, R., Leskovar, D. 2005. Differences in onion pungency due to cultivars, growth environment, and bulb sizes.


Jakob D. Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L.var.

cepa). Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009


63





Vegetableand Fruit Improvement Center, Department of Horticultural Sciences, Texas A&M University, 14. 2. 2005

Jakob D. Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L.var.

cepa). Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009

7 ZAHVALA

Iskreno se zahvaljujem mentorici prof. dr. Martini BAVEC za strokovno pomoč pri zasnovi poskusa in strokovne nasvete v celotnem obdobju izobraževanja ter nastajanja diplomskega dela. Zahvaljujem se asistentu Manfredu JAKOPU in višji predavateljici mag. Silvi Grobelnik4Mlakar za pomoč in nasvete pri obdelavi statističnih podatkov.

Posebna zahvala pa velja moji družini, prijateljem in sodelavcem, ki so mi pomagali pri izvedbi poskusa.

Jakob D. Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L.var.

cepa). Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009

8 PRILOGE

Priloga 1: Rezultati Nmin talnih analiz in analize tal po AL metodi





Jakob D. Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L.var.

cepa). Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009





Jakob D. Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L.var.

cepa). Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009





Jakob D. Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L.var.

cepa). Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009





Jakob D. Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L.var.

cepa). Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009





Jakob D. Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L.var.

cepa). Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009





Jakob D. Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L.var.

cepa). Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009

Priloga 2: Modificirana Walterjeva in Gausenova klimadiagrama (1:4) za Mursko

Soboto v letih 2006 in 2007



Modificirani Walterjev in Gaussenov klimadiagrm (1:4) za

Mursko Soboto leta 2006



50


200



40


160

Temperatura (°C)


30


120



20


80


Padavine (mm)


10


40



0


0

November


December


-10


Januar


Februar


Marec


April


Maj


Junij


Julij


Avgust


September


Oktober


-40




temperatura padavine



Modificirani Walterjev in Gaussenov klimadiagram (1:4)

za Mursko Soboto leta 2007



50


200



40


160

Temperatura (°C)


30


120



20


80


Padavine (mm)


10


40



0


0

November


December


-10


Januar


Februar


Marec


April


Maj


Junij


Julij


Avgust


September


Oktober


-40




temperatura padavine

Jakob D. Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L.var.

cepa). Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009

Priloga 3: Podatki statistične obdelave za pridelek v letih 2006 in 2007 skupaj

Analysis of Variance for SP - Type III Sums of Squares

Source

Sum of Squares Df Mean Square F-Ratio P-Value MAIN EFFECTS

A:LETO

B:GNOJILO 0,0486 1 0,0486 0,01 0,9157

C:ODMEREK 32,5007 5 6,50014 1,51 0,1985

D:ponovitev 27,378 3 9,126 2,12 0,1058 INTERACTIONS

AB

AC

BC

ABC





Analysis of Variance for TP - Type III Sums of Squares

Source

Sum of Squares Df Mean Square F-Ratio P-Value MAIN EFFECTS

A:LETO

B:GNOJILO 0,281667 1 0,281667 0,08 0,7843

C:ODMEREK 46,6014 5 9,32028 2,50 0,0387

D:ponovitev 41,486 3 13,8287 INTERACTIONS

AB

AC

BC

ABC


50,9834 1 50,9834 11,83 0,0010





4,7437 1 4,7437 1,10 0,2977

33,8375 5 6,7675 1,57 0,1799

5,1466 5 1,02932 0,24 0,9439

17,899 5 3,57979 0,83 0,5322 RESIDUAL 297,298 69 4,30867 TOTAL (CORRECTED) 469,835 95

All F4ratios are based on the residual mean square error.

Multiple Range Tests for SP by LETO

Method: 95,0 percent Duncan

LETO Count LS Mean LS Sigma Homogeneous Groups 2 48 11,1227 0,299606 X
1 48 12,5802 0,299606 X





1,9097 1 1,9097 0,51 0,4766





8,37802 1 8,37802 2,25 0,1385

85,5264 5 17,1053 4,59 0,0011

7,34052 5 1,4681 0,39 0,8515

26,4783 5 5,29566 1,42 0,2280 RESIDUAL 257,315 69 3,7292 TOTAL (CORRECTED) 475,317 95

All F4ratios are based on the residual mean square error.

