Uporaba dihalnih blazinic na pediatriji

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE





UPORABA DIHALNIH BLAZINIC NA PEDIATRIJI



(Diplomsko delo)





Maribor, 2010 Tatjana Trajber

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE





Mentor: Prim. doc. dr. Silva Burja, dr. med.

Somentor: Viš. predav. mag. Jadranka Stri evi , univ. dipl. org.

Povzetek




V diplomskem delu smo predstavili namen in na in uporabe dihalnih (apnea) blazinic, ki se uporabljajo pri obravnavi otrok s tveganji za motnje dihanja. Opisali smo nekatera pogostejša respiratorna obolenja pri novorojen ku in dojen ku, ter zdravstveno nego teh otrok. Predstavili smo tudi standard negovalnih intervencij, ki se nanaša na uporabo apnea blazinic pri novorojen ku in dojen ku. V empiri nem delu smo predstavili rezultate raziskave, katero smo izvedli leta 2009 med negovalnim osebjem na Kliniki za pediatrijo in Kliniki za ginekologijo in perinatologijo UKC Maribor. Podatke smo zbirali s pomo jo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 16 vprašanj zaprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo 46 medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov. Zanimalo nas je mnenje negovalnega osebja o pravem namenu in pravilnem na inu uporabe apnea blazinic, o pravilni seznanjenosti z njihovim na inom delovanja, in varnostjo za otroka. Zanimalo nas je, ali negovalno osebje pri uporabi apnea blazinic ravna po predpisanem standardu negovalne intervencije. Ugotovili smo, da negovalno osebje pogosto uporablja apnea blazinice, da je seznanjeno s pravilnim na inom njihove uporabe in z njenim namenom ter da meni, da je to varen pripomo ek za posebno nego otrok s tveganjem za motnje dihanja. Rezultati naše raziskave so razkrili tudi dve pomanjkljivosti – nepopolno seznanjenost negovalnega osebja s pravilnim na inom delovanja apnea blazinic in neuporabo standarda za isto negovalno intervencijo.


Klju ne besede: apnea blazinica, motnje dihanja, novorojen ek, dojen ek, zdravstvena nega, standard negovalne intervencije.





I

Abstract




In diploma we have presented purpose and method of respiratory (apnea) pads usage, which are used in treatment of children which have risk for respiratory diseases. We have described some of most common newborns and infants respiratory diseases and health care for children with respiratory diseases. We also presented standard of nursing interventions which are related to use of apnea pads with newborns and infants. In empirical part we have presented results of research which was performed among nursing staff in Pediatric Clinic and Clinic of Gynecology and perinatology UKC Maribor in 2009. The data was gathered with questionnaire which included 16 closed type of questions. In this research participated 46 nurses and medical technicians. We were interested in opinion and familiarity of nursing staff with real purpose and proper way of use of apnea pads, of correct knowledge with their way of functioning and safety for the child. We were interested if nursing staff in fact follows the prescribed standard of nursing interventions when using apnea pads. Our findigs were that nursing staff often use apnea pads, that they are aware of proper use and function of apnea pads and that they think that apnea pads are save instrument for special care of children at risk of respiratory disorders. The results of our study also revealed two deficiencies-incomplete knowledge of nursing staff with the proper method of function of apnea pads and not using standard for the same nursing intervention.


Key words: apnea pad, respiratory disorder, newborn, infant, health care, nursing intervention standard.





II

Kazalo vsebine

1 UVOD ............................................................................................................ 1

2 ANATOMIJA IN FIZIOLOGIJA DIHAL................................................ 3

2. 1 Dihala .........................................................................................................................3

2. 1. 1 Nosna votlina (cavum nasi)........................................................................... 3

2. 1. 2 Žrelo (pharynx).............................................................................................. 5

2. 1. 3 Grlo (larynx).................................................................................................. 5

2. 1. 4 Sapnik (trachea)............................................................................................. 6

2. 1. 5 Plju a (pulmo) ............................................................................................... 7

2. 1. 6 Prsna mrena (pleura)...................................................................................... 8

2. 2 Dihanje .......................................................................................................................8

2. 2. 1 Plju no dihanje ............................................................................................ 11

2. 2. 2 Uravnavanje plju nega dihanja ................................................................... 12

3 NOVOROJEN EK.................................................................................... 13

3. 1 Donošen ek ..............................................................................................................13

3. 2 Nedonošen ek...........................................................................................................15

3. 3 Razvoj otroških plju ................................................................................................18

3. 3. 1 Za etek dihanja............................................................................................ 19

3. 3. 2 Dihalni center .............................................................................................. 21

3. 3. 3 Surfaktant .................................................................................................... 21

3. 3. 4 Periodi no dihanje ....................................................................................... 21

4 NAJPOGOSTEJŠE BOLEZNI, KI POVZRO AJO DIHALNE MOTNJE PRI OTROCIH ............................................................................... 22

4. 1 Hialino membranska bolezen plju (HMB) .............................................................22

4. 2 Sindrom aspiracije mekonija ....................................................................................24

4. 3 Bronhopulmonalna displazija (BPD) .......................................................................25

4. 4 Apneja novorojen ka (AN) ......................................................................................26

4. 5 Sindrom plju ne nezrelosti nedonošen ka ...............................................................27

4. 6 Prehodna tahipneja novorojen ka.............................................................................27

4. 7 Sindrom nenadne nepri akovane smrti dojen ka (NNSD) ......................................28

4. 8 Neonatalni abstinen ni sindrom (NAS)...................................................................29

4. 9 Odprt Botallov vod ...................................................................................................31

4. 10 Pnevmotoraks ali vdor zraka iz dihalnih poti...........................................................32

4. 11 Plju nica pri novorojen ku.......................................................................................33

4. 12 Primarna plju na hipertenzija novorojen ka ............................................................34





III

5 ZDRAVSTVENA NEGA OTROK PRI OBOLENJU DIHAL.............. 35

5. 1 Standard....................................................................................................................38

5. 2 Uporaba apnea blazinice in monitorja......................................................................39

6 APNEA BLAZINICE................................................................................. 43

6. 1 Montaža ....................................................................................................................45

6. 2 Uporaba detektorja dihanja.......................................................................................47

6. 3 Testiranje naprave.....................................................................................................48

6. 4 Zamenjava baterij .....................................................................................................49

6. 5 Vzdrževanje in enje............................................................................................49

7 RAZISKAVA.............................................................................................. 50

7. 1 Namen.......................................................................................................................50

7. 2 Cilji...........................................................................................................................50

7. 3 Hipoteze....................................................................................................................50

7. 4 Metodologija.............................................................................................................50

7. 5 Raziskovalno okolje .................................................................................................51

7. 6 Raziskovalni vzorec..................................................................................................51

7. 7 as raziskave ............................................................................................................51

7. 8 Eti ni vidik ...............................................................................................................51

8 REZULTATI .............................................................................................. 52

9 RAZPRAVA................................................................................................ 60

9. 1 Kon no preverjanje hipotez......................................................................................61

10 ZAKLJU EK ............................................................................................. 63

11 LITERATURA ........................................................................................... 64

ZAHVALA......................................................................................................... 69

PRILOGA ............................................................................................................ 1





IV

Seznam uporabljenih kratic




CMV – citomegalovirus


HSV – herpes simplex virus
SpO
2 – nasi enost hemoglobina s kisikom v arterialni krvi

CPAP – constant positive airway pressure (stalni pozitivni tlak zraka v dihalnih poteh) NAS – neonatalni abstinen ni sindrom
NNSD – nenadna nepri
akovana smrt dojen ka ali SIDS – Sudden infant death sindrom O2 – kisik

CO2 – ogljikov dioksid
pO
2 – parcialni tlak kisika
pCO
2 – parcialni tlak ogljikovega dioksida
ETCO
2 – ogljikov dioksid v izdihanem zraku na koncu izdiha »end tidal CO2« AN – apnea novorojen ka
BPD – bronhopulmonalna displazija
KPB – kroni
na plju na bolezen
HMB – hialinsko membranska bolezen
CŽS – centralni živ
ni sistem
RS virus – respiratorni sincicijski virus
RTG – rentgen
CRG – kardiorespirogram
HIV – virus humane imunske pomanjkljivosti
EEG – elektroencefalografija
ABC – airway, breathing, circulation – osnovni program oživljanja
UKC – Univerzitetni klini
ni center





V

Tatjana Trajber: Uporaba dihalnih blazinic na pediatriji





Dihalne blazinice ali apnea – blazinice so varen, zanesljiv in enostaven pripomo ek, saj okolico opozarjajo na prekinitev ali upo asnitev dihanja pri novorojen ku ali dojen ku. Blazinica zaznava tresljaje, ki nastanejo zaradi dihanja ali premikanja otroka. Apnea blazinice so v veliko pomo staršem doma, kot tudi negovalnemu timu v porodnišnicah in enotah intenzivne nege in terapije. Na Kliniki za pediatrijo na Odseku za intenzivno nego in terapijo, ter Kliniki za ginekologijo in perinatologijo v Enoti za neonatologijo Oddelka za perinatologijo UKC Maribor, že ve let uporabljajo apnea blazinice, saj lahko tako osebje negovalnega in zdravstvenega tima hitro ukrepa ob morebitnih motnjah oz. nepravilnostih dihanja.

Pri novorojen kih in dojen kih so motnje dihanja relativno pogost in prehoden problem, ki najve krat ostane nepojasnjen, tako kot tudi najhujša posledica – nenadna smrt dojen ka v zibki, kljub rezultatom razli nih raziskav (Willinger et al., 1991, str. 677-84). Nestabilnost dihanja ni zna ilna samo za obdobje novorojen ka, ampak sega vse tja do šestega meseca življenja, ko so skoraj vsi fiziološki sistemi relativno nestabilni (Guntheroth WG et al., 2002, str. 110).

V obdobju novorojen ka je motenj dihanja najve . Znane so povezave z nezrelostjo, prirojenimi posebnostmi na organih, ki pri dihanju sodelujejo ter s posledicami hipoksije in ishemije v perinatalnem obdobju (Guntheroth WG et al., 2002, str. 110).

V prvem letu življenja se vzorec dihanja pogosto spreminja. Pri novorojen ku opazimo pogosto, da izpusti kakšen vdih, kar se obravnava kot normalno in nima bolezenskih posledic na otroku. Pri dojen ku s povišano telesno temperaturo postane dihanje neenakomerno in najve krat pospešeno. Podobno u inkuje bole ina, zaradi katere novorojen ek diha v asih tudi zelo plitvo in neenakomerno.

Dandanes imamo na razpolago kar nekaj vrst aparatov – dihalnih monitorjev (dihalnih blazinic ali apnea blazinic), ki pokli ejo na pomo k nadziranemu otroku, ki je prenehal dihati in velikokrat omogo ijo pravo asno in rešilno intervencijo.

Medicinska sestra mora dobro poznati raznovrstna tveganja za motnje dihanja pri novorojen kih in dojen kih in vse na ine varnega spremljanja te pomembne življenjske funkcije. Njena pomembna naloga je tudi vklju evanje staršev v zdravstveno nego takoj,





1


1 UVOD

Tatjana Trajber: Uporaba dihalnih blazinic na pediatriji





ko je otrokovo stanje dovolj stabilno ter spodbujanje in svetovanje, kako pravilno ravnati z dihalno blazinico in kako ukrepati tudi doma ob možnih prekinitvah dihanja (apnoi nih atakah).

Medicinske sestre so vklju ene v vse aktivnosti otroškega zdravstva. Delujejo kot negovalke zdravih novorojen kov, dojen kov in malih otrok, kot zdravstvene vzgojiteljice staršev in otrok. Pri bolnem otroku izvajajo strokovno zdravstveno nego in se ob tem vklju ujejo v delo celotnega zdravstvenega tima na eni strani, na drugi pa vzdržujejo zvezo med otrokom in njegovimi starši in opravljajo pomembno preventivno zdravstveno vzgojno dejavnost. Naloge medicinske sestre so v pediatri ni zdravstveni negi dolo ene z otrokovo boleznijo in z njegovo razvojno stopnjo (Hoyer, 1994, str. 130, 131).
Žal ni mogo
e pri akovati, da bi lahko prepre ili vse primere nenadne smrti novorojen kov in dojen kov, lahko pa storimo marsikaj za zmanjšanje števila posledic predolge prekinitve dihanja dojen ka.





2

Tatjana Trajber: Uporaba dihalnih blazinic na pediatriji





2 ANATOMIJA IN FIZIOLOGIJA DIHAL


2. 1 Dihala

Zrak priteka v plju a po dihalni cevi: skozi nosno votlino, žrelo, grlo in sapnik z vejami. Razen žrela imajo vsi deli dihalne cevi trdo ogrodje. Zato dihalna cev nikdar ne upade in je pot do zraka vedno prosta. Znotraj je dihalna cev pokrita s sluznico, ki ima ve idel migetal ni epitelij. Utripanje migetalk je usmerjeno navzven (Pocajt in Širca, 1998, str. 185).



2. 1. 1 Nosna votlina (cavum nasi)

Skelet nosne votline je koš en in hrustan ast. Strop votline sestavljata lobanjska kost sitka z obema obnosnicama. Dno nosne votline sta trdo in mehko nebo. Stransko steno sestavljata zgornji eljustnici in nebnici.

Nos (nasus). Nosu dajejo oporo nosnici in nosni hrustanec. Slednji je priraš en ob nosnici in zgornji eljustnici. Spredaj je hrustanec razširjen v nosni krili, ki sta zunaj pokriti s kožo. Zrak veje v nosno votlino skozi nosnici pod nosnimi krili.

Nosna votlina je razmejena z nosnim pretinom (septum nasi) v dve, navadno somerni polovici. Nosni pretin je spredaj hrustan ast, zadaj koš en. Na vsaki strani štrlijo v nosno votlino po tri nosne školjke (školjka – concha): zgornja, srednja in spodnja. Školjke so lupinaste, tanke in zavite kosti. Zgornji dve školjki sta podaljška sitke, spodnja školjka pa je samostojna kost in je priraš ena ob zgornjo eljustnico. Školjke izredno pove ajo površino nosne votline. Pod školjkami so nosni prehodi (hodniki), vanje se odpirajo obnosne votline in izvodili za solze.

Obnosne votline (sinus paranasales, paranazalni sinusi), ki so v zvezi z nosno votlino, so v zgornji eljustnici, elnici, zagozdnici in sitki. Odprte so v zgornji in spodnji nosni prehod. Ostenje nosne votline in obnosnih votlin je prevle eno s sluznico. Z mikroskopom opazimo v njej številne sluzne žleze in nemalo limfati nega tkiva. Posebno bogato prekrvljena je sluznica na nosnih školjkah. Zrak veje pri vdihavanju skoz odzadnjo





3

Tatjana Trajber: Uporaba dihalnih blazinic na pediatriji





odprtino nosne votline (choanae) v žrelo. Skozi nosno votlino pri dihanju veje zrak; opravlja razli ne naloge:

1. Bogato prekrvavljena sluznica ogreva s toplo krvjo zrak pri vdihovanju, da ne bi dražil ob utljive sluznice v nižjih delih dihalne cevi.

2. Nenehno vlažna sluznica vlaži zrak in ga isti. Na sluzi se ujemajo delci prahu, mikrobi in drugi tujki. Migetalke odpravljajo tujke navzven ali pa jih levkociti fagocitirajo.

3. Sluznica v predelu zgornje nosne školjke je utilo za vohanje.

4. Tudi obnosne votline ogrevajo, vlažijo in istijo zrak med vdihavanjem. V nosni votlini in zlasti v obnosnih votlinah se krepi glas (sozvo je – rezonanca), da dobi zven in barvo. Pri hudem nahodu postane glas nezvene , ker sluz in ote ena sluznica zamašita ozke prehode v obnosne votline, pa tudi nosna votlina lahko postane neprehodna (Pocajt in Širca, 1998, str. 185-187).


Slika 1: Nos in nosna votlina

Vir: Web book publishing (2009)





4

Tatjana Trajber: Uporaba dihalnih blazinic na pediatriji





2. 1. 2 Žrelo (pharynx)

Žrelo je prostor, v katerega se odpirata od sprednje strani ustna in nosna votlina. Pot za hrano vodi iz žrela navzdol v požiralnik, pot za zrak pa navzdol in navspred v grlo (Pocajt in Širca, 1998, str. 187)



2. 1. 3 Grlo (larynx)

Zrak prihaja pri vdihu iz žrela najprej v grlo, ki je v vratu pred požiralnikom v višini 4. in

5. vratnega vretenca. Grlo ima hrustan asto ogrodje, ki ga sestavljajo š itasti, obro asti hrustanec, dva piramidasta hrustanca in poklopec.
Š
itasti hrustanec (cartilago thyreoidea) je po obliki podoben podkvasto ukrivljeni ploš i. Zadaj segata navzgor in navzdol po dva parna rogova. Sprednji zgornji rob hrustanca, ki kaže zarezo in štrli navzpred, tipamo v vratu kot Adamovo jabolko, pri moškem je izrazitejše kot pri ženski. Spodnja rogova sta v sklepni zvezi z obro astim hrustancem. Zgoraj je š itasti hrustanec povezan s podkvasto podjezi no kostjo, ki jo otipamo v kotu med brado in vratom. Obro asti hrustanec je spredaj nizek, zadaj visok hrustan ast obro ek.

Piramidasta hrustanca sta po obliki podobna piramidi. Sedita zadaj na obro astem hrustancu in ju z njima veže pravi sklep.

Poklopec (epiglottis) je lopatast in zavihanemu hruškinemu listu podoben elasti en hrustanec. S pecljastim delom je pripet ob š itni ni hrustanec zadaj za zarezo.

Med opisanimi hrustanci so razpete kratke mišice grla. Te uravnavajo napetost glasilk oziroma razporek med glasilkama, ker premikajo hrustance grla med seboj. Zunaj so priraš ene na ogrodju grla tudi dolge vratne mišice, ki potezajo grlo navzdol ali pa ga dvigajo, npr. pri požiranju.

Glasilki (glasilka – plica vocalis) sta precej debeli sluzni ni gubi, razpeti ne vsaki strani med š itastim in piramidastim hrustancem. Zgrajeni sta iz sluznice in iz posebno elasti nega vezivnega tkiva. V vsaki glasilki je na zunanji strani še mišica, ki sodeluje pri napenjanju in popuš anju glasilke. Pri pogledu v grlo sta videti glasilki kot debeli sluzni ni gubi, ki s strani utesnjujeta grlo tako, da je med njima od spredaj navzad usmerjena špranja, imenovana glasilni razporek (rima glottidis). Razporek je najožje mesto dihalne cevi.