Multiple Range Tests for TP by ODMEREK

Method: 95,0 percent Duncan

ODMEREK Count LS Mean LS Sigma Homogeneous Groups 0 16 7,565 0,482778 X
2 16 8,52437 0,482778 XX
5 16 8,60062 0,482778 XX

Jakob D. Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L.var.

cepa). Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009

4 16 8,76375 0,482778 XX 1 16 9,50875 0,482778 X 3 16 9,67875 0,482778 X


Analysis of Variance for TP1 - Type III Sums of Squares

Source

Sum of Squares Df Mean Square F-Ratio P-Value MAIN EFFECTS

A:LETO

B:GNOJILO 0,164176 1 0,164176 0,07 0,7903

C:ODMEREK 13,4346 5 2,68693 1,17 0,3348

D:ponovitev 41,8055 3 13,9352 INTERACTIONS

AB

AC

BC

ABC





Analysis of Variance for TP2 - Type III Sums of Squares

Source

Sum of Squares Df Mean Square F-Ratio P-Value MAIN EFFECTS

A:LETO

B:GNOJILO 0,0160167 1 0,0160167 0,02 0,9016

C:ODMEREK 18,6529 5 3,73058 3,59 0,0061

D:ponovitev 2,17897 3 0,726325 INTERACTIONS

AB

AC

BC

ABC


325,791 1 325,791 141,38 0,0000





6,43253 1 6,43253 2,79 0,0993

51,9666 5 10,3933 4,51 0,0013

3,93879 5 0,787759 0,34 0,8858

12,171 5 2,4342 1,06 0,3922 RESIDUAL 159,004 69 2,30441 TOTAL (CORRECTED) 614,708 95

All F4ratios are based on the residual mean square error.

Multiple Range Tests for TP1 by ODMEREK

Method: 95,0 percent Duncan

ODMEREK Count LS Mean LS Sigma Homogeneous Groups 0 16 4,4025 0,379507 X
4 16 4,685 0,379507 X
2 16 5,09188 0,379507 X
5 16 5,11375 0,379507 X
3 16 5,22063 0,379507 X
1 16 5,56062 0,379507 X





277,712 1 277,712 267,23 0,0000





0,129067 1 0,129067 0,12 0,7256

8,37981 5 1,67596 1,61 0,1682

3,54908 5 0,709817 0,68 0,6378

10,5346 5 2,10692 2,03 0,0855 RESIDUAL 71,7054 69 1,03921 TOTAL (CORRECTED) 392,858 95

All F4ratios are based on the residual mean square error.

2,5

8 3,40875 0,360418 2,68973 4,12777

Jakob D. Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L.var.

cepa). Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009

Multiple Range Tests for TP2 by ODMEREK

Method: 95,0 percent Duncan

ODMEREK Count LS Mean LS Sigma Homogeneous Groups 0 16 3,16125 0,254854 X
2 16 3,4325 0,254854 XX
5 16 3,48562 0,254854 XX
1 16 3,94812 0,254854 XX
4 16 4,07937 0,254854 XX
3 16 4,45813 0,254854 X


Multiple Range Tests for TP2 by LETO

Method: 95,0 percent Duncan

LETO Count LS Mean LS Sigma Homogeneous Groups 2 48 2,06 0,14714 X
1 48 5,46167 0,14714 X


* denotes a statistically significant difference.

Analysis of Variance for Odpad - Type III Sums of Squares

Source

Sum of Squares Df Mean Square F-Ratio P-Value MAIN EFFECTS

A:LETO

B:GNOJILO 0,293709 1 0,293709 0,35 0,5555

C:ODMEREK 6,52079 5 1,30416 1,56 0,1835

D:ponovitev 5,35918 3 1,78639 INTERACTIONS

AB

AC

BC

ABC





* denotes a statistically significant difference.

Analysis of Variance for Št_rastlin - Type III Sums of Squares

Source

Sum of Squares Df Mean Square F-Ratio P-Value MAIN EFFECTS

A:LETO

B:GNOJILO 384,0 1 384,0 0,76 0,3854

C:ODMEREK 2043,08 5 408,617 0,81 0,5451


83,3842 1 83,3842 99,63 0,0000





0,170859 1 0,170859 0,20 0,6528

13,9433 5 2,78866 3,33 0,0094

5,29678 5 1,05936 1,27 0,2887

2,12503 5 0,425007 0,51 0,7694 RESIDUAL 57,7484 69 0,836934 TOTAL (CORRECTED) 174,842 95

All F4ratios are based on the residual mean square error.

Multiple Range Tests for Odpad by LETO

Method: 95,0 percent Duncan

LETO Count LS Mean LS Sigma Homogeneous Groups 2 48 1,70812 0,132046 X
1 48 3,57208 0,132046 X





144150, 1 144150, 286,49 0,0000

Jakob D. Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L.var.

cepa). Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009

D:ponovitev 987,708 3 329,236 INTERACTIONS

AB

AC

BC

ABC





Priloga 4: Podatki statistične obdelave za pridelek v letu 2006

Analysis of Variance for SP - Type III Sums of Squares

Source

Sum of Squares Df Mean Square F-Ratio P-Value MAIN EFFECTS

A:GNOJILO 1,916 1 1,916 1,16 0,2886

B:ODMEREK 35,3207 5 7,06415 4,29 0,0041

C:ponovitev 14,6515 3 4,88384 INTERACTIONS

AB





Analysis of Variance for TP - Type III Sums of Squares

Source

Sum of Squares Df Mean Square F-Ratio P-Value MAIN EFFECTS

A:GNOJILO 5,86601 1 5,86601 1,88 0,1792

B:ODMEREK 101,122 5 20,2243 6,49 0,0003

C:ponovitev 5,39292 3 1,79764 INTERACTIONS

AB


15,0417 1 15,0417 0,03 0,8632

3680,38 5 736,075 1,46 0,2132

1341,38 5 268,275 0,53 0,7504

1447,58 5 289,517 0,58 0,7186 RESIDUAL 34717,8 69 503,156 TOTAL (CORRECTED) 188767, 95

All F4ratios are based on the residual mean square error.

Multiple Range Tests for Št_rastlin by LETO

Method: 95,0 percent Duncan

LETO Count LS Mean LS Sigma Homogeneous Groups 2 48 137,979 3,23766 X
1 48 215,479 3,23766 X





4,85189 5 0,970377 0,59 0,7081 RESIDUAL 54,3432 33 1,64676 TOTAL (CORRECTED) 111,083 47

All F4ratios are based on the residual mean square error.

4 8 12,8562 0,453702 X





20,5907 5 4,11815 1,32 0,2790 RESIDUAL 102,787 33 3,11475 TOTAL (CORRECTED) 235,758 47

All F4ratios are based on the residual mean square error.

Table of Least Squares Means for TP with 95,0% Confidence Intervals

Jakob D. Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L.var.

cepa). Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009

Multiple Range Tests for TP by ODMEREK

Method: 95,0 percent Duncan

ODMEREK Count LS Mean LS Sigma Homogeneous Groups 0 8 5,66875 0,623975 X
5 8 8,2075 0,623975 X
1 8 8,96875 0,623975 X
2 8 9,16125 0,623975 X
4 8 9,6725 0,623975 X
3 8 10,1163 0,623975 X


Analysis of Variance for TP1 - Type III Sums of Squares

Source

Sum of Squares Df Mean Square F-Ratio P-Value MAIN EFFECTS

A:GNOJILO 4,326 1 4,326 3,14 0,0857

B:ODMEREK 40,891 5 8,1782 5,93 0,0005

C:ponovitev 8,92842 3 2,97614 INTERACTIONS

AB





Analysis of Variance for TP2 - Type III Sums of Squares

Source

Sum of Squares Df Mean Square F-Ratio P-Value MAIN EFFECTS

A:GNOJILO 0,118008 1 0,118008 0,08 0,7726

B:ODMEREK 24,989 5 4,9978 3,59 0,0105

C:ponovitev 0,504167 3 0,168056 INTERACTIONS

AB


6,56484 5 1,31297 0,95 0,4607 RESIDUAL 45,4905 33 1,3785 TOTAL (CORRECTED) 106,201 47

All F4ratios are based on the residual mean square error.

Multiple Range Tests for TP1 by ODMEREK

Method: 95,0 percent Duncan

ODMEREK Count LS Mean LS Sigma Homogeneous Groups 0 8 1,19 0,415105 X
5 8 3,3125 0,415105 X
1 8 3,325 0,415105 X
4 8 3,51875 0,415105 X
3 8 3,57875 0,415105 X
2 8 4,09625 0,415105 X





12,4085 5 2,4817 1,78 0,1433 RESIDUAL 45,889 33 1,39058 TOTAL (CORRECTED) 83,9087 47

All F4ratios are based on the residual mean square error.