5

Tatjana Trajber: Uporaba dihalnih blazinic na pediatriji





Notranjost grla je obložena s sluznico. Epitelij je migetal en, razen na zgornji plati poklopca in na glasilkah, kjer je ve skladen in ploš at. Sluznica je zelo ob utljiva. Že majhen tujek, ki zaide v grlo, sproži kr evit kašelj, in tujek odleti z zrakom na prosto. V sluznici grla je tudi limfati no tkivo za obrambo pred mikrobi. Ker je sluznica zelo rahla, lahko hitro nabrekne (Pocajt in Širca, 1998, str. 187, 189).



2. 1. 4 Sapnik (trachea)

Grlo prehaja nekako v višini 6. vratnega vretenca v sapnik, ki je za palec debel in približno 12 cm dolg. Sapnikova stena je trdna, ker je oprta s podkvastimi hrustanci. Ti so nanizani v sapniku drug za drugim tako, da je zadnja sapnikova stena brez hrustanca, in tu za sapnikom poteka požiralnik. Tako je sapnik vselej odprt in prehoden za zrak, odzadnja stena pa se pri požiranju hrane lahko vdaja. Pod grlom obdaja sapnik spredaj in ob straneh endokrina žleza š itnica, imenovana tudi predsapnica. Sluznica sapnika je obložena z migetal nim epitelijem in je tudi izredno ob utljiva za tujke; refleks kašljanja sproži že bolj gost in žilav sekret, ki ob zmernih dražljajih (npr. hladen zrak) priteka v sapnik iz številnih sluznih žlez v sapnikovi sluznici. Sapnik se razcepi v prsni votlini v višini 5. prsnega vretenca v dve veji, imenovani sapnici (sapnica – bronchus). Ti vstopita skoz plju ni lini v plju a: leva sapnica v leva plju a, desna sapnica pa v desna plju a. Nato se sapnici cepita v številne tanjše veje in vejice, vse do najtanjših, komajda za las debelih kon nih vejic (bronhioli), ti pa se razširijo v plju ne meši ke. Sapnice in veje sapnic se po zgradbi skoraj ne razlikujejo od sapnika, le v steni najtanjših vejic ni hrustanca, pa pa mnogo elasti nega tkiva in gladkega miši ja. Miši je se lahko ob ustreznih dražljajih skr i in mo no zoži celotno vejevje sapnic, in zato lahko zelo ovira dihanje (npr. pri plju ni astmi) (Pocajt in Širca, 1998, str. 189, 190).





6

Tatjana Trajber: Uporaba dihalnih blazinic na pediatriji





Vir: Web book publishing (2009)

2. 1. 5 Plju a (pulmo)

Kon ne vejice sapnic se razširijo v majhne mehur ke, ki jim pravimo plju ni meši ki ali alveole. Meši ki so nanizani drug ob drugem v obliki grozda. V njih prehaja migetal ni epitelij, ki je zna ilen za dihalne poti, v izredno nizek in ploš at enoskladen epitelij (alveolarni epitelij). V elasti nem vezivju tik pod alveolarnim epitelijem je mogo no mrežje plju nih kapilar. Kapilarna stena in alveolarni epitelij dopuš ata, da se izmenjavajo plini med zrakom in krvjo.

Plju a leže v prsni votlini na trebušni preponi in imajo dva dela: leva in desna plju a. Globoke zareze delijo plju a v ve režnjev (lobusov). Desna plju a imajo tri, leva pa dva režnja. Oblika plju ustreza obliki prsnega koša in prepone. Zgoraj so plju a topo koni asta. S tem svojim delom, imenovanim plju ni vrši ek (apex pulmonis), segajo še v zgornjo odprtino prsnega koša, obdano s prvim prsnim vretencem, prvima rebroma in prsnico. Ker sta rebri s prsnico spredaj nekoliko povešeni, se plju na vrši ka mo no približata jamici nad klju nico. Spodaj je plju na baza (basis pulmonis), ki je po obliki prilagojena trebušni preponi. K sredinski ravnini je obrnjena plju na lina (hilus pulmonis), skozi katero potekajo sapnica, plju ne žile, mezgovnice in živci. V vezivu plju ne line so





7


Slika 2: Dihalne poti in plju a

Tatjana Trajber: Uporaba dihalnih blazinic na pediatriji





zbrane ve je hilusne bezgavke, ki so prve regionalne bezgavke za plju a (Pocajt in Širca, 1998, str. 190).



2. 1. 6 Prsna mrena (pleura)

Leva in desna plju a so vsaka zase ovita s prsno mreno. Prsna mrena ovija kot stenska (parietalna) mrena notranjo površino prsnega koša (tudi zgornjo površino trebušne prepone). Stenska mrena se usmeri zadaj od hrbtenice k plju ni lini. Prav tako se usmeri proti plju ni lini spredaj ob prsnici in spodaj na preponi. Ob plju ni lini prehaja stenska mrena v drobovno (visceralno) mreno. Slednja je tesno priraš ena na plju a. Med stensko in drobovno mreno je špranjast obplju ni (plevralni) prostor; v njem je nekaj serozne teko ine, ki vlaži površino plju . Tako plju a pri dihanju gladko drsijo ob prsni steni, stenska in drobovna prsna mrena pa se ne moreta zlepiti. Levi obplju ni prostor je popolnoma lo en od desnega.

Medplju je (mediastinum) omejuje z leve in desne strani plju a s pleuro, spredaj prsnica, zadaj hrbtenica, spodaj trebušna prepona. V tem prostoru so naslednji mediastinalni organi: srce z velikimi žilami, priželjc (endokrina žleza), sapnik s sapnicama, požiralnik,bezgavke, mezgovnice in številni živci. Organi so obdani in povezani z rahlim vezivnim tkivom, ki se razteza navzgor med vratnimi organi do lobanjske baze (Pocajt in Širca, 1998, str. 191, 192).





2. 2 Dihanje

Dihanje je tristopenjski proces (ventilacija, difuzija, perfuzija).

Ventilacija – prekinjeno napihovanje plju oziroma mehani no gibanje zraka v plju a in iz njih.

Difuzija – prehajanje plinov (kisika in ogljikovega dioksida) skozi alveolarno membrano in kapilarno steno v kri.

Perfuzija – transport plinov do celic prek kapilar (Ivanuša in Železnik, 2008, str. 186).

Z dihanjem (respiracijo) se izmenjavajo plini med telesom in zunanjim svetom. Organizem prejema iz zraka kisik, v zrak pa oddaja ogljikov dioksid. e dihanje preneha, v celicah





8

Tatjana Trajber: Uporaba dihalnih blazinic na pediatriji





zamre oksidacija, ki je osnovni gonilni proces življenja. Plju a so organ za sprejemanje kisika iz zraka in za oddajanje ogljikovega dioksida v zrak (Pocajt in Širca, 1998, str. 185).

Normalno dihanje (evpneja) uravnava center za dihanje. Normalne vrednosti dihanja se glede na starost spreminjajo:

- novorojen ek vdihne 30-60 krat v minuti, - dveletni otrok vdihne 20-30 krat v minuti, - otrok do 6 let vdihne 18-26 krat v minuti, - mladostnik vdihne 16-18 krat v minuti,
-
odrasli povpre no 12-18 krat v minuti.

Normalno dihanje je pravilno, enakomerno. Otrok normalno diha nekaj sekund po asi, nato pa hitreje.

Globoki vdihi ne prekinjajo normalnega ritna dihanja. Ob asno lovek podzavestno vdahne bolj globoko, da razpne manjše, spodaj leže e dihalne poti. Dihanje je lahko plitvo, normalno ali globoko (Ivanuša in Železnik, 2008, str. 187, 188).





9

Tatjana Trajber: Uporaba dihalnih blazinic na pediatriji





Tabela 1: Spremembe v dihanju-patološka stanja dihanja

VRSTE DIHANJA OPIS DIHANJA

Bradipneja Dihanje je nenormalno po asno, vendar ritmi no.



Tahipneja Dihanje je nenormalno hitro, vendar pravilno.



Hiperpneja Pove ani sta frekvenca in globina dihanja. Normalno se to dogaja med pove ano aktivnostjo (tek, telovadba…).

Apneja

Dihanje se za nekaj sekund ustavi, lahko se tudi v celoti prekine.



Hiperventilacija Hitrost dihanja presega normalne metaboli ne potrebe po izmenjavi plinov. Frekvenca in globina dihanja sta pove ani. Kisik se vdihava v preveliki koli ini, ogljikov dioksid pa se pretirano izdihava.

Cheyne – Stokesovo dihanje





Dihanje je nenormalno globoko, vendar ritmi no, podobno hiperventilaciji. Zna ilno je za bolnike v diabeti ni ketoacidozi.

Dispneja Dihanje je naporno pri vdihu in izdihu. Bolnik diha z pomožnimi dihalnimi mišicami.

Stridor

Piskajo e dihanje pri zoženih dihalnih poteh. Zaradi vnetja glasilk ali tujka v grlu nastane ovira pri vdihu – inspiratorna dispneja; pri astmi je – ekspiratorna dispneja.

Globoki vdih (vzdih) Vdih je fiziološko preventivni mehanizem za razpenjanje manjših dihalnih poti in plju nih meši kov.

Ortopneja Hudo pomanjkanje sape. Bolnik lahko diha le, e sedi ali stoji.



(Vir: Perry and Potter v: Ivanuša in Železnik, 2008, str. 188).


Ritem dihanja je nepravilen. Zna ilna so obdobja apneje in hiperventilacije. Za ne se s po asnim, plitvim dihanjem, ki postopoma prehaja v nenormalno globoko in hitro dihanje, nato v po asnejše in plitvejše dihanje, dokler se ne ustavi za 10 do 20 sekund, nato pa se enako dihanje ponavlja.



Kussmaulovo dihanje





10

Tatjana Trajber: Uporaba dihalnih blazinic na pediatriji





Vir: Mardeši (2003, str. 322)

Slika 4: Kussmaulovo in Cheyne – Stokesovo dihanje

Vir: Mardeši (2003, str.765)

2. 2. 1 Plju no dihanje

Vsesavanje zraka imenujemo vdih (inspirij), iztis zraka iz plju pa izdih (ekspirij). Po vsakokratnem izdihu se zviša v krvi koli ina ogljikovega dioksida, ki vzburi dihalni center v podaljšanem hrbtnem mozgu (hrbtenja i). Dihalni center pobudi po ustreznih živcih dihalne mišice, da se skr ijo in razširijo prsni koš. Obenem se razširijo plju a, ker sledijo prsnemu košu in trebušni preponi. Obplju ni prostor je namre od vseh strani zaprt. Torej lo en od zunanjega in alveolarnega zraka. Tlak v obplju nem prostoru je nižji od zunanjega zra nega tlaka. Plju a se zato ne morejo odmakniti od prsne stene. Ker se plju a pri vdihu razširijo, se pove a celotna prostornina plju nih meši kov. Zrak v meši kih se razred i, zra ni tlak v njih pade in po dihalnih ceveh se v plju a vsesa zrak. Zrak veje v





11


Slika 3: Dihanje pri otroku

Tatjana Trajber: Uporaba dihalnih blazinic na pediatriji





plju a le toliko asa, da se zra ni tlak v meši kih izena i z vnanjim zra nim tlakom. V

istem vdihanem zraku je sorazmerno ve kisika (21%) kakor v venozni krvi, ki priteka v plju ne kapilare (12 – 14%). Delni tlak kisika v vdihanem zraku je torej od njegovega delnega tlaka v krvi, zato kisik difundira v kri. Nasprotno je v krvi sorazmerno ve ogljikovega dioksida, kot v vdihanem zraku. Ogljikov dioksid zato naglo prehaja iz krvi v zrak.

Ob vdihu se zniža koli ina ogljikovega dioksida v krvi. Dihalni center se umiri in dihalne mišice popustijo. Trebušna prepona se dvigne in prsni koš upade zaradi lastne teže in ker se skr ijo notranje medrebrne mišice. Prostornina prsnega koša se zmanjša, z njo pa se stisnejo tudi plju a. Skupna prostornina plju nih meši kov se tudi ustrezno zmanjša in zrak se umakne po dihalnih ceveh na prosto.

Ko se v krvi ponovno nabere tolikšna koli ina ogljikovega dioksida, da vzburi dihalni center, se dihalna akcija ponovi (Pocajt in Širca, 1998, str. 194-196).



2. 2. 2 Uravnavanje plju nega dihanja

Dihanje je v glavnem avtomati no refleksno dogajanje, saj ne preneha niti v spanju niti v nezavesti. Vendar pa je ta avtomatizem druga en kot npr. pri srcu: dihalni aparat (dihala + dihalne mišice) deluje samo v zvezi s centralnim živ evjem. e so zveze s centralnim živ evjem prekinjene, dihanje takoj preneha. Tudi vpliv možganske skorje (zavesti) in dihalni avtomatizem je izrazit, saj moremo dihanje poljubno zavirati in pospeševati, etudi le za omejen as. Dihalni center je v podaljšani hrbtenja i v bližini kardialnega in vazomotornega centra.

Del dihalnega centra oddaja pobudo tistim dihalnim mišicam, ki se kr ijo pri vdihavanju (inspiratorni center), drugi del pa mišicam, zaposlenim pri izdihavanju (ekspiratorni center). Tretji del dihalnega centra, ki je nadrejen omenjenima, uravnava dihalni ritem (pnevmotakti ni center). Dihalni center ima še podrejene motori ne celice v hrbtenja i (spinalni center): v vratnem deblu hrbtenja e je center za trebušno prepono, v prsnem delu pa za medrebrne in trebušne mišice
Glavni pobudnik dihalnega centra je ogljikov dioksid (Pocajt in Širca, 1998, str. 199).





12

Tatjana Trajber: Uporaba dihalnih blazinic na pediatriji





Novorojen ek (lat. neonatus) je otrok v starostnem obdobju od rojstva do izpolnjenih 28 dni življenja (Zorec, 2006, str. 23).





3. 1 Donošen ek

Definicija donošen ka

Donošen ek (maturus) je zrel novorojen ek, pri katerem je gestacijska starost ( as, ko je mati otroka nosila) od 37 do 42 dopolnjenih gestacijskih tednov (Felc, 2008, str. 60).

Zna ilnosti donošen ka:

- povpre na teža je 3500 g,
-
dolžina od 48 do 52 cm,
-
obseg glave od 34 do 36 cm,
-
glava je v primerjavi s telesom velika, predvsem lobanja, obraz je razmeroma

majhen, glava je gibljiva na vse smeri in pada naprej in nazaj, e je pri pregledu ne pridržimo,

- ušesa so že oblikovana, pri upogibanju se hrustan ast uhelj hitro izravna,
-
prsni koš je valjast, kratek, rebra so položena skoraj vodoravno,
-
prsne bradavice so dobro vidne, kolobar je obi ajno širši kot 4 cm, mle na žleza pa

tipna,
-
trebuh je velik, na popku je še popkovnica, ki v ve ini primerov odpade ob koncu

prvega tedna otrokovega življenja,
-
udje so rahlo upognjeni in rahlo gibljivi,
-
de ki imajo moda v modniku, kožica pogosto sega prek glavice spolovila

(fiziološka fimoza), pri deklicah velike sramne ustnice prekrivajo male,
-
koža je rožnata, v asih prekrita s sirasto maso (vernix caseosa), ki jo varuje pred

okužbo. Koža se na rokah in nogah luš i, po prsih se vidijo podkožne žilice. Po hrbtu je koža še prekrita s puhom. Po dveh tretjinah podplatov ima otrok globoke brazde,

- zna sesati in požirati, zna urinirati in defecirati (Felc, 2008, str. 60).





13


3 NOVOROJEN EK

Tatjana Trajber: Uporaba dihalnih blazinic na pediatriji





Zna ilen za novorojenca je fiziološki padec telesne teže. Ta je lahko do 10% porodne telesne teže. 2. do 3. dan po rojstvu se pri ve ini novorojencev pojavi fiziološki ikterus, traja približno tri dni in tudi san izgine. e traja dalj in so vrednosti bilirubina previsoke, je potrebna ustrezna diagnostika, terapija in nega.

Takoj po rojstvu si mora otrok sam s svojim dihanjem zagotoviti zadostne koli ine kisika za oskrbo svojih tkiv. Da lahko plju a trajno prevzamejo funkcijo zunanjega dihanja, mora priti v zelo kratkem asu do dolo enih sprememb:

- teko ina, ki se je nabrala v plju ih, mora biti odstranjena,
-
plju ne alveole se morajo trajno napolniti z zrakom, ki mora ostati tudi po

maksimalnem izdihu kot residualni volumen zraka,
-
pretok krvi skozi plju a se mora pove ati 6 – 10 krat, - dihalni center mora trajno prevzeti svojo nalogo.

Veliko teko ine se iztisne iz plju med samim porodom, ostalo se resorbira v limfne poti. Ob rojstvu se alveoli razširijo. Pri izdihu ne pride do ponovnega kolapsa zaradi prisotnosti alveolarnega surfaktanta, ki znižuje površinsko napetost. Pri vsakem izdihu ostane okrog 15 – 30 ml zraka na 1 kg telesne teže, kot residualni volumen zraka.

Pretok krvi skozi plju a se pove a, saj pride v krvnem obtoku do velikih sprememb. Vse posebnosti fetalnega obtoka (oskrba s kisikom preko placente) so minile in delovati za neta mali in veliki krvni obtok. Posledica tega je zadovoljiva izmenjava kisika in ogljikovega dioksida že nekaj minut po rojstvu. Dražljaji, ki delujejo na dihalni center takoj po rojstvu so:

- sprememba koncentracije O2 in CO2 v telesnih teko inah,
-
kompresija in dekompresija prsnega koša ob prehodu skozi porodni kanal,
-
vpliv termi nih mehani nih in zvo nih dražljajev iz okolice novorojenega otroka.

Novorojenec diha s pomo jo prepone in trebušnih mišic. Diha neenakomerno. Normalna frekvenca je 55 – 60/min. V spanju se zmanjša na 40, pri aktivnostih, predvsem pa pri joku se mo no pove a, tudi do 100/min. Frekvenca sr nega utripa je pri novorojen ku normalna od 120 – 140/min. Tudi ta hitro poraste pri telesnih aktivnostih in razburjenju, višja je popoldne in po obroku.