Multiple Range Tests for TP2 by ODMEREK

Method: 95,0 percent Duncan

ODMEREK Count LS Mean LS Sigma Homogeneous Groups 0 8 4,47625 0,41692 X

Jakob D. Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L.var.

cepa). Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009

5 8 4,8925 0,41692 XX
2 8 5,065 0,41692 XX
1 8 5,64375 0,41692 XXX 4 8 6,155 0,41692 XX 3 8 6,5375 0,41692 X

.


Analysis of Variance for Odpad - Type III Sums of Squares

Source

Sum of Squares Df Mean Square F-Ratio P-Value MAIN EFFECTS

A:GNOJILO 0,4563 1 0,4563 0,47 0,4977

B:ODMEREK 18,557 5 3,7114 3,82 0,0077

C:ponovitev 9,47171 3 3,15724 INTERACTIONS

AB





Analysis of Variance for Št_rastlin - Type III Sums of Squares

Source

Sum of Squares Df Mean Square F-Ratio P-Value MAIN EFFECTS

A:GNOJILO 275,521 1 275,521 1,47 0,2335

B:ODMEREK 2789,6 5 557,921 2,98 0,0249

C:ponovitev 1407,06 3 469,021 INTERACTIONS

AB


6,31913 5 1,26383 1,30 0,2869 RESIDUAL 32,029 33 0,970577 TOTAL (CORRECTED) 66,8332 47

All F4ratios are based on the residual mean square error.

Multiple Range Tests for Odpad by ODMEREK

Method: 95,0 percent Duncan

ODMEREK Count LS Mean LS Sigma Homogeneous Groups 3 8 2,8525 0,348313 X
4 8 3,0 0,348313 XX
1 8 3,42375 0,348313 XX
2 8 3,47875 0,348313 XX
5 8 3,9725 0,348313 XX
0 8 4,705 0,348313 X





137,604 5 27,5208 0,15 0,9795 RESIDUAL 6172,19 33 187,036 TOTAL (CORRECTED) 10782,0 47

All F4ratios are based on the residual mean square error.

Multiple Range Tests for Št_rastlin by ODMEREK

Method: 95,0 percent Duncan

ODMEREK Count LS Mean LS Sigma Homogeneous Groups 2 8 209,125 4,83524 X
1 8 209,875 4,83524 X
5 8 210,0 4,83524 X
3 8 215,875 4,83524 X
4 8 216,875 4,83524 X

Jakob D. Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L.var.

cepa). Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009

0 8 231,125 4,83524 X


Priloga 5: Podatki statistične obdelave za pridelek v letu 2007

Analysis of Variance for SP - Type III Sums of Squares

Source

Sum of Squares Df Mean Square F-Ratio P-Value MAIN EFFECTS

A:GNOJILO 2,8763 1 2,8763 0,49 0,4879

B:ODMEREK 31,0175 5 6,2035 1,06 0,3993

C:ponovitev 62,803 3 20,9343 INTERACTIONS

AB





A:GNOJILO 2,79368 1 2,79368 0,73 0,4004

B:ODMEREK 31,0062 5 6,20124 1,61 0,1845

C:ponovitev 63,6054 3 21,2018 INTERACTIONS

AB





A:GNOJILO 2,2707 1 2,2707 0,83 0,3675

B:ODMEREK 24,5102 5 4,90204 1,80 0,1397

C:ponovitev 56,6237 3 18,8746 INTERACTIONS

AB





A:GNOJILO 0,00826875 1 0,00826875 0,01 0,9091

B:ODMEREK 1,90709 5 0,381419 0,61 0,6921

C:ponovitev 1,00606 3 0,335352 INTERACTIONS

AB


18,1937 5 3,63874 0,62 0,6836 RESIDUAL 192,878 33 5,8448 TOTAL (CORRECTED) 307,769 47

All F4ratios are based on the residual mean square error.

Analysis of Variance for TP - Type III Sums of Squares

Source

Sum of Squares Df Mean Square F-Ratio P-Value MAIN EFFECTS





13,2281 5 2,64562 0,69 0,6364 RESIDUAL 127,015 33 3,84895 TOTAL (CORRECTED) 237,649 47

All F4ratios are based on the residual mean square error.

Analysis of Variance for TP1 - Type III Sums of Squares

Source

Sum of Squares Df Mean Square F-Ratio P-Value MAIN EFFECTS





9,54498 5 1,909 0,70 0,6261 RESIDUAL 89,767 33 2,72021 TOTAL (CORRECTED) 182,717 47

All F4ratios are based on the residual mean square error.

Analysis of Variance for Odpad - Type III Sums of Squares

Source

Sum of Squares Df Mean Square F-Ratio P-Value MAIN EFFECTS





1,10269 5 0,220539 0,35 0,8764

Jakob D. Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L.var.

cepa). Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009

RESIDUAL 20,6008 33 0,624267 TOTAL (CORRECTED) 24,6249 47 All F4ratios are based on the residual mean square error.

Analysis of Variance for Št_rastlin - Type III Sums of Squares

Source

Sum of Squares Df Mean Square F-Ratio P-Value MAIN EFFECTS

A:GNOJILO 123,521 1 123,521 0,16 0,6946

B:ODMEREK 2933,85 5 586,771 0,75 0,5954

C:ponovitev 2138,4 3 712,799 INTERACTIONS

AB





A:LETO

B:GNOJILO 63037,5 1 63037,5 0,45 0,5057

C:ODMEREK 1,16225E6 5 232449, 1,65 0,1583

D:ponovitev 988221, 3 329407, 2,34 0,0810 INTERACTIONS

AB

AC

BC

ABC





Analysis of Variance for Odpad - Type III Sums of Squares

Source

Sum of Squares Df Mean Square F-Ratio P-Value MAIN EFFECTS

A:LETO

B:GNOJILO 240801, 1 240801, 4,09 0,0470

C:ODMEREK 521348, 5 104270, 1,77 0,1303


2651,35 5 530,271 0,67 0,6465 RESIDUAL 25987,9 33 787,511 TOTAL (CORRECTED) 33835,0 47

All F4ratios are based on the residual mean square error.

Priloga 6: Podatki statistične obdelave za skladiščno sposobnost v letih 2006 in 2007

skupaj

Analysis of Variance for TP1 - Type III Sums of Squares

Source

Sum of Squares Df Mean Square F-Ratio P-Value MAIN EFFECTS

4,30107E6 1 4,30107E6 30,54 0,0000





80504,2 1 80504,2 0,57 0,4522

1,82982E6 5 365965, 2,60 0,0327

2,7221E6 5 544421, 3,87 0,0038

2,21483E6 5 442966, 3,15 0,0129 RESIDUAL 9,71654E6 69 140819, TOTAL (CORRECTED) 2,30784E7 95

All F4ratios are based on the residual mean square error.

Multiple Range Tests for TP1 by LETO

Method: 95,0 percent Duncan

LETO Count LS Mean LS Sigma Homogeneous Groups 2 48 873,917 54,164 X
1 48 1297,25 54,164 X





328302, 1 328302, 5,58 0,0210

Jakob D. Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L.var.

cepa). Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009

D:ponovitev 356196, 3 118732, 2,02 0,1196 INTERACTIONS

AB

AC

BC

ABC





Multiple Range Tests for Odpad by GNOJILO

Method: 95,0 percent Duncan

GNOJILO Count LS Mean LS Sigma Homogeneous Groups 2 48 465,104 35,0218 X
1 48 565,271 35,0218 X


Analysis of Variance for Skupaj - Type III Sums of Squares

Source

Sum of Squares Df Mean Square F-Ratio P-Value MAIN EFFECTS

A:LETO

B:GNOJILO 550400, 1 550400, 2,43 0,1235

C:ODMEREK 2,38601E6 5 477201, 2,11 0,0748

D:ponovitev 2,22245E6 3 740818, INTERACTIONS

AB

AC

BC

ABC





A:GNOJILO 143008, 1 143008, 0,61 0,4418

B:ODMEREK 2,84839E6 5 569678, 2,41 0,0569

C:ponovitev 1,28251E6 3 427505, 1,81 0,1642


78204,2 1 78204,2 1,33 0,2531

208588, 5 41717,6 0,71 0,6190

354949, 5 70989,8 1,21 0,3157

508974, 5 101795, 1,73 0,1395 RESIDUAL 4,06227E6 69 58873,4 TOTAL (CORRECTED) 6,65963E6 95

All F4ratios are based on the residual mean square error.