Novorojenec je homeotermen kot odrasel lovek. Razlika je v tem, da je razpon temperature okolice, znotraj katerega lahko vzdržuje konstantno temperaturo mnogo ožji. Konstantno temperaturo vzdržuje težko zaradi slabe toplotne izolacije telesne površine





14

Tatjana Trajber: Uporaba dihalnih blazinic na pediatriji





(tanka koža in tanko podkožno maš evje) in zaradi relativno velike telesne površine z ozirom na majhno maso telesa in majhno toplotno kapaciteto. Ob normalnih pogojih ima novorojenec telesno temperaturo med 36°C in 37°C.

Novorojenec ima razvite reflekse (požiralni, sesalni, iskalni), ki mu omogo ajo hranjenje. Potreba po hrani je prisotna takoj po rojstvu. Poleg hrane potrebuje novorojenec še dodatne obroke teko ine. Brez hrane težko vzdrži ve kot štiri ure, torej obstaja potreba po hranjenju tudi pono i. Rezerve hranljivih snovi so namre majhne, porabijo se v nekaj urah in tedaj lahko pride do hipoglikemije in ob utka lakote.

Prvo blato – mekonij – izlo i novorojenec že v prvih 12 urah. Mekonij je temno zelene barve, lepljiv, brez vonja. Nastane intrauterino iz plodne vode, verniksa, fermentov, žol nih barvil in odpadlega epitelija. Izlo anju mekonija sledi izlo anje prehodnega blata. To blato je zelenkaste barve, sluzavo in vodeno. V za etku drugega tedna življenja za ne otrok izlo ati »normalno blato«. Pri otroku, ki je hranjen z materinim mlekom, je to blato zlato rumene barve, homogeno, kislega vonja in mehkejše konsistence. Pri umetno hranjenem otroku je blato svetlo rumene barve, bolj homogeno, ne lepi se na plenice, reakcija je alkalna zaradi ve je koli ine beljakovin v kravjem mleku. Prvo uriniranje opazimo navadno po porodu. Potem pa lahko mine tudi ve kot 24 ur brez mikcije. Govorimo o fiziološki anuriji, ki je posledica prehodne izsušitve po rojstvu. Urin je rde kaste barve zaradi prisotnosti kristalov uratov. Možen je tudi izcedek iz nožnice v obliki rahle krvavitve, kar je posledica delovanja materinih hormonov (Hoyer, 1994, str. 22-26).





3. 2 Nedonošen ek

V skupino ogroženih novorojencev štejemo danes:

- nedonošen ke: to so otroci, ki se rodijo pred dopolnjenim 37. tednom nose nosti,
-
zahiran ke: otroci, ki se rodijo premajhni (pod 10. percentilom glede na trajanje

nose nosti),
-
prenošeni otroci: ogroženi zaradi slabše funkcije placente, rojeni po 42. tednih

nose nosti,
-
debeli in veliki otroci s porodno težo nad 4500g, - dvoj ki, troj ki… (Hoyer, 1994, str. 9).





15

Tatjana Trajber: Uporaba dihalnih blazinic na pediatriji





Definicija nedonošen ka

Nedonošen ek, prezgodaj rojeni otrok, prematurus, je vsak novorojen ek, ki se je rodil pred dopolnjenim 37. tednom nose nosti.

Zmerno nedonošen je preživel v maternici 34 do 37 tednov.

Zelo nedonošen je rojen med 29. in 33. tednom nose nosti.

Izjemno (ekstremno ) nedonošen je tisti, ki se je rodil pred 29. tednom nose nosti (Bregant, 2005, str. 20).


Zna ilnosti nedonošen ka:

- porodna teža je nižja od 2500 g,
-
porodna dolžina je manjša od 47 cm,
-
v primerjavi z telesom ima veliko glavo, ki je zaradi ležanja ob straneh sploš ena,

tako da je ozka in dolga,
-
o i so nekoliko izbuljene,
-
uhlji so ploski in neoblikovani ter zelo mehki, zato se upogibajo,
-
lasje so pi li,
-
prsni koš je kratek, z dobro vidnimi rebri in štrle o prsnico,
-
trebuh je velik, okon ine pa tanke in suhljate,
-
koža je tanka, nežna in rde a zaradi pomanjkanja podkožnega maš evja, ki se

pri ne kopi iti v tretjem tromese ju nose nosti,
-
na koži, posebno v predelu trebuha, so vidne številne drobne vene,
-
e je njegova gestacijska starost nad 28. tednov, je koža ela, ušes, predvsem pa

ramen in hrbta prekrita z gostim puhom (lanugom),
-
na podplatih ni gub, nohti so kratki in mehki,
-
de ki praviloma še nimajo mod v modnikih, deklice pa imajo velik š egetav ek in

male sramne ustnice, ki štrlijo prek velikih,
-
nedonošen ek ima nerazvite prsi s komaj vidnima bradavicama (Felc, 2008, str.

60).





16

Tatjana Trajber: Uporaba dihalnih blazinic na pediatriji





Funkcionalne posebnosti nedonošen ka so posledica nezrelosti osrednjega živ evja, nezrelosti dihal, jeter, ledvic, kože, obto il in imunskega sistema (Urban i , 1995, str. 130).

Pri nedonošen kih je mnogo problemov v zvezi z dihanjem. Respiratorne motnje predstavljajo 70% problemov zgodnje adaptacije. Respiratorne motnje so posledica nezrelosti plju , dihalnega centra in celotnega organizma. Nedonošen ek je pogosto v stanju hipoksije, ki jo prepoznamo po cianoti ni barvi kože. Nesposobnost pravilnega dihanja je tudi posledica premajhnega števila alveol in njihove slabe razširjenosti zaradi premajhne koli ine surfaktanta. Tudi plju ne kapilare so nerazvite. Lumen dihalnih poti je majhen, šibka je tudi dihalna muskulatura. Dihanje je hitrejše in trebušnega tipa, površno in nepravilno. Normalna frekvenca je 40 – 60 vdihov v minuti. V asih se mo no pospeši, tudi do 100 vdihov v minuti, kar kaže na pojav komplikacij.


Slika 5: Dihanje pri odraslem in nedonošen ku





Vir: Mardeši (2003, str. 764)


Termoregulacijski sistem je nezrel. Telesna temperatura je pri nedonošen ku zelo odvisna od temperature okolja. Gre predvsem za relativno ve jo telesno površino, pomanjkanje podkožnega maš evja in nesposobnost vazodilatacije in vazokonstrikcije. Za razvoj nedonošen ka, za dobro uspevanje in najmanjšo porabo kisika za tvorbo toplote je idealna





17

Tatjana Trajber: Uporaba dihalnih blazinic na pediatriji





kožna temperatura med 36,5°C – 36,8°C. Idealno toplotno okolje najlažje vzdržujemo v inkubatorju.

Tudi prebavni trakt nedonošen ka je nezrel. Ta nezrelost se kaže v manjšem izlo anju prebavnih sokov in anatomskih zna ilnostih, kot je majhna kapaciteta želodca. Prisotna je slaba absorbacija snovi v ozkem revesu. Šibkost revesne muskulature in prevelik vnos hrane lahko privede do distenzije revesja, bruhanja, meteorizma in paradoksalnih diarej. Kot vsak novorojenec mora tudi nedonošen ek že prvi dan odvajati mekonij. Poleg mekonija ali namesto njega lahko opazimo izlo anje sluzi, primesi krvi ali gnoja. Iztrebljanje je nasploh manjše in slabše. Prve dni po rojstvu je urina malo, je temnejše barve in mo no kisle reakcije. V njem so prisotne beljakovine. Nezrele ledvice zadržujejo elektrolite, predvsem Na, posledica pa so edemi. Ti se pojavijo predvsem v predelu pubisa, spolnih organov in o esnih vek.

Nedonošen ki so nagnjeni h krvavitvam. Vzrok so krhke, slabo odporne kapilare, ki rade pokajo. »Prisotno je tudi pomanjkanje faktorjev strjevanja krvi, predvsem protrombinskega kompleksa, pogoste so krvavitve v možgane in v plju a«. Frekvenca pulza je pri nedonošen ku višja in znaša ob mirovanju 120 – 160 udarcev v minuti.

Delovanje jeter je pomanjkljivo. Jetra so pove ana, vendar encimsko nezrela. Približno pri polovici novorojencev in nedonošen kov se pojavi lažja ali težja stopnja zlatenice (icterus neonatorum). Ta je posledica nastajanja bilirubina, ki je produkt presnove hema iz hemoglobina razpadlih eritrocitov (Hoyer, 1994, str. 10-12).

Nedonošen ki so zelo dovzetni za okužbe (bakterijske, virusne, glivi ne ali parazitne), saj nimajo zadostno razvitega imunskega sistema. Zato je nevarnost resnih okužb mnogo ve ja, kot pri donošenih otrocih.



3. 3 Razvoj otroških plju

Plju a se razvijejo iz prebavne cevi (t.j. entoderma) kot nekakšen stranski poganjek. V razvoju lo imo tri obdobja, ko je najve ji prirastek v številu žlez, plju nega vejevja in alveolov: 1. glandularna faza (do 16. tedna gestacije (t.g.)), 2. kanalikularna faza (16. do

24. t.g.), 3. alveolarna (traja tudi postnatalno)(Vidmar, 1994, str. 61).





18

Tatjana Trajber: Uporaba dihalnih blazinic na pediatriji





Vzpostavitev dihanja pri novorojen ku je odvisna od zaporedja kompleksnih dogodkov. Za u inkovito delovanje plju morajo biti izpostavljeni štirje pogoji:

- razvejanost bronhialnega vejevja mora segati prek respiratornih bronhiolov do alveol (plju nih meši kov),

- alveolarni sistem se mora ozko povezati s kapilarnim omrežjem,
-
del alveolarnih celic se mora preoblikovati v II. tip pnevmocitov, ki tvorijo in

shranjujejo surfaktant. Surfaktant se pri ne tvoriti že v 22. do 24. tednu gestacije, vendar lahko tvorbo mo no zavreta acidoza in hipoksija,

- koli ina surfaktanta mora biti zadosti velika, da zagotovi stabilnost alveolov.

Normalno je zgornji pogoj izpolnjen med 34. in 37. tednom nose nosti (Felc, 2008, str. 28).



3. 3. 1 Za etek dihanja

Novorojen ek za ne jokati in dihati skoraj takoj po rojstvu. Na za etek rednega dihanja vplivajo mnogo dražljaji, od katerih so pomembnejši:

1. Fizikalna stimulacija: Prijemanje otroka, brisanje, stik s hladnim predmeti vzdraži dihalni center prek kožnih refleksov.

2. Stisnjenje prsnega koša med porodom: V drugi fazi poroda je prsni koš mo no stisnjen in ocenili so, da se pri tem iztisne skoraj tretjina teko ine, ki je v plju ih. Razširitev prsnega koša, ki sledi po porodu, je lahko vzrok za za etek dihanja.

3. Pomanjkanje kisika in akumulacija ogljikovega dioksida: Medtem ko hiperkapnija pove a dihalne gibe ploda, pa stopnja hipoksemije ni povezana z za etkom dihanja. Plod se na hipoksemijo odziva tako kot nedonošen ek, kjer pomanjkanje kisika povzro i apnejo in ne globljega dihanja kot pri odraslih. Med koncentracijo kisika v krvi popkovnice in za etkom dihanja ni povezanosti.

Sedaj je znano, da aeracija novorojen kovih plju ni inflacija prej kolabiranih alveolov, ampak je hitra nadomestitev teko ine v alveolih in bronhialnem vejevju z zrakom. Teko ina v plju ih se deloma iztisne že med porodom, deloma pa se vsrka v intersticij, od koder jo o isti cirkulacija in v manjšem obsegu limfa.

Zakasnitev pri odstranitvi teko ine pri porodu s carskim rezom, kjer ni mehani nega iztisa, lahko povzro i sindrom tranzitorne tahipneje novorojen kov. Za prvi vdih je potreben





19

Tatjana Trajber: Uporaba dihalnih blazinic na pediatriji





visok negativni pritisk, ki povzro i prodiranje zraka v s teko ino napolnjena plju a. Od prvega vdiha naprej se z naslednjimi vdihi v plju ih nabira vedno ve zraka, ki tvori funkcionalno residualno kapaciteto. Odpiralni pritisk, ki je potreben za prodor zraka, se zmanjšuje. Že po 5 vdihih je krivulja, ki kaže odvisnost volumna vdihanega zraka od pritiskov (merilo za komplianco plju ), podobna kot pri odraslih. Zadovoljiva aeracija je mogo a le, e je v plju ih dovolj surfaktanta, ki znižuje površinsko napetost in s tem potrebni odpiralni pritisk. e je surfaktanta premalo, se voda v plju ih zadržuje, že razpeti alveoli pa težijo h kolapsu in nastane dihalna stiska (respiratorni distresni sindrom) (Babnik, 1994, str. 252).


Prvi vdih: po rojstvu pride do spodaj naštetih sprememb v notranjem otrokovem okolju, ki vplivajo na dihalni center in tako vodijo do prvega vdiha:

- centralna hipoksija,
-
receptorji v plju nem vejevju zaznajo distenzijo ob vdoru zraka in sprožijo refleks,
-
kemoreceptorji zaznajo spremembe ob vdoru zraka v plju a,
-
zunanji receptorji sprožijo refleksni odgovor (spremembe temperature, taktilno

draženje, svetloba, bole ina): v vsakdanjem porodniškem delu zelo pomembno, da lahko z draženjem ustne votline, masiranjem podplatov ali podobno izzovemo prvi vdih.


Dejavniki, ki omogo ajo nadaljnje dihanje po rojstvu:

- spremembe v dihalnem centru, ki vodijo do prvega vdiha,
-
aeracija plju vodi do funkcionalne rezidualne kapacitete, t.j. sposobnost (zaradi

surfaktanta), da plju a zdržijo zrak po kon anem ekspiriju,
-
odstranitev teko ine, ki se je intrauterino nahajala v plju ih: 1/3 se odstrani zaradi

kompresije toraksa pri potovanju skozi porodni kanal, 1/3 odstrani limfni obtok, 1/3 odstrani krvni obtok,

- zmanjšanje plju nega žilnega upora (zato pride do ve jega plju nega krvnega obtoka in izmenjave plinov) (Vidmar, 1994, str. 61).





20

Tatjana Trajber: Uporaba dihalnih blazinic na pediatriji





3. 3. 2 Dihalni center

Dihalni center v možganskem deblu se vzdraži prek kožnih refleksov in spremenjene koncentracije kisika in ogljikovega dioksida v otrokovih telesnih teko inah. Na za etek rednega dihanja pomembno vplivajo stiskanje novorojen kovega prsnega koša med porajanjem, nenaden »pljusk« temperaturnih, mehani nih in zvo nih dražljajev iz okolice, fizikalna stimulacija (prijemanje in brisanje otroka). Zlasti je pomembno kopi enje ogljikovega dioksida, ki pove a dihalne gibe (Felc, 2008, str. 29).



3. 3. 3 Surfaktant

Površinske sile, ki nastanejo ob stiku med zrakom in teko ino, težijo k zmanjšanju sti ne površine. Glavna lastnost surfaktanta je, da znižuje to površinsko napetost in omogo a stabilnost sti ne površine zraka s teko ino znotraj alveolov. Fosfolipidi v surfaktantu znižujejo površinsko napetost šele, ko so razporejeni po površini alveola.

Surfaktant omogo i, da se plju a novorojen ka razpnejo in ostanejo razpeta. Je kompleksna mešanica fosfolipidov (85%), holesterola in prostih maš obnih kislin (7%) ter na surfaktant vezanih proteinov. Fosfolipidi in proteini so razporejeni v mrežasti strukturi, od koder se surfaktant razporedi na površino alveola (Babnik, 1994, str. 251).



3. 3. 4 Periodi no dihanje

Novorojen ki velikokrat dihajo po vzorcu periodi nega dihanja: ko za 5 do 10 sekund prenehajo dihati, jim v krvi pri ne naraš ati vsebnost ogljikovega dioksida, vsebnost kisika pa padati. Ko so spremembe plinov v krvi dovolj velike, spet zadihajo; sprva so njihovi vdihi globoki, kar povzro i naglo bogatitev krvi s kisikom in spravljanje ogljikovega dioksida, zato jim spet sledi plitvo dihanje in prekinitev. Tak na in dihanja, kjer so za »vklop« in »izklop« dihalnega središ a potrebne ve je spremembe vsebnosti v krvi kot pri odraslem, je znak nezrelosti dihalnega središ a v možganih, plju ter dihalnih poti in je povsem nenevaren (Kornhauser Cerar, 2005, str. 54).





21

Tatjana Trajber: Uporaba dihalnih blazinic na pediatriji





4 NAJPOGOSTEJŠE BOLEZNI, KI POVZRO AJO

DIHALNE MOTNJE PRI OTROCIH



Novorojen ek se mora po rojstvu prilagoditi na samostojno življenje. Plodovi organi dozorevajo razli no hitro, zato lahko vsak spodrsljaj pri prilagajanju vodi v bolezensko stanje, še zlasti pri prezgodnjem porodu ali porodu z zapleti. Poleg tega se v tem obdobju izrazi ve ina prirojenih nepravilnosti (Felc, 2008, str. 25).

Za preživetje novorojenca je pomembna vzpostavitev dihanja. Pri nedonošen kih je mnogo problemov v zvezi z dihanjem. Respiratorne motnje predstavljajo 70% problemov zgodnje adaptacije. Respiratorne motnje so posledice nezrelosti plju , dihalnega centra in celotnega organizma (Hoyer, 1994, str. 10). Zaradi nezrelosti dihalnega centra se pri nedonošen ku pojavlja periodi no dihanje s prekinitvami dihanja (apnea), ko le-ta »pozabi« dihati (Verbi , Ko ar, 2006, str. 100).


Med najpogostejše bolezni sodijo:

- hialino membranska bolezen plju (HMB),
-
sindrom aspiracije mekonija,
-
bronhopulmonalna displazija (BPD),
-
apneja novorojen ka (AN),
-
sindrom plju ne nezrelosti nedonošen ka,
-
prehodna tahipneja novorojen ka,
-
sindrom nenadne nepri akovane smrti dojen ka (NNSD), - neonatalni abstinen ni sindrom (NAS),
-
odprt Botallov vod,
-
pnevmotoraks ali vdor zraka iz dihalnih poti,
-
plju nica pri novorojen ku,
-
primarna plju na hipertenzija novorojen ka.





4. 1 Hialino membranska bolezen plju (HMB)

Bolezen hialinih membra je še vedno, kljub dobrim možnostim preventive in zdravljenja, pogost vzrok obolevnosti in smrtnosti nedonošen ka. Vzrok bolezni je nezadostna produkcija surfaktanta zaradi prezgodnjega poroda ali pa je pomanjkanje sekundarno, kot





22

Tatjana Trajber: Uporaba dihalnih blazinic na pediatriji





posledica infekcije, hipoksije, šoka, ki povzro ijo njegovo pomanjkanje zaradi okvar pnevmocitov tipa 2, ki ga proizvajajo.

Surfaktant vpliva na napetost plju nih alveol in s tem omogo a normalno izmenjavo plinov v alveolih. Surfaktant se za ne na površino plju izlo ati v poznem fetalnem obdobju, v ve jih koli inah pa po 28. tednu nose nosti. Zato je pojav hialino membranske bolezni odvisen od gestacijske starosti nedonošen ka. Pri donošenih novorojen kih se ta bolezen pojavi zelo redko, najpogosteje se pri akuje pri nezrelih nedonošen kih, donošenih otrocih rojenimi s carskim rezom pred pojavom popadkov in donošenih otrocih, katerih matere imajo sladkorno bolezen.

Klini ni znaki HMB so znaki dihalne stiske: Prvi simptom je tahipneja, sledijo znaki dispneje: ugrezanje medrebrnih prostorov spodnje 1/3 prsnice, juguluma in supraklavikularnih jam pri vdihu. Pri hudi dihalni stiski pa še paradoksno gibanje prsnega koša, stokanje in cianoza. V napredovali fazi bolezni se pojavi neredno upo asnjeno dihaje in apnoi ne pavze. V tej fazi se obi ajno pojavijo tudi znaki okvare osrednjega živ nega sistema, ki opozarja na težko hipoksijo in ishemijo možganov. Pogosti so generalizirani kr i, spremenjen tonus mišic, pavze dihanja in motnje zavesti. Nezdravljena bolezen se med tretjim in šestim dnem kon a s smrtjo.

Diagnosticira se na podlagi:

- anamnesti nih podatkov,
-
klini nega pregleda,
-
rentgenograma plju ,
-
plinske analize arterijske krvi.

Ustrezno zdravljenje spremeni tok bolezni, zmanjša smrtnost in izboljša prognozo ozdravljenih otrok.

Izredno pomemben je nadzor otroka in njegovih življenjskih funkcij z aparaturami in laboratorijskimi preiskavami. Nedonošen ek v inkubatorju mora vdihovati ogrevan in vlažen zrak, ki je pogosto obogaten z kisikom. Na in dodajanja kisika je odvisen od klini ne slike:

- nedonošen ek diha sam in dobiva kisik preko maske,
-
nedonošen ku se dovaja kisik pod stalno zvišanim pritiskom preko aparaturnega

sistema z nosnimi nastavki (nazalni CPAP),





23

Tatjana Trajber: Uporaba dihalnih blazinic na pediatriji





- nedonošen ku je vstavljen endotrahealni tubus in je priklju en na umetno ventilacijo.

Vlažnost zraka, koncentracijo kisika in na in aplikacije kisika predpiše zdravnik. Preko endotraheanega tubusa se po naro ilu zdravnika aplicira, po protokolu dolo ena koli ina surfaktanta.

Možne komplikacije: zapleti dihalne stiske in umetne ventilacije so krvavitve v CŽS, pnevmotoraks, intersticijski emfizem, odprt arterijski duktus z levo – desnim shuntom, infekcije in kroni na bolezen plju novorojen ka.

Preventiva HMB: z analizo amnijske teko ine je mogo e nose nici, ki ji grozi prezgodnji porod, dolo iti stopnjo zrelosti plju nedonošen ka. Kadar ni mogo e prepre iti groze ega prezgodnjega poroda, je potrebno pospešiti dozorevanje plodovih plju s kortikosteroidi. Nose nica dobi intramuskularno kortikosteroid po zdravnikovem naro ilu, po protokolu za dozorevanje plju ploda. Kandidatke so vse nose nice med 24. in 34. tednom nose nosti. Prognoza: s sodobno opremo v enotah za intenzivno nego in terapijo nedonošen kov preživi 80 do 90 % otrok s HMB. 15 do 40% teh otrok pa ima znake kroni ne bolezni plju (bronhopulmonalne displazije), ki je posledica umetne ventilacije in zdravljenja s kisikom (Mardeši , 2003, str. 328-333).





4. 2 Sindrom aspiracije mekonija

Bolezen je posledica aspiracije plodne vode, v katero je fetus med perinatalno asfiksijo izpustil mekonij. Sindrom se pojavlja pri donošenih otrocih – pred 38 tednom nose nosti je namre redek. Okoli 12 % vseh rojenih otrok ima mekonijsko plodno vodo, izmed njih pa samo pri 4 % otrok, ta voda dospe do traheje oz. nižje po dihalni poti.

Patogeneza: Perinatalna asfiksija je glavni vzrok aspiracijskega sindroma. Aspiracija mekonija povzro i, da surfaktant ne deluje normalno, da pove uje atelektazo in zmanjšuje raztegljivost plju .

Klini na slika: Sindrom se kaže s širokim spektrom respiratornih simptomov: od blage dispenje do težke bolezni s smrtnim izidom – kljub zdravljenju. Najpogostejša je slika dispneje in cianoze, ki se pojavi nekaj minut po rojstvu. Rentgenogram prikazuje sliko, s katere so razvidna difuzno nepravilno razširjena podro ja zasen enosti – okoli tretjina otrok in plevralni izliv, etrtina pa prodor zraka iz dihalnih poti (pnevmotoraks).





24

Tatjana Trajber: Uporaba dihalnih blazinic na pediatriji





Prepre evanje: im prej moramo prepoznati možnost za nastanek perinatalne asfiksije, ker je to temelj za dober porod in prepre evanje aspiracijskega sindroma. Tako pri porodu aspirirajo otroka, takoj ko se pojavi glavica ali pa ga intubirajo, da plodna voda ne bi prišla v dihalne poti.

Zdravljenje: Temelji na pazljivem klini nem in elektri nemu nadzoru oksigenacije in acidemije (pulzna oksimetrija, arterijska ph – metrija). Spodbijanje hipoksije in acidoze s postopki: dovajanje kisika, mehani na ventilacija, infuzija hidrokarbonata. Otroke zdravimo tudi z antibiotiki širokega spektra (Mardeši , 2003, str. 334, 335).





4. 3 Bronhopulmonalna displazija (BPD)

Bronhopulmonalna displazija ali kroni na plju na bolezen (KPB) nedonošen kov, predstavlja dolgotrajno odvisnost od dodatka kisika v vdihanem zraku. Razvije jo 15 do 30 % nedonošen kov, rojenih pred tridesetim tednom nose nosti.

Potek bolezni: Bronhopulmonalna displazija je lahko dolgotrajno stanje. Nekateri nedonošen ki potrebujejo dodatek kisika tudi takrat, ko so v vseh ostalih pogledih pripravljeni za odhod domov. Otroci z BPD v prvem letu pogosteje obolevajo zaradi okužb dihal. Take okužbe lahko za otroke pomenijo ponovno potrebo po dihalni podpori z umetnim predihavanjem.

Etiologija: Najpogostejši dejavniki tveganja so: huda nezrelost, dolgotrajno umetno predihavanje z visokimi tlaki in visokimi deleži kisika v vdihanem zraku, okužba, ki prizadene plod že v maternici in oživljanje ob rojstvu.

Klini na slika: Diagnozo je mogo e postaviti tekom treh do štirih tednov na osnovi anamnesti nih podatkov o ventilaciji in terapiji s kisikom, tahipneje in dispneje, hiperkapnije in hipoksemije ter rentgenske slike.

Zdravljenje: Zdravljenje BPD je odvisno od teže in trajanja bolezni, poleg dodatka kisika vklju uje še zdravila (kortikosteroide), omejitev teko ine, ustrezno prehrano ter redno cepljenje. V zelo hudih primerih je potrebna dihalna podpora.

Prepre evanje: Velikega pomena je prepre evanje prezgodnjega poroda in dodajanje surfaktanta. Hiposurfaktozo zdravimo z manjšimi koncentracijami kisika, ki še zagotavlja zadostno oksigenacijo.





25

Tatjana Trajber: Uporaba dihalnih blazinic na pediatriji





Prognoza: BPD traja tedne in mesece, a posledice se lahko kažejo še ve let. Veliko jih lahko ima moteno plju no funkcijo, ki se kaže s pove anim odporom v dihalnih poteh in v zmanjšani raztegljivosti plju . Poleg tega imajo otroci tahipnejo in hipoksijo ter so odvisni od dodatka kisika; lahko pa imajo tudi težje respiratorne infekcije (Mardeši , 2003, str. 339, 340).





4. 4 Apneja novorojen ka (AN)

Apneja je prenehanje dihanja za 20 sekund, pri emer nastane cianoza in bradikardija -(pod 80 na minuto). Apneja se zelo pogosto pojavi pri nedonošen kih, vidna pa je pri 50 – ih % nedonošen kov z gestacijsko starostjo od 31. tedna do 35. tedna. Pri donošenih otrocih je zelo redka, e pa se pojavi, je posledica organskega vzroka. Pozorni pa moramo biti, da apneje ne zamenjamo s periodi nim dihanjem nedonošen ka, pri omenjenem dihanju se otrokova koža namre ne spremeni in tudi bradikardija ni prisotna.

Vzroki: Apneja novorojen ka je lahko centralna – s popolnim prenehanjem dviganja prsnega koša in diafragme ali obstruktivna – zaradi zaprtja dihalnih poti, pri emer je moten pretok zraka. Najpogostejše so apneje, ki so kombinacija centralne in obstruktivne apneje. Vzroki apneje pri nedonošen ku so naslednji: infekcija, obstrukcija ali zapora dihalnih poti, bolezen plju , hipoksemija, hipotermija, hipertermija, intrakranialne krvavitve, hranjenje, zdravila matere, anemija, cerebralne konvulzije.

Dejavniki tveganja: Vemo, da je pri nekaterih dojen kih pove ana verjetnost prekinitve dihanja. Znani dejavniki tveganja so:

- nedonošenost,
-
kroni na plju na bolezen, - hipoksija možganov,
- možganska krvavitev.

Zdravljenje: Prekinitev dihanja je nujno stanje in je nujno ukrepati takoj. Pri nedonošenih je to lahko že dotik. Kadar so prekinitve dihanja centralne in zunanji dražljaj ne zadoš a, je potrebno oživljanje po programu ABC. Pri obstruktivnih prekinitvah pogosto zadoš a sprememba položaja glavice, v primeru tujka v dihalih, ga odstranimo s Heimlichovim prijemom ali pod kontrolo o esa, e je to mogo e. Ti ukrepi se izvajajo takoj in brez odloga (Kani in Pogorevc, 2005, str. 83).





26

Tatjana Trajber: Uporaba dihalnih blazinic na pediatriji





Terapevtski postopki za zmanjševanje apneje temeljijo na delovanju optimalne oksigenacije in plju nega volumna.

Postopki so naslednji:

- nežna mehani na stimulacija zmanjšuje število apnej,
-
prepre evanje podhladitve in naglo ogrevanje,
-
pove ati vdihano koncentracijo kisika v vdihanem zraku, tako da se arterijski PO2

obdrži med 60 – 70 mmHg (okoli 8 kPa) ali prepre iti hipoksijo,
-
dovajati trajni pozitivni raztezni tlak na dihalni poti (CPAP) s pomo jo nosnih cevk

ali skozi endotrahealni tubus,
-
dovajanje Teofilina na 3 mg/kg i.v. vsakih 6 ur, za zmanjševanje število apnej pri

nedonošen ku.

Prognoza: Prognoza apneje pri novorojen ku je odvisna od prognoze osnovne bolezni; tako se na primer: ideopatska apneja nedonošen ka obi ajno preneha, ko otrok dopolni 38 teden gestacije in ta ponavadi ne puš a trajnih posledic (Mardeši , 2003, str. 341, 342).





4. 5 Sindrom plju ne nezrelosti nedonošen ka

Sindrom kroni ne dispneje nedonošen ka – Wilson – Mikityjev sindrom- je kroni na bolezen plju , ki se zaradi nejasnega vzroka pojavi pri otrocih, ki so rojeni pred koncem 32 tedna gestacijske starosti. Zna ilno za bolezen je, da nedonošen ki v prvih tednih življenja niso imeli težav z dihanjem, ampak so se le – te pojavile okoli drugega do sedmega tedna življenja s progresivno dispnejo, hipereksplanzijo toraksa in cianoza. Klini ni potek bolezni in rentgenska slika sta podobni sliki bronhopulmonalne displazije, z razliko, da pri otrocih okvara plju ni nastala zaradi zdravljenja, temve je posledica nezrelost plju . Vzroki za nastanek bolezni so torej v nezrelosti plju . Zdravljenje in prognoza sta podobni kot pri otrocih z bronhoplumonalno displazijo. Bolezen zdravimo z dodatkom kisika, zdravili, omejitvijo teko ine in ustrezno prehrano (Mardeši , 2003, str. 431).





4. 6 Prehodna tahipneja novorojen ka

Prehodno tahipnejo imenujemo tudi sindrom mokrih plju . Zbolijo lahko ve ji nedonošeni ali donošeni novorojen ki, pri katerih so v anamnezi rizi ni dejavniki: porod s carskim





27

Tatjana Trajber: Uporaba dihalnih blazinic na pediatriji





rezom, moški spol, velik plod, prolongiran porod, prevelika sedacija porodnice, nižja ocena po Apgarjevi lestvici, pomanjkanje fosfatidilglicerola v plodovnici.

Vzrok bolezni je upo asnjena poporodna resorpcija plju ne teko ine, zato slabša aeracija plju in nizka komplianca.

Kmalu po rojstvu se bolezen pokaže s tahipnejo (hitrost dihanja velikokrat ve kot 80/min), kažejo pa se tudi drugi znaki dihalne stiske. Izboljšanje lahko nastopi že po nekaj urah ali pa traja bolezen 3 – 5 dni. Pri diferencialni diagnozi vedno pomislimo na sepso s streptokokom skupine B, od tipi ne dihalne stiske novorojen ka pa jo lo imo po kratkem poteku in po zna ilni rentgenski sliki.

Terapija je simptomatska, od dodajanja kisika, dihanja z uporabo nosnega CPAP (constant positive airway pressure) do mehani ne ventilacije (Babnik, 1994, str. 260).





4. 7 Sindrom nenadne nepri akovane smrti dojen ka (NNSD)

Kadar dojen ek umre nepri akovano brez jasnega vzroka, to imenujemo smrt v zibki ali sindrom nenadne nepri akovane smrti dojen ka (NNSD) (Bregant, Štucin Gantar, 2005, str. 153).

Sindrom nenadne smrti dojen ka je najpogostejši vzrok smrti pri otrocih, starih od 2 tedna do 1 leta. Najve krat se smrt pojavi med 2. in 4. mesecem življenja. Nekoliko pogostejši je v zimskih mesecih, v družinah z nizkimi prihodki, med nedonošen ki ali tistimi, ki so bili po rojstvu oživljani, med sorojenci otrok, ki so umrli zaradi tega sindroma, in med otroci mater kadilk (Berkow (ur.), 2000, str. 1215).

Od leta 1991 Svetovna zdravstvene organizacija in nacionalna pediatri na združenja posve ajo veliko pozornost nenadni smrti dojen ka kar je v nekaterih državah privedlo do zmanjšanja teh primerov tudi za 70%. Na zmanjšanje vplivata predvsem dva razloga: upoštevanje priporo il za varnejše spanje otroka (lega na hrbtu, položaj otroka v posteljici) ter natan nejše vodenje statistike, saj je bilo prepoznanih ve vzrokov smrti, ki jih ne uvrš ajo ve v statistiko omenjenega sindroma.

Mednarodna priporo ila za varnejše spanje otroka:

1. Dojen ek naj vedno spi na hrbtu.

2. Poskrbite za primerno telesno temperaturo otroka. Temperatura v prostoru naj ne bo previsoka. Ne pregrevajte otroka z dodatnimi obla ili ali odejami.





28

Tatjana Trajber: Uporaba dihalnih blazinic na pediatriji





3. Vzmetnica mora biti vrsta, pokriva naj celotno površino posteljice.

4. Glava ne sme biti pokrita, naj bo na vzglavju, noge pa na vznožju posteljice.

5. Otrok naj spi v svoji posteljici v vaši bližini vsaj prvih 6 mesecev.

6. Ne kadite v prostoru, kjer se nahaja otrok.

7. Doma e živali ne sodijo v otrokovo posteljico (Bazelj, 2005, str. 167, 168).

Tveganje za NNSD pove ajo lega na trebuhu, uporaba blazin, prekomerno ogrevanje prostora in prekomerno obla enje otroka ter kajenje v prostoru, kjer biva novorojen ek; zanimivo pa uporaba dude tveganje na NNSD zmanjša.

Starši nedonošen kov so ob odhodu domov pogosto v skrbeh zaradi nevarnosti nenadne smrti v zibki. V bolnišnici je vrsta aparatur skrbela za varstvo otroka in nadzirala vsak njegov vdih in sr ni utrip, poleg tega je bilo v bližini usposobljeno osebje, ki je znalo v trenutku ustrezno posredovati. Pred odpustom domov starše vedno pou imo o ustrezni negi otroka, pokažemo jim pravilne položaje otroka med spanjem in v budnosti. Pri nedonošen kih, ki imajo znake sumljive za dihalne premore, ko že polno pijejo preko cuclja ali se dojijo, je potrebno pred odpustom napraviti daljši posnetek nepretrganega hkratnega snemanja frekvence pulza, nasi enosti krvi s kisikom (saturacije) in oblike dihanja, kar imenujemo kardiorespirogram (CRG). V primeru patoloških dihalnih premorov zdravnik podaljša zdravljenje z zdravili, pripravljenimi na osnovi pravega aja ali kave, ki spodbujajo dihalno središ e v možganih ter njihovo u inkovanje preveri s ponovnim snemanjem. V skrajnem primeru, predvsem kadar se nam zdijo starši preve zaskrbljeni zaradi nevarnosti smrti v zibki, jim svetujemo nakup elektronske naprave za doma o uporabo, ki beleži otrokovo premikanje in ob daljši prekinitvi dihanja takoj sproži glasen alarm. Za vsak slu aj staršem zdravstveno osebje pokaže tudi osnove oživljanja, e otrok ob vklju itvi alarma ne bi kazal znakov življenja (Bregant, Štucin Gantar, 2005, str. 153-154).