Multiple Range Tests for Odpad by LETO

Method: 95,0 percent Duncan

LETO Count LS Mean LS Sigma Homogeneous Groups 2 48 456,708 35,0218 X
1 48 573,667 35,0218 X





7,00542E6 1 7,00542E6 30,94 0,0000





317515, 1 317515, 1,40 0,2404

2,4603E6 5 492060, 2,17 0,0670

4,14153E6 5 828305, 3,66 0,0054

3,81209E6 5 762417, 3,37 0,0088 RESIDUAL 1,56221E7 69 226408, TOTAL (CORRECTED) 3,85178E7 95

All F4ratios are based on the residual mean square error.

Priloga 7: Podatki statistične obdelave za skladiščno sposobnost v letu 2006

Analysis of Variance for TP1 - Type III Sums of Squares

Source

Sum of Squares Df Mean Square F-Ratio P-Value MAIN EFFECTS

Jakob D. Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L.var.

cepa). Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009

INTERACTIONS

AB





A:GNOJILO 296731, 1 296731, 3,54 0,0687

B:ODMEREK 634020, 5 126804, 1,51 0,2126

C:ponovitev 668393, 3 222798, 2,66 0,0644 INTERACTIONS

AB





A:GNOJILO 852001, 1 852001, 2,14 0,1529

B:ODMEREK 4,74733E6 5 949466, 2,39 0,0593

C:ponovitev 3,73961E6 3 1,24654E6 INTERACTIONS

AB





A:GNOJILO 533,333 1 533,333 0,01 0,9122

B:ODMEREK 143681, 5 28736,1 0,67 0,6524

C:ponovitev 210795, 3 70265,0 INTERACTIONS

AB





A:GNOJILO 22274,1 1 22274,1 0,78 0,3846

B:ODMEREK 95916,4 5 19183,3 0,67 0,6498


4,75363E6 5 950727, 4,03 0,0058 RESIDUAL 7,78585E6 33 235935, TOTAL (CORRECTED) 1,68134E7 47

All F4ratios are based on the residual mean square error.

Analysis of Variance for Odpad - Type III Sums of Squares

Source

Sum of Squares Df Mean Square F-Ratio P-Value MAIN EFFECTS





838062, 5 167612, 2,00 0,1045 RESIDUAL 2,76592E6 33 83815,7 TOTAL (CORRECTED) 5,20312E6 47

All F4ratios are based on the residual mean square error.

Analysis of Variance for Skupaj - Type III Sums of Squares

Source

Sum of Squares Df Mean Square F-Ratio P-Value MAIN EFFECTS





7,86618E6 5 1,57324E6 3,95 0,0064 RESIDUAL 1,31319E7 33 397936, TOTAL (CORRECTED) 3,0337E7 47

All F4ratios are based on the residual mean square error.

Priloga 8: Podatki statistične obdelave za skladiščno sposobnost v letu 2007

Analysis of Variance for TP1 - Type III Sums of Squares

Source

Sum of Squares Df Mean Square F-Ratio P-Value MAIN EFFECTS





183298, 5 36659,5 0,85 0,5255 RESIDUAL 1,42561E6 33 43200,2 TOTAL (CORRECTED) 1,96391E6 47

All F4ratios are based on the residual mean square error
Analysis of Variance for Odpad - Type III Sums of Squares

Source

Sum of Squares Df Mean Square F-Ratio P-Value MAIN EFFECTS

Jakob D. Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L.var.

cepa). Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009

C:ponovitev 37602,9 3 12534,3 INTERACTIONS

AB





A:GNOJILO 15914,1 1 15914,1 0,62 0,4376

B:ODMEREK 98977,8 5 19795,5 0,77 0,5796

C:ponovitev 122430, 3 40810,1 INTERACTIONS

AB


25860,4 5 5172,08 0,18 0,9681 RESIDUAL 946550, 33 28683,3 TOTAL (CORRECTED) 1,1282E6 47

All F4ratios are based on the residual mean square error.

Analysis of Variance for Skupaj - Type III Sums of Squares

Source

Sum of Squares Df Mean Square F-Ratio P-Value MAIN EFFECTS





87430,4 5 17486,1 0,68 0,6429 RESIDUAL 850641, 33 25777,0 TOTAL (CORRECTED) 1,17539E6 47

All F4ratios are based on the residual mean square error.