4. 8 Neonatalni abstinen ni sindrom (NAS)

V asih se znaki neonatalnega abstinen nega sindroma (NAS) ne prepoznajo, še posebej, e porodni ar in pediater – neonatolog nista seznanjena, da je mati uživalka drog. Prisotnost NAS je izraz fizi ne odvisnosti novorojen ka zaradi prekinitve dovajanja droge, ki mu jo





29

Tatjana Trajber: Uporaba dihalnih blazinic na pediatriji





je intrauterino posredovala mati. Droge, ki so prisotne v materinem krvnem obtoku, prehajajo skozi posteljici in u inkujejo na plod. Znaki in simptomi NAS so posledica prevelike vzdraženosti centralnega živ evja, motenega delovanja prebavil in dihal ter neravnovesja vegetativnega živ evja. Mednje spadajo: razdražljivost, tremor, kr i, potenje, bruhanje, driska, nespe nost, moten sesalni refleks, in neuspešno hranjenje, hitro dihanje ali prekinitev dihanja v napadih, zakr enost mišic, kihanje, solzenje. Znaki so nato prisotni ves as adaptiranja centralnega živ nega sistema na delovanje brez prisotnosti drog. Navadno so izraženi znaki nasprotni u inku droge. Nastanek NAS je pogojen z izpostavitvijo otroka v maternici heroinu, metadonu, ostalim opiatom ter neopiatnim sredstvom.

Klini na slika: Približno pri 60 – 90% otrok, ki so intrauterino izpostavljeni drogam se razvije NAS, vendar jih le 50 – 75% potrebuje farmakološko zdravljenje. Terapijo pogosto potrebujejo novorojen ki, ki so bili izpostavljeni metadonu. Ve ina znakov je enakih glede na vrsto droge. Za etek, trajanje ter intenziteta NAS pa so odvisni od vrste drog, asa in doze zadnjega uživanja ter hitrost metabolizma droge pri novorojen ku. Takoj po rojstvu znaki NAS navadno niso prisotni, lahko se razvijejo že v prvih dveh urah življenja, verjetneje pa v 24 – 48 urah (heroin), ali šele v 7 – 10 dneh (metadon). Subakutni NAS, za katerega so zna ilni nemir, razdražljivost, tremor in motnje v spanju pa lahko traja še 3 – 6 mesecev po porodu.

Znaki NAS lahko razdelimo v 5 skupin:
Centralni živ
ni sistem: hiperaktivnost, hiperiritabilnost (prekomerna razdražljivost), povišan miši ni tonus, pretirano živahni kitni refleksi, tremor, kr i, pretirano kihanje, zehanje in kolcanje, kratek nemiren spanec, nekoordiniran sesalni refleks, povišana telesna temperatura.

Dihala: tahipnea , pretirana sekrecija, respiratorna alkaloza.

Gastrointestinalni trakt: neorganizirano, hlastavo sesanje, bruhanje in polivanje, hiperfagija, driske, trebušne kolike.

Vazomotorika: »zamašen« nos, navali rde ice, pretirano znojenje, solzenje, marmorirana koža

Koža: glutealne ekskoriacije, opraskanine obraza, to kaste abrazije.

Zaradi razvoja NAS lahko pri novorojen ku pride do prevelike izgube telesne teže ali do upo asnjenega pridobivanja telesne teže, kar je posledica nekoordiniranega sesanja in





30

Tatjana Trajber: Uporaba dihalnih blazinic na pediatriji





požiranja, ki lahko privede do aspiracije hrane. Novorojen ki, intrauterino izpostavljeni psihostimulansom, kot so kokain ali amfetamin (ecstasy), ne razvijejo fizi ne odvisnosti in NAS. Lahko pa se pri teh otrocih razvije prehodna razdražljivost in tremor ter le v redkih primerih kr i ali cerebrovaskularni insulti. Pri 50% teh otrok beležimo nepravilnosti v EEG, ki pa se v prvih šestih mesecih življenja normalizira. Med poznimi u inki drog nekatere raziskave omenjajo »Sindrom nepojasnjene nenadne smrti dojen ka«. Opisane so tudi kasnejše motnje v razvoju, ki se kažejo z motnjami v vedenju in u enju, vendar lahko le te pripišemo tudi okolju, v katerem otrok živi (Dobrinja, 2006, str. 14).

Zdravljenje:

Znaki NAS so posledica vzdraženosti centralnega živ evja. Cilj zdravljenja je pomiritev dojen ka ob im manjši sedaciji. Za dosego tega je priporo ljiv predvsem morfij in fenobarbiton ali kombinacija obeh po shemi, glede na izraženost odtegnitvenih znakov (Dobrinja, 2006, str. 16).

Najprej ocenimo stanje novorojen ka s to kovnikom po Finnegan – ovi (pregled ponavljamo 2x dnevno ali vsake 4 ure, e je otrok nestabilen).

Otroka negujemo v mirnem, pomožnosti zatemnjenem okolju, posteljnina mora biti mehka, brez grobih robov. Pomemben je vnos teko in, dovolj kalorij, skrbna nega kože in veliko pestovanja. Dojenje vzpodbujamo pri materah na metadonu, ki ne uživajo drugih snovi in ki so HIV negativne (Cetin – Lovšin, 2006, str. 11).





4. 9 Odprt Botallov vod

Botallov vod je povezava med plju nim in telesnim krvnim obtokom. Skozi ta vod plodovo srce poganja kri po telesu namesto v plju a, saj izmenjava plinov v maternici ne poteka v plju ih, temve v posteljici. Obi ajno se vod s stisnjenjem žilne stene zapre nekaj ur po rojstvu, dokon no pa približno v treh tednih. Pri nedonošen kih se žilna stena voda pogosto ne stisne ali pa se vod za asno zapre, nato pa ponovno odpre. Pogosto je dihalna stiska tista, ki vzdržuje odprt Botallov vod. Kadar je pretok krvi ez vod velik, se plju ni obtok prekomerno polni s krvjo, ostalo telo pa dobi premajhen delež krvi. Tako nastane za aran krog, saj se zaradi preobremenitve plju nega obtoka dihalna stiska stopnjuje. Odprt Botallov vod lahko tako vzdržuje dolgotrajno odvisnost od umetnega predihovanja, upo asni rast in obremeni srce (Štucin Gantar, Mole, 2005, str. 69).





31

Tatjana Trajber: Uporaba dihalnih blazinic na pediatriji





Klini ni znaki sr ne dekompenzacije zaradi odprtega Botallovega voda se pojavljajo ob koncu prvega tedna. Slišen je sistolo – diastoli en šum, opazni so dvigajo i pulzi, tahikardija, pove ana jetra, edemi, v najhujših primerih tudi apnoa in poslabšanje dihalne stiske (Felc, 2008, str. 167).

Na rentgenski sliki prsnih organov je lahko vidno pove ano srce. Znaki niso zna ilni in se za njimi lahko skriva tudi drugo obolenje. Diagnozo zdravnik potrdi z ultrazvo nim pregledom srca. Pri nedonošen kih je pogosto uspešno zdravljenje z zaviralci sinteze prostaglandinov (indometacin). Kadar zdravljenje z zdravili ni u inkovito in je pretok krvi skozi vod tako velik, da onemogo a odklop od umetnega predihovanja ali vodi v odpoved delovanja srca, je potrebno operativno zaprtje voda (Štucin Gantar, Mole, 2005, str. 69).





4. 10 Pnevmotoraks ali vdor zraka iz dihalnih poti

Pnevmotoraks je vdor zraka iz dihalnih poti v intersticielni prostor, mediastinum, plevralni in perikardialni prostor ter pod kožo. Iz dihalnih poti obi ajno vdre zrak v plju ni intersticij in se nato razširi v druge dele: mediastinum, plevralni in perikardialni prostor ter pod kožo. Pojavi se pri 1 – 2% novorojen ka, le pri 0,05% daje bolezenska znamenja. Za nastanek so pomembni dejavniki tveganja: mehani na ventilacija, stalni pozitivni tlak zraka v dihalih (CPAP). Pogostejši je pri nedonošen kih. Na rentgenski sliki prsnih organov je viden intersticijski emfizem, to je pegasta prekomerna prezra enost intersticija. Pri vdoru zraka v plebralni prostor so plju a stisnjena, na prizadeti strani, med plju i in prsno steno je viden zrak. Na pnevmotoraks pomislimo, ko se pri novorojen ku oz. nedonošen ku z dejavniki tveganja nenadoma pojavi huda dihalna stiska, cianoza, padec krvnega tlaka, sledi šokovno stanje s padcem sr ne akcije, asimetrijo prsnega koša. Pri avskultaciji je dihanje na prizadeti strani slabo slišno oz. ga sploh ne slišimo. To je življenjsko nevarno stanje. Naredimo rentgensko slikanje in takoj plevralno punkcijo in sprostitev zraka iz plevralne votline. Ta poseg je potrebno hitro izpeljati pri tenzijskem pnevmotoraksu, kjer se tlak zraka progresivno ali napredujo e zvišuje zaradi ventilnega mehanizma. Drenažo zraka opravimo tudi pri pnevmotoraksu brez tenzije, e je ta tako velik, da dela težave pri dihanju (Mardeši , 2003, str. 337, 338).





32

Tatjana Trajber: Uporaba dihalnih blazinic na pediatriji





4. 11 Plju nica pri novorojen ku

Plju nica lahko nastane transplacentarno v asu nose nosti, v perinatalnem ali postnatalnem obdobju. Odvisna je od tega, kako in v kakšnih okoliš inah nastane in kakšni so vzroki, ki privedejo do plju nice. Transplacentarne plju nice nastajajo e mati preboleva infekcijo (npr. CMV, rde ke, konatalni lues itd.). Perinatalno nastale plju nice povzro ijo mikroorganizmi iz kontaminirane plodovnice ter ginekoloških in uroloških okužb matere. To so: ß hemoliti ni streptokok B, gram negativne revesne aerobne bakterije, listerija, genitalne mikoplazme, klamidija trahomatis, CMV in HSV. Etiologija postnatalno pridobljene plju nice je odvisna od tega ali je infekcija nastala v bolnišnici , zlasti na oddelku za intenzivno nego ali pa e se je otrok okužil izven bolnišnice. Povzro itelji bolnišni nih infekcij se razlikujejo od oddelka do oddelka. To so navadno gram negativne revesne aerobne bakterije (Escherichia, klepsiela), Staphylococcus aureus in Staphylococcus epidermidis. Med dolgotrajnim intenzivnim bolnišni nim zdravljenjem so otroci bolj izpostavljeni infekcijam z glivicami ali respiratornimi virusi, ki jih prenašajo obolele osebe ali obiskovalci. Vzrok plju nic pridobljenih izven bolnišnice so ve inoma respiratorni virusi (RS - virus, parainfluenca in influenca, adenovirusi), klamidija trahomatis, mikoplazme, hemofilusi, pnevmokoki in drugi. Etiologija plju nice je odvisna od asa in mesta nastanka. Klini na slika plju nice pri novorojen ku pogosto ni zna ilna, ampak ima splošne znaka okužbe: znižana ali zvišana telesna temperatura, razdražljivost, slaba prekrvavljenost kože, otežko eno hranjenje, tahipneja, dispneja, apneja. Šele ob napredovanju okužbe in vse ve ji prizadetosti plju in dihalne funkcije, nastopijo znaki dispneje (tahipneja, inspiracijska retrakcija, širjenje nosnih kril, ritmi no prikimavanje z glavo zaradi aktiviranja pomožnih dihalnim mišic, stokanje, fenomen gugalnice). Na dispnejo se navezujejo znaki dihalne odpovedi, to so: cianoza, napadi apneje v epizodah in motnje zavesti zaradi hipoksemije. Težke za prepoznavanje plju nice so tudi druge bolezni plju , katere se pojavljajo pri novorojen ku in so težje od plju nice: hiposurfaktoza pri nedonošen ku, sindrom mekonijske aspiracije ali kasneje bronhopulmonalna displazija. Pri pregledu novorojen ka pogosto s perkusijo ali avskultacijo ne najdemo zna ilnih bolezenskih znamenj. Presoja RTG slike prsnih organov je težka, kar velja za otroke, ki imajo bodisi bronhopulmonalno displazijo, aspiracijski sindrom, hiposurfaktozo, edem plju . V teh primerih je težka razmejitev med plju nico ali poslabšanjem osnovne bolezni. Opažanja v zadnjih desetih letih so pokazala, da najtežje poteka infekcija s streptokokom





33

Tatjana Trajber: Uporaba dihalnih blazinic na pediatriji





B. Razvije se v prvih urah, poteka progresivno, v asih fulminantno z ali brez bolezenskih znamenj. Pri starejših in zrelejših novorojen kih se razvije virusna okužba v blažji obliki. Okužijo se doma. Za ne se kot okužba zgornjih dihal (nahod, kihanje, kašelj) z vro ino, nato se pojavi še dispneja. Diagnoza plju nice je predpostavka pri ve ini novorojen kov, ker jo mikrobiološko redko potrdimo, kljub mikrobiološkim pregledom brisov nosu, žrela, aspiratov iz dihal, brisov trahealnega tubusa. Edina zanesljiva ugotovitev (razen biopsije plju , ki pa se v praksi ne izvaja) je hemokultura, ampak je ta pri plju nici zelo pogosto negativna. Samo z izolacijo respiratornega virusa ali klamidije trahomatis je etiološko pomembna, ker normalno je v dihalih ne najdemo. Novorojen ka s plju nico zdravimo z intravenskimi antibiotiki, ki pokrivajo gram+ in gram- klice. Klamidijsko pa z Eritromicinom ali Azitromicinom (Mardeši , 2003, str. 381-383).





4. 12 Primarna plju na hipertenzija novorojen ka

Gre za ohranjen zarodkov obtok oz. povezavo zve anega tlaka v plju nem žilju, desno – levega spoja ez odprt foramen ovale in/ali Botallov vod pri normalnem srcu. Zrel novorojen ek kmalu po rojstvu postane cianoti en kljub visokim koncentracijam kisika (> 70%), je dispnoi en in tahinoi en, razvije se acidoza (Felc, 2008, str. 169). Diferencialnodiagnosti no pride v poštev sindrom aspiracije mekonija v težji obliki, plju nica, hemoragija plju ali hiposurfaktoza ter najpogosteje prirojene sr ne hibe z deno – levim shuntom. Pomembno je izklju iti ali dokazati cianoti no sr no napako. Pri otrocih s plju no hipertenzijo se cianoza vsaj malo popravlja z dodajanjem kisika in z mehansko ventilacijo, medtem ko pa pri otrocih s sr no napako ne. Važen je ehokardiografski pregled. Ti otroci so ob utljivi na kakršno koli rokovanje, zato moramo opravljati le nujne stvari pri otroku (Mardeši , 2003, str. 336).

eprav je zdravljenje odvisno od narave osnovne bolezni in obsega razli ne terapevtske ukrepe, vse bolnike intubiramo in jih simptomatsko zdravimo z hiperventilacijo (hipokapnija-pCO2 < 3,3 kPa in pH >7,5) (Felc, 2008, str. 169).

Patogeneza je v veliki meri odvisna oz. povezana z osnovno boleznijo in o trajanju ter globini hipoksemije. Otroci kateri preživijo do 1.leta starosti praviloma nimajo težjih plju nih ali možganskih posledic (Mardeši , 2003, str. 336).





34

Tatjana Trajber: Uporaba dihalnih blazinic na pediatriji





5 ZDRAVSTVENA NEGA OTROK PRI OBOLENJU DIHAL



Sodobna pediatri na zdravstvena nega mora imeti jasen temelj delovanja in biti osnovana na konceptih, ki zadovoljujejo pri akovanja in potrebe otrok, staršev in družbe. Potrebno je aplicirati teorije in koncepte humanisti ne zdravstvene nege, kjer je temeljna skrb otrok. V skrbi za otroka je predvsem pomembno, kako delamo in ne samo, kaj delamo. V procesu zdravstvene nege sodelujejo v enakovrednem partnerskem odnosu otrok, starši oz. družina in medicinska sestra.

Pediatri na zdravstvena nega se razlikuje od zdravstvene nege odraslega. Razlikuje se v spretnostih (in znanju), zahtevanih za negovanje otroka, tako v tehnikah opazovanja kot psihi ni pomo i in vklju evanju staršev v negovanje, kar zahteva specialna znanja pri u enju in pomo i (Pajnkihar in Kegl, 2007, str. 149).

Medicinska sestra delo na rtuje po procesu zdravstvene nege, ki je primeren za pediatri nega varovanca (Korenin, 2007, str. 56).

Medicinska sestra je vklju ena v vse aktivnosti zdravstvene obravnave otroka. Izvaja strokovno nego in se ob tem vklju uje v delo celotnega zdravstvenega tima na eni strani, na drugi strani pa vzdržuje zvezo med otrokom in njegovimi starši. Za kakovostno delo medicinske sestre so zelo pomembni dobri:

- medosebni odnosi medicinska sestra – otrok – starši,
-
medosebni odnosi znotraj negovalnega in zdravstvenega tima,
-
delovne navade in osebnostne kvalitete zdravstvenih delavcev (Kegl, 2006, str.

126).

Od medicinske sestre se zahteva in pri akuje da ima visoko specializirana znanja in spretnosti, in je:

- nosilka in izvajalka celostne zdravstvene nege,
-
zagovornica otroka in družine,
-
posrednica informacij otroku in staršem,
-
u iteljica,
-
podpora otroku in staršem,
-
svetovalka in koordinatorica,
-
strokovna sogovornica v negovalnem in zdravstvenem timu (Pajnkihar in Kegl,

2007, str. 150).





35

Tatjana Trajber: Uporaba dihalnih blazinic na pediatriji





Specifi na znanja omogo ajo medicinski sestri profesionalen pristop, ter predvidevanje in reševanje zapletov v okviru rizi nih življenjskih aktivnosti (Korenin, 2007, str. 56).

Zelo pomemben je prvi stik z otrokom in starši, saj je vsak med loveški stik vzajemen. Z vsem, kar povemo, pa tudi s tistim, kar ni izgovorjeno (s svojo pojavnostjo, z na inom kako smo oble eni, kako se gibamo…), vplivamo na drugo osebo (Kegl, 2006, str. 126).

Komunikacije je sestavni del zdravstvene nege in izjemno pomembna pri zadovoljevanju potreb vsakega posameznika. Medicinska sestra ves svoj delovni as komunicira z otrokom ali njegovimi starši, zato pa potrebuje tudi ustrezno znanje in izkušnje s komunikacijo. Na tak na in lažje sprejema bolnega otroka in njegove starše, se vživi v njihov položaj in jim tako pomaga na njihovi poti do zdravja (Kegl, 2006, str. 126).

Namen oskrbe dihalnih poti je razpoznati in odstraniti vzrok za zaporo, omogo iti dobro dihanje in prepre iti zatekanje (aspiracijo) želod ne vsebine v plju a.

Kadar otrok slabo diha, mora medicinska sestra poostriti opazovanje otroka in znati tudi ukrepati, da je dokon na odpoved dihanja – zastoj dihanja – z vsemi posledicami, ne bo našla nepripravljene. Samo tako lahko prepre imo anoksi no okvaro možganov in tudi odpoved drugih organov kot posledica pomanjkanja kisika (hipoksije) v organizmu.

Kriti nost v bolezni otroka ozna uje odpoved ene ali ve življenjskih funkcij, do esar lahko pride pri najrazli nejših boleznih. Pri hitri razpoznavi otrokovega stanja je potrebno vedeti:

- kdaj je ogroženo otrokovo življenje,
-
kakšni naj bodo takojšnji ukrepi za ohranitev življenja,
-
s katerimi zdravili in teko inami najbolj u inkovito pomagamo,
-
katere preiskave so nujne in je rezultate mogo e dobiti takoj,
-
katera bolezen je pripeljala otroka v kriti no stanje (Primoži , 1994, 21-23).

Prav tako je pomembno, da medicinska sestra pozna normalne vrednosti otrokovih vitalnih znakov glede na njegovo starost, saj to omogo a ustrezno presojanje poslabšanja stanja. Motnje ali prenehanje dihanja so v otroškem obdobju pogost vzrok za nastanek kriti nega stanja, zato mora biti medicinska sestra vedno pripravljena, da lahko ustrezno in pravilno ukrepa. Medicinska sestra opazuje dihanje in druge vitalne znake, vklju no z merjenjem nasi enosti hemoglobina v aterielni krvi s kisikom ter monitoriranjem otroka.





36

Tatjana Trajber: Uporaba dihalnih blazinic na pediatriji





Opazovanje poteka po ve merilih:

- frekvence dihanja,
-
na ina in kakovosti,
-
ritma ter zvoka dihanja,
-
sprememb prsnega koša,
-
položaj in barva otroka (Lesjak, 2005, str. 63).

Pri opazovanju otroka ji je v veliko pomo tudi dihalni monitoring, ki ga uporablja za spremljanje in oceno delovanja dihal. Najpomembnejše meritve pri dihalnem monitoringu so:

- impedan na pnevmografija, ki spremlja in zapisuje gibanje prsnega koša,
-
spirometrija je metoda s katero merimo plju ne volumne,
-
kožno merjenje krvnih plinov je neinvazivno, neprekinjeno in dokaj natan no

merjenje parcialnega tlaka kisika in ogljikovega dioksida v tkivih (pO2, pCO2),
-
pulzna oksimetrija je neinvazivno kožno merjenje nasi enosti hemoglobina s

kisikom,
-
kapnometrija je metoda, s katero merimo parcialni tlak kisika CO2 v izdihanem

zraku na koncu izdiha – »end tidal CO2« (ETCO2) (Grosek, 1994, str. 58-60). Dober pripomo ek medicinski sestri pa je tudi apnea blazinica, na kateri otrok leži, ki nas takoj opozori, e novorojen ek preneha dihati.

Skupne naloge v okviru zdravstvene nege za negovalni na rt:

- optimalna mikroklima,
-
merjenje in beleženje frekvence in kvalitete dihanja in stalno opazovanje dihanja, - merjenje SpO2,

- odstranjevanje sluzi iz nosu
-
dvignjeno vzglavje,
-
menjavanje položaja
-
pomiritev otroka,
-
izvajanje aspiracije, inhalacije, aplicira O2 po naro ilu zdravnika,
-
omiljen suhi kašelj in produktivni kašelj,
-
ob napadu kašlja vzeti otroka v naro je,
-
v primeru povišane telesne temperature, izvajanje ohlajevalne kopeli,





37

Tatjana Trajber: Uporaba dihalnih blazinic na pediatriji





- obla ila, ki otroku ne utesnjujejo prsnega koša, - merjenje telesne teže,
-
beleži bilanco teko in/24h

- beleženje število mikcij in barvo urina, pogostost defekacij,
-
aplikacija zdravil po naro ilu zdravnika (Hoyer, 1994, str. 167, 168).

Medicinska sestra beleži vsa opažanja in meritve v medicinsko in negovalno dokumentacijo. Pravo asno obveš anje odgovornega zdravnika, pravilno prepoznavanje dihalne stiske in ustrezno ukrepanje kot del zdravstvene nege omogo ajo kakovostno in strokovno oskrbo otroka v dihalni stiski (Lesjak 2005, str. 65).

Prav tako mora medicinska sestra ves as izvajati zdravstveno – vzgojno delo na tistih podro jih, za katere bodo starši skrbeli doma. Svetovanje mora potekati sistemati no, natan no in sproti. Staršem razlaga na njim razumljiv na in in sproti preverja, e so jo razumeli. Informacije in navodila jim da tudi v pisni obliki. Medicinska sestra pou i starše o:

- osnovah otrokove bolezni, znakih morebitnega poslabšanja, ter pravilnem ukrepanju,

- negovalno – terapevtskih postopkih, ki jih bodo izvajali doma, - osnovnem higienskem režimu,
-
rokovanju in skrbi za aparature,
-
uporabi in shranjevanju zdravil,
-
enju in razkuževanju pripomo kov,
-
možnostih servisiranja in nabave potrošnega materiala.

Pomemben podatek so tudi telefonske številke, ki jih bodo starši uporabili v stiski. To so na primer številke zdravnika, medicinske sestre, nujne medicinske pomo i, serviserja tehni ne opreme… (Korenin, 2007, str. 57).





5. 1 Standard

Standardi so sprejete in veljavne norme, ki opredeljujejo aktivnosti zdravstvene nege in stopnjo kakovosti zdravstvene nege. Standardi morajo biti dinami ni, da jih je možno prilagajati in spreminjati. Odražati morajo vidike sodobne zdravstvene nege, najnovejše ugotovitve raziskovalnega dela, potrebe s prakti nimi izkušnjami, strokovno





38

Tatjana Trajber: Uporaba dihalnih blazinic na pediatriji





usposobljenost in pristojnosti lanov negovalnega tima. Obenem pa morajo odražati tudi specifi nost posameznega podro ja zdravstvene nege. Standardi opredeljujejo tudi pogoje za izvajanje zdravstvene nege in pri akovane rezultate. Kriteriji morajo biti merljivi, specifi ni, primerni, razumljivi, jasni in sodobni. Kriteriji so merilo za vrednotenje, primerjanje in presojanje standardov, hkrati pa so tudi merilo, za ocenjevanje uspešnosti u inkovitosti in kakovosti zdravstvene nege (Hajdinjak in Megli , 2001, str. 32).

S standardi ne opisujemo niti povpre ne niti idealne oskrbe, pa pa tisto, ki jo po strokovnih in znanstvenih dognanjih in v okviru razpoložljivih sredstev lahko ponudimo celotni skupini obravnavanih bolnikov. Ko je standard sprejet, je zavezujo in vsako odstopanje je treba utemeljiti. Zato pa velja, da morajo biti standardi uresni ljivi, sicer izgubijo verodostojnost. Veljavni standardi morajo biti dostopni vsem medicinskim sestram na oddelku (Kadivec, 1998, str. 211).





5. 2 Uporaba apnea blazinice in monitorja

Apnea – prekinitev dihanja za ve kot dvajset sekund – se najpogosteje pojavlja pri nedonošen kih, zahiran kih, pri novorojen kih po težkih porodih in pri tistih z obolenji dihal in osrednjega živ nega sistema. Pojavlja se tudi pri dojen kih s tveganji za prekinitve dihanja.

Apnea blazinice so varen, zanesljiv in enostaven pripomo ek, ki okolico opozarjajo na prekinitev ali upo asnitev dihanja pri otroku. Senzorna enota je nameš ena pod vzmetnico, na kateri otrok leži, naprava neprekinjeno zaznava tresljaje, kateri so posledica gibanja in dihanja otroka ter sproži zvo ni in svetlobni alarm, e ve kot 20 sekund ne zazna otrokovega premika.


Pripomo ki za registracijo motenj dihanja:

- nadzorna enota,
-
senzorna enota,
- alkalne baterije,
- adapter za priklju itev,
- bolnikova dokumentacija.





39

Tatjana Trajber: Uporaba dihalnih blazinic na pediatriji





Ugotavljanje stanja:

1. Pregledamo zdravnikova naro ila glede apnea blazinic.

2. Uporaba apnea blazinice z monitorjem se izvaja:

a) v Enoti intenzivne terapije na pediatriji,

b) na Odseku za dojen ke Klinike za pediatrijo,

c) na Oddelku pediatri nih kirurških strok,

d) v Enoti za posebno nego novorojen kov Klinike za perinatologijo,

e) v enoti za rooming-in novorojen kov ob materah v porodnišnici,

f) doma.

3. Dolo imo najustreznejše mesto za namestitev apnea alarma. Mesto namestitve mora biti ravno na trdi podlagi ( e ni trde podlage, se pod senzorsko blazino položi trda podloga, npr. lesena ploš a). Senzorska blazina naj bo locirana tako, da bo njena sredina približno na mestu, kjer je dojen kov prsni koš.

4. Ocenimo znanje o uporabi apnea blazinice z monitorjem pri starših.


Negovalne diagnoze

Analiza podatkov lahko odkriva naslednje negovalne diagnoze pri otroku, ki potrebuje to aktivnost

- dihanje, neu inkoviti vzorci dihanja,
-
izmenjava plinov, nepopolna (Gordon, 2003, str. 169, 171).

Vzroki so individualni in temeljijo na otrokovem zdravstvenem stanju ali njegovih potrebah.


Na rtovanje

1. Cilji glede na postavljene negovalne diagnoze:
-
dihanje bo kontrolirano,
-
daljše prekinitve dihanja od 20 sekund bodo odkrite,
-
prva pomo bo nudena pravo asno,
-
zdravnik bo obveš en takoj po apnoi ni epizodi,
-
uvedeni bodo dodatni ukrepi za zagotovitev regularnega dihanja, - prepre ene bodo posledice dihalnih motenj.

2. Staršem pojasnimo namen uporabe apnea blazinice z monitorjem.





40

Tatjana Trajber: Uporaba dihalnih blazinic na pediatriji





3. Metoda dela je ista.

4. Pripravimo prostor in pripomo ke.


Izvajanje


Pomembno
Vsak otrok za kontrolo dihanja z apnea blazinico mora imeti svojo posteljico in svoj apnea monitor. Dvoj ka si ne smeta deliti iste posteljice, niti ob uporabi lo enih naprav. Ni dovoljeno, da si dvoj ka delita, eno kontrolno enoto, povezano s kablom na dve lo eni senzorni blazini. Take nepravilne rešitve lahko ogrozijo enega od dvoj kov, kajti kontrolna enota ne zazna premikanja dihanja enega dvoj ka, e drugi diha.


1. Umijemo in razkužimo si roke.

2. Senzorno blazino postavimo na dno posteljice, položimo žimnico oz. podlogo ležiš a na senzorsko blazino in vstavimo baterije v kontrolno enoto.

3. Vklopimo stikalo, e so baterije v redu, se bo zaslišal pisk in prižgale se bodo signalne lu ke. im preverimo baterije napravo izklopimo.

4. Pritrdimo kontrolno enoto na posteljico, kontrolna enota naj bo vidna in ne sme biti prekrita, pri ve jih otrocih jo namestimo izven otrokovega dosega, v primeru montaže kontrolne enote na steno uporabimo priloženi nosilec za montažo enote na steno.

5. Priklopimo kabel senzorske blazine na kontrolno enoto, pri tem pa moramo biti pozorni, da morebitni zrahljani del ni dovolj dolg, za nastajanje zank. e je kabel predolg se lahko zvije. e se v posteljici uporabljata dve senzorski blazini, je za povezavo priložen razdelilec za priklop kablov.

6. Ko je apnea monitor tako pripravljen, uredimo posteljo in položimo otroka v posteljico.

7. Vklopimo kontrolno enoto (vklop mora biti potrjen s kratkim piskom in utripom vseh signalnih svetilk).

8. Zelena svetilka utripa v ritmu otrokovega dihanja ali premikanja.

9. Preden vzamemo otroka iz posteljice, izklopimo napravo.





41

Tatjana Trajber: Uporaba dihalnih blazinic na pediatriji





Vrednotenje in ukrepanje

1. Sprožitev zvo nega in svetlobnega alarma na apnea monitorju zaradi motenj v dihanju:

- potrebno je takoj preveriti otrokovo stanje in e ne diha nudimo prvo pomo ,

- pokli emo zdravnika,
-
o istimo usta in zgornja dihala,
-
zrahljamo obla ila in pomasiramo prsni koš, dlani in podplate, - zdravnik dokon no ovrednoti problem in predpiše ukrepanje.

2. Sprožitev zvo nega in svetlobnega alarma na apnea monitorju ob normalnem dihanju otroka:

- ocena pravilnosti namestitve dihalne blazinice (debelina žimnice do 15 cm), - pregled baterij in njihova zamenjava,
-
ocena vseh kontaktov,
-
zamenjava dihalne blazinice,
-
seznanitev strokovnjaka iz medicinske elektronike o potrebi po kompletnem

pregledu in oceni delovanja apnea blazinice z monitorjem.


Dokumentiranje in poro anje

1. Datum nastavitve in odstavitve apnea blazinice in monitorja zabeležimo v medicinsko in negovalno dokumentacijo.

2. Vpišemo in opišemo tudi vsako apnoi no atako in posledi na ukrepanja v dokumentacijo zdravstvene nege.

3. Vpišemo in opišemo tudi vsako težavo pri uporabi apnea blazinice

4. Nadzorni medicinski sestri ali zdravniku sproti poro amo o kakršnih koli spremembah.





42

Tatjana Trajber: Uporaba dihalnih blazinic na pediatriji





Blazinica za zaznavanje prekinitve dihanja je enostavna naprava, ki z alarmom opozori na prekinitve ali upo asnitev dihanja dojen ka. Ne prepre uje zastoja dihanja, vendar nanj opozori okolico (starše, osebje v zdravstvenih ustanovah). eprav je namenjena predvsem za uporabo na domu, jih uporabljamo tudi v zdravstvenih ustanovah (porodnišnicah, enotah intenzivne nege). V bolnišnicah uporabljamo pri dojen kih s pove anim tveganjem skupaj z apnea blazinicami tudi pulzni oksimeter z alarmi in po potrebi tudi dodatno ogrevanje ležiš a. Apnea blazinice uporabljajo tudi v UKC Maribor in sicer na Kliniki za ginekologijo in perinatologijo v Enoti neonatologije na Oddelku za perinatologijo ter na Kliniki za pediatrijo v Enoti intenzivne terapije in Odseku za dojen ke. Prav tako uporabljajo apnea blazinice v UKC Ljubljana, bolnišnice Kranj, Celje, Postojna, Izola, Jesenice, Murska Sobota, Šempeter…

Na voljo je ve vrst apnea blazinic. Najpogosteje se uporabljajo senzorske blazinice, ki so nameš ene pod vzmetnico in zaznavajo otrokovo gibanje oz. dihanje (Babysense, Nanny, Angelcare). Uporabljajo pa se tudi apnea monitorji, ki se zataknejo za rob otrokove pleni ke in tako spremljajo premikanje trebuha vklju no z dihanjem (Respisense). Respisense je majhen, prakti en, deluje na baterije, spremlja vsa gibanja otrokovega trebuha. e se gibanje preneha ali pa preve upo asni, se po 15 sekundah sproži vibriranje naprave, e gibanje trebuha še vedno ni prisotno se po 5 sekundah sproži zvo ni alarm. Respisense je predvsem primeren za doma e okolje, saj je pritrjen na otrokovih pleni kah tako, da je otrok lahko povsod v stanovanju ali pa zunaj.

Naprave Babysense, Nanny in Angelcare (AC300 – zaznava premikanje/dihanje, AC301-R – zaznava premikanje/dihanje in zvok, AC401 - zaznava premikanje/dihanje in zvok) delujejo podobno. Sestavljene so iz nadzorne enote in senzorske blazinice, ki se položi na

vrsto, ravno dno postelje pod vzmetnico. Otrok ni v direktnem stiku z blazinico, prav tako pa iz senzorne ploš e ne prihaja nobena oblika sevanja. Blazinica ima piezo elektri ne senzorje, ki pretvarjajo tresljaje v elektri ni signal. V kompletu Babysensa in Angelcare sta dve senzorni blazini, pri Nanny pa ena nekoliko ve ja blazina. Blazina mora biti položena pod predelom prsnega koša. Blazinica zaznava tresljaje, ki nastanejo zaradi dihanja ali premikanja otroka. Nadzorna enota sproži alarm, e frekvenca vdihov pade pod 10 vdihov na minuto (Nanny 8 vdihov/min) ali pa ne zazna premikanja (dihanja) ve kot 20 sekund.





43


6 APNEA BLAZINICE

Tatjana Trajber: Uporaba dihalnih blazinic na pediatriji





Ob utljivost senzorja pri Angelcare je nastavljiva, lahko se nastavi tudi tako, da senzor zazna premikanje po celem ležiš u. Angelcare lahko deluje z baterijami ali pa preko adapterja, medtem ko Babysense in Nanny pa samo ob uporabi baterij. Alarm je pri vseh napravah tako zvo ni kot svetlobni. V takem primeru morajo straši ali zdravstveno osebje preveriti stanje dojen ka ter ustrezno ukrepati.


Slika 6: Babysense

Vir: Nemus lex (2009)

Slika 7: Nanny

Vir: Oromed Healthcare (2009)





44

Tatjana Trajber: Uporaba dihalnih blazinic na pediatriji





Slika 8: Angelcare

Vir: Littlehedgehog (2009)

Slika 9: Respisense

Vir: Respisense Baby Monitor (2009)





6. 1 Montaža

1. Postavite senzorsko blazino na dno posteljice (koška oziroma mesta, kjer bo otrok spal), kot prikazuje slika. Položite žimnico oziroma podlogo ležiš a na senzorsko blazino, pri tem pa upoštevajte spodnje napotke:

- senzorska blazina naj bo locirana tako, da je njena sredina približno na mestu, kjer je dojen kov prsni koš,





45

Tatjana Trajber: Uporaba dihalnih blazinic na pediatriji





- senzorska blazina naj bo nameš ena na ravno in trdo podlago, senzorska blazina ne sme biti zvita ali upognjena,

- e posteljica sama nima trde podlage (je samo vzmetena), podložite pod senzorsko blazino trdo podlago (npr. leseno podlago),

- e želite uporabljati podlago na dveh ležiš ih, lahko za drugo ležiš e naro ite dodatno senzorsko blazino in premeš ate samo kontrolno enoto. Do dve senzorski blazini (za enega otroka) sta lahko hkrati priklopljeni na eno kontrolno enoto.


Slika 10: Postavitev senzorske blazine

Vir: Hisense (2009)


2. Vstavite bateriji v kontrolno enoto (pokrov ek baterij se nahaja na zadnji strani kontrolne enote).

- uporabljajte vedno novi alkalni bateriji (ne akumulatorskih baterij), - polariteta baterij je jasno ozna ena v ležiš u baterij,
-
zaprite pokrov baterij in vklopite stikalo v pozicijo I,
-
e so baterije v redu, se bo zaslišal pisk in prižgale signalne lu ke,
-
izklopite stikalo v položaj 0-izklop,
-
e se ob ponovnem vklopu ne zasliši pisk, preverite baterije.





46

Tatjana Trajber: Uporaba dihalnih blazinic na pediatriji





3. Pritrdite kontrolno enoto na posteljico. Pri tem uporabite priloženi pritrdilni pas – trak.

- kontrolna enota naj bo vidna in ne sme biti prekrita,
-
pri ve jih otrocih jo namestite izven otrokovega dosega,
-
v primeru montaže kontrolne enote na steno, uporabite priloženi nosilec za montažo

enote na steno.

4. Priklopite kabel senzorske blazine na kontrolno enoto. (Kabelski konektor se mora zasko iti in pri tem zaslišite rahel klik.)

- napeljite kabel tako, da morebitni zrahljan del ni dovolj dolg, za ustvarjanje zank.

Pri ve jih otrocih namestite kabel izven otrokovega dosega,
-
e ne potrebujete celotne dolžine kabla, zvijte preostali kabel in ga skrbno pritrdite

izven otrokovega dosega,
-
v primeru montaže kontrolne enote na oddaljeno lokacijo, uporabite priloženi

podaljševalni kabel (5m). Uporabite lahko samo en podaljševalni kabel,
-
e v posteljici uporabljate dve senzorski blazini, je za povezavo priložen razdelilec

za priklop kablov,
-
za izklju itev kabla iz kontrolne enote, pritisnite jezi ek konektorja v smeri proti

kablu in izvlecite kabel.

5. Vklop in indikacija stanj
-
stikalo – položaj 0 = izklopljeno, I = vklopljeno,
-
zelena svetilka – utripanje signalizira otrokovo dihanje ali premikanje, - rde a svetilka – utripanje signalizira ALARM,
-
rde a svetilka – utripanje signalizira nizko kapaciteto baterij.





6. 2 Uporaba detektorja dihanja

1. Položite otroka v posteljico – ležiš e.

2. Vklopite kontrolno enoto. (Vklop mora biti potrjen s kratkim piskom in utripom vseh signalnih svetilk).

3. Zelena svetilka bo utripala v ritmu otrokovega dihanja ali premikanja.

4. Izklopite napravo, preden vzamete otroka iz posteljice.





47

Tatjana Trajber: Uporaba dihalnih blazinic na pediatriji





6. 3 Testiranje naprave

Napravo lahko testirate na spodaj opisan na in. Priporo amo preizkus enkrat tedensko!

1. e je otrok v posteljici in je naprava vklju ena, mora zelena svetilka utripati v ritmu otrokovega dihanja ali premikanja.

2. Pustite napravo vklopljeno in vzemite otroka iz posteljice. Zelena svetilka sicer lahko še utripa nekaj asa (tresljaji posteljice ob jemanju otroka iz posteljice). Ne dotikajte in ne držite posteljice – naprava lahko zaznava vaše dihanje in premikaje.

3. Ko se utripanje zelene svetilke preneha za ve kot 20 sekund (utripanje mora prenehati, e so izpolnjeni pogoji iz predhodne to ke), mora naprava sprožiti opozorilne piske in nato sprožiti alarmni zvok – sireno. Med alarmom mora utripati rde a opozorilna svetilka. Alarm izklju ite z izklopom naprave.

e naprava ni delovala kot je opisano zgoraj, preverite naslednje:

1. Ob vklopu naprave se zasliši kratek pisk. e ne, preverite napajanje-baterije.

2. Ob vzetju otroka iz posteljice zelena svetilka preneha utripati. e svetilka ne preneha utripati, naprava zaznava mote e neželene tresljaje – vibracije, zato upoštevajte naslednja opozorila!

Pomembna OPOZORILA:

- blazinica je zelo ob utljiva naprava, zmožna zaznavati dihanje spe ega otroka.

Neželeni in mote i tresljaji in vibracije posteljice, tal ali cele stavbe lahko vpliva na delovanje naprave. Posteljica se ne sme dotikati druge postelje – ležiš a (katero uporablja druga oseba ali žival). Posteljica se ne sme dotikati nobene stvari, ki povzro a tresljaje. Neželene tresljaje lahko povzro ajo tudi mo no gibanje zraka (klima naprave, ventilatorji…), hoja oseb blizu posteljice ali drugi viri tresljajev. Kadar premeš ate posteljico na drugo lokacijo, vedno izvedite test delovanja naprave, preden jo za nete uporabljati na novi lokaciji,

- za žimnico oz. podlogo ne uporabljajte trdih materialov kot stiropor (expanded

Polystyrene) in podobno, ker so zelo ob utljivi na gibanje zraka (tresljaji), kar lahko vodi k napakam v delovanju naprave,

- prosim upoštevajte, da vas naprava lahko samo opozarja v primeru nevarnosti. e ima otrok zdravstvene težave je na vas in zdravniku, da pomagate otroku,

- proizvajalec zagotavlja garancijo samo za izdelek. Garancija ne velja za baterije.

Proizvajalec tudi ne odgovarja, e izdelek ni uporabljen v skladu z temi navodili,





48

Tatjana Trajber: Uporaba dihalnih blazinic na pediatriji





- proizvajalec ne priporo a nakupa ali izposoje rabljenega izdelka. V primeru neprevidnega ravnanja z izdelkom, se lahko ob utljivost senzorja zmanjša z vsemi posledicami. Proizvajalec ne sprejema odgovornosti za delovanje izdelka v takem primeru.

Vir: Nanny (2009)





6. 4 Zamenjava baterij

e je kapaciteta baterij zmanjšana, utripa rde a signalna svetilka in ob vklopu ni slišati kratkega piska. V tem primeru zamenjate bateriji. Uporabljajte vedno dve novi alkalni AA bateriji. Polarizacija je jasno ozna ena v ležiš u baterij. Po zamenjavi baterij vklopite napravo in mora se zaslišati kratek pisk. e ne zaslišite piska, preverite bateriji. Ne uporabljajte akumulatorskih baterij – baterij za polnjenje.





6. 5 Vzdrževanje in enje

Blazinica ne potrebuje (razen menjave baterij) nobenega posebnega vzdrževanja. Priporo a se redno testiranje naprave – enkrat tedensko. Po potrebi uporabite za enje vlažno mokro krpo. Ne uporabljajte agresivnih istilnih sredstev. Izogibajte se stiku teko in z notranjostjo kontrolne enote ali senzorske blazine. Zaš itite senzor pred mehanskimi poškodbami. Udarci, padci, zvijanje ipd. lahko poškodujejo senzorsko blazino! Priporo ljiva teža uporabnika dihalnih blazinic je od minimalno 2 kg do maksimalno 15kg. Vir: Nanny (2009)





49

Tatjana Trajber: Uporaba dihalnih blazinic na pediatriji





7 RAZISKAVA


7. 1 Namen:

Namen raziskave je bil predstaviti uporabo apnea blazinic, katere uporabljajo v Enotah intenzivne terapije in na Odseku za dojen ke na Kliniki za pediatrijo, ter v Enoti neonatologije Oddelka za perinatologijo na Kliniki za ginekologijo in perinatologijo UKC Maribor. Raziskali smo tudi razne vidike vloge in odgovornosti medicinske sestre ob uporabi apnea blazinic pri respiratornih obolenjih novorojen kov in dojen kov s tveganji za motnje dihanja..





7. 2 Cilji:

- ugotoviti ali negovalno osebje pri uporabi apnea blazinic uporablja standarde negovalnih intervencij,

- ugotoviti s katerimi težavami se negovalno osebje sre uje pri uporabi apnea blazinice.





7. 3 Hipoteze:

- osebje negovalnega tima pri izvedbi negovalne intervencije »kontrola dihanja s pomo jo dihalne blazinice« upošteva predpisan standard,

- osebje negovalnega tima je seznanjeno z na inom uporabe apnea blazinice, - osebje negovalnega tima meni, da je apnea blazinica varen pripomo ek,
-
osebje negovalnega tima pogosto uporablja apnea blazinico na oddelku,
-
osebje negovalnega tima natan no pozna delovanje apnea blazinice.





7. 4 Metodologija:

Za pisanje diplomske naloge smo uporabili kvantitativno metodologijo in deskriptivno metodo dela. Za izdelavo teoreti nega dela diplomske naloge smo uporabili ustrezno doma o in tujo literaturo. Za raziskovalni del diplomske naloge pa smo uporabili anonimni anketni vprašalnik, ki je vseboval 16 vprašanj zaprtega tipa. Dobljene podatke smo s





50

Tatjana Trajber: Uporaba dihalnih blazinic na pediatriji





pomo jo ra unalniškega programa Microsoft Excel statisti no obdelali, rezultate pa grafi no prikazali.





7. 5 Raziskovalno okolje:

Anketo smo izvedli v Enoti intenzivne terapije in odseku za dojen ke na Kliniki za pediatrijo ter v Enoti za neonatologijo Oddelka za perinatologijo na Kliniki za ginekologijo in perinatologijo UKC Maribor.





7. 6 Raziskovalni vzorec:

Razdelili smo 50 anketnih vprašalnikov naklju no izbranemu negovalnemu osebju, od tega smo dobili 46 pravilno izpolnjenih anket, katere smo uporabili za raziskavo.





7. 7 as raziskave:

Zbiranje podatkov je potekalo od 27.7.2009 do 10.8.2009.





7. 8 Eti ni vidik:

Za izvajanje raziskave smo pridobili soglasje Sveta za zdravstveno nego UKC Maribor. Anketirancem je bila zagotovljena anonimnost in možnost odklonitve anketiranja. Dobljene podatke smo uporabili izklju no za izdelavo diplomske naloge.





51

Tatjana Trajber: Uporaba dihalnih blazinic na pediatriji





8 REZULTATI



Graf 1: Spol anketiranega osebja



ženski moški





0%





100%





V anketo je bilo vklju enih 46 (100%) žensk.


Graf 2: Starost anketiranega osebja




od 20 - 30 let od 31 - 40 let od 41 - 50 let ve kot 50 let





9%


20%





36%

35%





Med anketiranimi prevladuje starostno obdobje 41 – 50 let (36%), sledi obdobje od 31 – 40 let (35%), 20% anketiranih je starih od 20 – 30 let, najmanj anketiranih (9%) pa je starih ve kot 50 let.





52

Tatjana Trajber: Uporaba dihalnih blazinic na pediatriji





Najve anketiranih 35 (76%) ima srednjo strokovno izobrazbo, sledi visoka strokovna izobrazba 8 (17%), najmanj anketiranih 3 (7%) pa ima višjo strokovno izobrazbo.


Graf 4: Leta zaposlitve v zdravstvu





Najve anketiranih 29 (64%) je v zdravstvu zaposlenih 15 let in ve , 8 (17%) anketiranih je zaposlenih do 5 let, 7 (15%) anketiranih je zaposlenih od 10 – 15 let, najmanj od anketiranih 2 (4%), pa je v zdravstvu zaposlenih od 5 – 10 let.





53


Graf 3: Izobrazba anketiranega osebja



srednja strokovna izobrazba višja strokovna izobrazba visoka strokovna izobrazba





17%



7%





76%





0 - 5 let 5 - 10 let 10 - 15 let 15 let in ve





17%



4%





15%

64%

Tatjana Trajber: Uporaba dihalnih blazinic na pediatriji





Graf 5: Leta zaposlitve na anketiranem oddelku



0 - 5 let 5 - 10 let 10 - 15 let 15 let in ve





17%




11%





55%



17%





Na anketiranem oddelku so anketiranci zaposleni 15 let in ve 25 (55%), sledijo od 0 – 5 let in 10 – 15 let z 8 (17%), ter od 5 – 10 let 5 (11%) anketirancev.


Graf 6: Apnea blazinica – varen pripomo ek



da ne ne vem drugo





2%




4%

0%





94%





Ve ina anketiranih 43 (94%) meni, da so apnea blazinice varni pripomo ki, 2 (4%) izmed anketiranih menita, da apnea blazinice niso varni pripomo ki, 1 (2%) anketiranec pa je obkrožil drugo (meni, da so apnea blazinice srednje varni pripomo ki).





54

Tatjana Trajber: Uporaba dihalnih blazinic na pediatriji





Graf 7: Namen apnea blazinice



da ne ne vem drugo




0% 0% 0%





100%





Vsi anketiranci 46 (100%) vedo, kakšen je namen uporabe apnea blazinice.


Graf 8: Predpisani standardi za uporabo apnea blazinice



da ne ne vem drugo





24%





67%

9% 0%





Najve anketiranih 31 (67%) je odgovorilo, da na oddelku ne obstajajo predpisani standardi za uporabo apnea blazinic, 11 (24%) anketiranih je odgovorilo, da na oddelku obstajajo predpisani standardi za uporabo apnea blazinic, 4 (9%) anketirani pa so odgovorili, da tega ne vedo.





55

Tatjana Trajber: Uporaba dihalnih blazinic na pediatriji





Graf 9: Na in delovanja in pravilna uporaba apnea blazinice





Na deveto in deseto vprašanje so vsi anketiranci 46 (100%) odgovorili, da so seznanjeni s pravilnim na inom delovanja in s pravilnim na inom uporabe apnea blazinice


Graf 10: Dodatna izobraževanja oz. seminarji





Najve anketiranih 23 (50%) je odgovorilo, da ne obiskujejo dodatnega izobraževanja glede apnea blazinic, 13 (28%) anketiranih še ni bilo na dodatnem izobraževanju, bi se ga pa z veseljem udeležili, 7 (15%) anketiranih še ni zasledilo dodatnih izobraževanj na isto temo in le 3 (7%) anketiranci so se udeležili seminarja oz. izobraževanja glede uporabe apnea blazinic.





56


da ne drugo





0% 0%





100%





da
ne
nisem še bil/a, a bi se z veseljem udeležil/a
dodatnega izobraževanja oz. seminarja glede apnea blazinic še nisem zasledil/a drugo




0%

15%

7%





28%

50%

Tatjana Trajber: Uporaba dihalnih blazinic na pediatriji





Graf 11: Stanja pri katerih se uporabljajo apnea blazinice





Ve ina anketiranih 46 (87%) meni, da se apnea blazinice uporabljajo pri apnoi nih atakah, 6 (11%) jih meni, da se uporabljajo pri neonatalnem abstinen nem sindromu (NAS), 1 (2%) anketiranka je menila, da se apnea blazinice uporabljajo pri zlatenici.


Graf 12: Uporabnost apnea blazinice pri dvoj kih





Vsi anketiranci 46 (100%) so odgovorili, da eno apnea blazinico lahko uporabljamo le za enega otroka.





57


pri apnoi nih atakah pri zlatenici

pri NAS (neonatalni abstinen ni sindrom) pri slabokrvnosti





2% 11% 0%





87%





da ne samo v primeru dvoj kov drugo




0%

0%

0%





100%

Tatjana Trajber: Uporaba dihalnih blazinic na pediatriji





Graf 13: Sindrom nenadne nepri akovane smrti





Ve ina anketiranih 28 (61%) meni, da se sindroma nenadne nepri akovane smrti ne more predvideti v naprej, 9 (20%) jih meni, da je to mogo e, 8 (17%) anketirancev pravi, da ga je mogo e predvideti z uporabo apnea blazinice, 1 (2%) anketiranka pa ne ve, e se lahko nenadna nepri akovana smrt predvidi v naprej ob uporabi apnea blazinice.


Graf 14: Delovanje apnea blazinice





30 (46%) anketiranih je odgovorilo, da nadzorna enota (apnea blazinica) sproži alarm, e ne zazna premika ve kot 30 sekund ali pa pade število vdihov pod 20 na minuto, 22 (33%) je odgovorilo, da naprava neprekinjeno zaznava tresljaje, ki so posledica gibanja in dihanja otroka, 14 (21%) pa jih je odgovorilo, da so apnea blazinice naprave, ki opozarjajo na nepravilnosti v otrokovem dihanju.





58


da ne mogo e ne vem drugo





2% 0%





61%


20%

17%





naprava neprekinjeno zaznava tresljaje, ki so posledica gibanja in dihanja oroka nadzorna enota sproži alarm, e ne zazna premika ve kot 30 sekund ali pa pade število vdihov pod 20 na minuto
senzorna blazina ovira otrokovo gibanje
apnea blazinice so naprava, ki opozarjajo na nepravilnosti v otrokovem dihanju





21%

33%

0%





46%

Tatjana Trajber: Uporaba dihalnih blazinic na pediatriji





Graf 15: Pogostost uporabljanja apnea blazinic na oddelku





33 (71%) anketiranih uporablja apnea blazinice na oddelku vsak dan, 9 (20%) jih uporablja pogosto, 3 (7%) so odgovorili, da uporabljajo te pripomo ke 1 – 2x tedensko, 1 (2%) pa je menil, da pri njih uporabijo apnea blazinico enkrat mese no.


vsak dan pogosto 1 - 2x tedensko 4 - 5x tedensko enkrat mese no




2%




7%

0%





20%





71%





59

Tatjana Trajber: Uporaba dihalnih blazinic na pediatriji





Pri novorojen ku in dojen ku do prvega leta starosti se lahko pojavljajo nepravilnosti pri dihanju ali pride celo do prekinitev dihanja. Apnoi ne pavze se najpogosteje pojavljajo pri nedonošen kih, zahiran kih, pri otrocih po kompliciranem porodu in redkeje pri donošenih otrocih. Zelo pogosti so tudi kratkotrajni premori dihanja, ki pa ne ogrožajo otroka. Prehladi, druga respiratorna obolenja, alergije in druga bolezenska stanja prav tako vplivajo na otrokovo dihanje in pojav apnoi nih pavz. Da bi lahko hitro in pravilno ukrepali, so nam v veliko pomo apnea blazinice (monitorji), ki nas opozarjajo na motnje dihanja pri otroku s pove anim tveganjem za apnoi ne pavze. Naprava neprekinjeno zaznava tresljaje, kateri so posledica gibanja in dihanja otroka ter sproži alarm, e ve kot 20 sekund ne zazna otrokovega premika. V UKC Maribor na Oddelku za perinatologijo v Enoti neonatologije na Kliniki za ginekologijo in perinatologijo in Kliniki za pediatrijo v Enoti intenzivne terapije in Odseku za dojen ke že dolga leta uporabljajo razli ne vrste apnea blazinic. V diplomski nalogi smo se lotili raziskave o seznanjenosti lanov negovalnega tima z vlogo takih monitorjev in njihovo uporabo. Zanimalo nas je tudi ali pri uporabi dihalnih blazinic upoštevajo standard za to negovalno intervencijo, kako pogosto jo uporabljajo in kaj menijo uporabniki o na inu delovanja ter varnosti apnea blazinic. Raziskavo smo opravili v Enoti intenzivne terapije in odseku za dojen ke na Kliniki za pediatrijo ter v Enoti neonatologije Oddelka za perinatologijo na Kliniki za ginekologijo in perinatologijo UKC Maribor. Anketne vprašalnike smo razdelili med šestinštiridesetimi medicinskimi sestrami in zdravstvenimi tehniki. Med anketiranimi prevladujeta starostni obdobji 41 – 50 let (36%) in 31 – 40 (35%), nekaj anketiranih 20% je starih od 20 – 30 let, najmanj anketiranih 9% pa je starih ve kot 50 let. Kar 29 (64%) anketiranih je v zdravstvu zaposlenih 15 let in ve , sledi 8 (17%) anketiranih, ki so v zdravstvu zaposleni do 5 let ter 7 (15%) od 10 – 15 let, samo 2 (4%) sta v zdravstvu zaposlena manj kot 10 let.

Najve anketiranih 35 (76%) ima srednjo strokovno izobrazbo, sledi ji visoka strokovna izobrazba 8 (17%) in le 3 (7%) imajo višjo strokovno izobrazbo.





60


9 RAZPRAVA

Tatjana Trajber: Uporaba dihalnih blazinic na pediatriji





9. 1 Kon no preverjanje hipotez

ad Hipoteza 1:

Z odgovori anketiranih hipoteze nismo potrdili, saj jih je kar 67% na osmo vprašanje odgovorilo, da na oddelku predpisanih standardov ni, 9% anketiranih pa ni vedelo, da bi naj kaj takega obstojalo.
ad Hipoteza 2:
Rezultati analize odgovorov na anketno vprašanje št. 10, so v celoti potrdili 2. hipotezo, da je negovalno osebje seznanjeno z na inom uporabe apnea blazinic.
ad Hipoteza 3:
Osebje negovalnega tima je menilo, da je apnea blazinica varen pripomo ek in tako smo potrdili 3. hipotezo, ki se nanaša na šesto vprašanje. Ve ina anketiranih 43 (94%) meni, da je apnea blazinica varen pripomo ek, 2 (4%) anketiranki menita, da ni varen pripomo ek, 1 (2%) pa je menila, da je apnea blazinica srednje varen pripomo ek.
ad Hipoteza 4:

etrto hipotezo smo potrdili, saj osebje negovalnega tima pogosto uporablja apnea blazinice. Ve ina anketiranih 33 (71%) uporablja apnea monitor na oddelku vsak dan, 9 (20%) od anketiranih je odgovorilo, da uporabljajo apnea monitor pogosto na oddelku in le 4 (9%) so odgovorili, da jo uporabljajo redkeje.
ad Hipoteza 5:
Pete hipoteze, s katero smo predvidevali, da negovalno osebje natan no pozna delovanje apnea monitorja, nismo potrdili. Odgovore, ki so se nanašali na petnajsto vprašanje, smo ocenjevali po kriteriju pravilnosti. Oba pravilna odgovora je skupaj obkrožilo le osem od šestinštirideset anketiranih. Kar 30 (46%) anketiranih je odgovorilo, da nadzorna enota sproži alarm, e ne zazna premika ve kot 30 sekund ali pa pade število vdihov pod 20 na minuto. 22 (33%) anketiranih je odgovorilo, da naprava neprekinjeno zaznava tresljaje, ki so posledica gibanja in dihanja otroka, 14 (21%) pa jih je odgovorilo, da so apnea monitorji naprava, ki opozarjajo na nepravilnosti v otrokovem dihanju.

Anketa je torej pokazala, da so anketiranci seznanjeni s pravilnim na inom delovanja in s pravilnim na inom uporabe apnea blazinic. Ve ina pa je tudi mnenja, da je to varen pripomo ek. Na ciljana vprašanja je le nekaj anketiranih obkrožilo pravilni odgovor oz. trditev, in sicer pri dvanajstem vprašanju le šest, pri petnajstem vprašanju pa le osem




61

Tatjana Trajber: Uporaba dihalnih blazinic na pediatriji





anketiranih od šestinštirideset anketiranih. Zaskrbljujo pa je tudi podatek, da je ve ina anketiranih odgovorila, da na oddelku ni predpisanih standardov za uporabo apnea blazinic in da so se le tri od anketiranih udeležile dodatnega izobraževanja oz. seminarja glede namena in na ina uporabe dihalnih blazinic. Rezultati ankete so opozorili na le delno zadovoljivo znanje negovalnega osebja, kar je zaskrbljujo e glede na to, da se z apnea blazinicami vsakodnevno sre ujejo.





62

Tatjana Trajber: Uporaba dihalnih blazinic na pediatriji





Menimo, da je pri zagotavljanju kakovostne zdravstvene nege nujna uporaba in upoštevanje standardov, s imer bi lahko prepre ili možne napake pri izvedbi negovalnega procesa. Tudi pri uporabi apnea blazinice je nujno upoštevati navodila standarda zdravstvene nege novorojen ka z dihalnim problemom in nujnostjo natan nejše kontrole dihanja. Negovalno osebje bi moralo spremljati vse novosti, ki se neprestano pojavljajo na pediatri nem podro ju. Rezultati raziskave potrjujejo potrebo po dodatnem izobraževanju izvajalcev zdravstvene nege otrok tudi s podro ja uporabe vseh pripomo kov za kontrolo življenjskih funkcij, med katere zagotovo spadajo tudi apnea blazinice.

Obravnavanje otrok z motnjami dihanja zahteva od medicinske sestre specifi na znanja, profesionalen pristop in seveda timsko sodelovanje, zato se morajo medicinske sestre nenehno izobraževati, nadgrajevati svoje znanje in vklju evati v znanstveno – raziskovalno delo. Pomembno pa je tudi dobro sodelovanje medicinske sestre z otrokovimi starši, saj jih le ta pou uje, kako ravnati z apnea alarmom že v bolnišnici in po odpustu v doma e okolje.


10 ZAKLJU EK





63

Tatjana Trajber: Uporaba dihalnih blazinic na pediatriji





· Babnik, J. Novorojen ek s problemi. V: Pajntar, M., Novak – Antoli , Ž. Nose nost in vodenje poroda. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1994: 260.


· Babnik, J. Prilagajanje novorojen ka na zunajmaterni no življenje. V: Pajntar, M., Novak – Antoli , Ž. Nose nost in vodenje poroda. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1994: 251, 252.


· Bazelj, B. Babysense II in mednarodna priporo ila za varnejše spanje otroka. V: Kornhauser – Cerar, L. (et al.). Vaš nedonošen ek. Ljubljana: Društvo za pomo prezgodaj rojenim otrokom, 2005: 167, 168.


· Berkow, R. (ur.). Veliki zdravstveni priro nik za doma o rabo. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2000: 1215.


· Bregant, L. Zna ilnosti nedonošen kov. V: Kornhauser – Cerar, L. (et al.). Vaš nedonošen ek. Ljubljana: Društvo za pomo prezgodaj rojenim otrokom, 2005: 20.


· Cetin – Lovšin, I. Novorojen ki rojeni od opiatov odvisnim materam. Zbornik predavanj. Prepre evanje in zdravljenje odvisnosti od nedovoljenih psihoaktivnih snovi in kontinuiran razvoj pediatri ne zdravstvene nege. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije, Zveza društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v pediatriji, 2006: 11.


· Dobrinja, D. Zdravstvena nega novorojenca z abstinen nim sindromom. Zbornik predavanj. Prepre evanje in zdravljenje odvisnosti od nedovoljenih psihoaktivnih snovi in kontinuiran razvoj pediatri ne zdravstvene nege. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije, Zveza društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v pediatriji, 2006: 14, 16.





64


11 LITERATURA

Tatjana Trajber: Uporaba dihalnih blazinic na pediatriji





· Felc, Z. Osnove neonatologije. Maribor: Fakulteta za zdravstvene vede, 2008: 25, 28, 29, 60, 167, 169.


· Gordon, M. Negovalne diagnoze: priro nik. Maribor: Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca, Kolaborativni center SZO za primarno zdravstveno nego, 2003: 169, 171.


· Grosek, Š. Respiratorni monitoring v pediatriji. V: Derganc, M. (ur.). Intenzivna terapija in nega otroka za medicinske sestre in zdravstvene tehnike. Zbornik predavanj. Ljubljana: Klini ni center, Kirurška služba, Pediatri ni oddelek kirurških strok, 1994: 58-60.


· Guntheroth, WG., Spiers, PS. The triple risk hypotheses in sudden infant death syndrome. Pediatrics, 2002; 110: e64.


· Hajdinjak, A., Megli , R. Pomen standardov v sodobni zdravstveni negi. Obzor Zdr N 2001; 35: 29-35.


· Hoyer, S. Zdravstvena nega otroka. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 1994: 9 – 12, 22 – 26, 130, 131.


· Ivanuša, A., Železnik, D. Standardi aktivnosti zdravstvene nege. Maribor: Fakulteta za zdravstvene vede, 2008: 186-188.


· Kadivec, S. Zagotavljanje kakovosti v zdravstveni negi. Obzor Zdr N 1998; 32: 209-13.


· Kani , Z., Pogorevc, R. Na pomo , moj otrok ne diha. Zbornik. Urgentna medicina: izbrana poglavja. Ljubljana: Slovensko združenje za urgentno medicino, 2005: 83.


· Kegl, B. Komunikacija medicinske sestre z bolnim otrokom in njegovimi starši. V: Filej, B. (ur.). (et al.). Kakovostna komunikacija in eti na drža sta temelja





65

Tatjana Trajber: Uporaba dihalnih blazinic na pediatriji





zdravstvene in babiške nege. Zbornik predavanj in posterjev. Maribor: Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov, 2006: 126.


· Korenin, K. Kroni na plju na bolezen pri otrocih – izziv sodobne zdravstvene nege. V: Kadivec, S. (ur.). Zbornik predavanj. Zdravstvena obravnava bolnika z obstruktivno boleznijo plju in alergijo. Golnik: Bolnišnica, Klini ni oddelek za plju ne bolezni in alergijo, 2007: 54-58.


· Kornhauser – Cerar, L. (et al.). Vaš nedonošen ek. Ljubljana: Društvo za pomo prezgodaj rojenim otrokom, 2005: 54.


· Lesjak, K. Dihalna stiska pri otroku – prepoznavanje in ukrepi medicinske sestre. Slov Pediatr 2005; 2: 63-65.


· Mardeši , D. Pedijatrija. Zagreb: Školska knjiga, 2003: 322, 328-342, 381-383, 431, 764, 765.


· Pajnkihar, M., Kegl, B. Koncepti sodobne pediatri ne zdravstvene nege. V: Gregori , A. (ur.). Zbornik / XVII. sre anje pediatrov v Mariboru in IV. sre anje medicinskih sester, 13. in 14. april 2007. Maribor: Splošna bolnišnica, 2007: 149, 150.


· Pocajt, M., Širca, A. Anatomija in fiziologija za medicinske šole. Ljubljana: DZS, 1998: 185-187, 189-192, 194-196, 199.


· Primoži , J. Razpoznava kriti no bolnega otroka. V: Derganc, M. (ur.). Intenzivna terapija in nega otroka za medicinske sestre in zdravstvene tehnike. Zbornik predavanj. Ljubljana: Klini ni center, Kirurška služba, Pediatri ni oddelek kirurških strok, 1994: 21-23.





66

Tatjana Trajber: Uporaba dihalnih blazinic na pediatriji





· Štucin Gantar, I., Mole, H. Težje bolezni nedonošen ka. V: Kornhauser – Cerar, L. (et al.). Vaš nedonošen ek. Ljubljana: Društvo za pomo prezgodaj rojenim otrokom, 2005: 69.


· Urban i , K. Zdravstvena vzgoja staršev prezgodaj rojenega otroka. Obzor Zdr N 1995; 29: 127-38.


· Verbi , L., Ko ar, M. Zdravstvena nega prezgodaj rojenih otrok. V: Bregant, L. (ur.). Zbornik referatov. Nedonošen ek – zdravstveni, psihološki in socialni problem (vidiki obravnave po odpustu iz bolnišnice). Ljubljana: Društvo za pomo prezgodaj rojenim otrokom, 2006: 97-104.


· Vidmar, I. Razvoj otroških plju in osnove fiziologije dihanja ter najpogostejše bolezni, ki povzro ajo dihalno stisko pri novorojencu in otroku. V: Derganc, M. (ur.). Intenzivna terapija in nega otroka za medicinske sestre in zdravstvene tehnike. Zbornik predavanj. Ljubljana: Klini ni center, Kirurška služba, Pediatri ni oddelek kirurških strok, 1994: 61.


· Willinger, M., James, LS., Catz, C. Defining the sudden infant death syndrome. Pediatr Pathol, 1991; 11 (5): 677-84.


· Zorec, J. Zdravstvena nega zdravega in bolnega otroka. Maribor: Pivec. 2006: 23.




Spletni viri

· Hisense. 2009. Dosegljivo na: http://www.hisense.co.il/catalog.php?id=16

(05.12.2009)


· Little Hedgehog. 2009. Dosegljivo na: http://littlehedgehog.co.nz/index.php?main_page=product_info&products_id=73

(19.12.2009)





67

Tatjana Trajber: Uporaba dihalnih blazinic na pediatriji





· Nanny. 2009. Dosegljivo na: http://www.pametnidom.com/manuals/si/nanny.pdf

(03.12.2009)


· Nemus lex. 2009. Dosegljivo na: http://www.nemus.hr/bs.html (05.12.2009)

· Oromed Healthcare. 2009. Dosegljivo na: http://www.oromedhealthcare.com/products/ELBM-01/SIDS-Monitor-Apnea-alarm-Cessation-of-breathing-alarm.html (05.12.2009)


· Respisense Baby Monitor. 2009. Dosegljivo na: http://www.respisensemonitor.co.uk/index.htm (19.12.2009)


· Web book publishing. 2009. Dosegljivo na: http://www.web-books.com/eLibrary/Medicine/Physiology/Respiratory/Respiratory.htm

(03.12.2009)





68

Tatjana Trajber: Uporaba dihalnih blazinic na pediatriji





Z vsem spoštovanjem in iz srca se zahvaljujem mentorici Prim. doc. dr. Silvi Burja, dr. med., ki me je med izdelavo diplomskega dela vodila in usmerjala z nasveti in navodili, hkrati se ji zahvaljujem za vso njeno pomo , razumevanje in potrpežljivost. Prav tako se iskreno zahvaljujem tudi somentorici Viš. predav. mag. Jadranki Stri evi , univ. dipl. org. za vsestransko pomo in nasvete pri izdelavi diplomskega dela.

Zahvaliti se želim tudi svojim staršem. Hvala, da sta mi omogo ila dose i zastavljene cilje, me pri tem podpirala in stala ob strani. Posebna hvala gre tudi teti Olgi za vso pomo v

asu študija. Z vašo pomo jo so bili padci manj bole i in uspehi lepši.


Hvala tudi Martini in vsem mojim prijateljem, s katerimi smo delili udovite in nepozabne trenutke v asu študija.


ZAHVALA

Tatjana Trajber: Uporaba dihalnih blazinic na pediatriji





Spoštovani!

Sem absolventka Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru in pišem diplomsko nalogo z naslovom »Uporaba dihalnih blazinic na pediatriji.« Anketni vprašalnik je anonimen, z možnostjo odklonitve, dobljeni podatki pa bodo namenjeni izklju no za izdelavo diplomske naloge, zato Vas vljudno prosim, da izpolnite vprašalnik.

Za Vaše sodelovanje se Vam že v naprej najlepše zahvaljujem.

Lep pozdrav,

Tatjana Trajber

1. SPOL:

a) ženski

b) moški

2. V KATERO STAROSTNO OBDOBJE SPADATE?

a) od 20 – 30 let

b) od 31 – 40 let

c) od 41 – 50 let

d) ve kot 50 let

3. IZOBRAZBA:

a) srednja strokovna izobrazba

b) višja strokovna izobrazba

c) visoka strokovna izobrazba





1


PRILOGA

Anketni vprašalnik

Tatjana Trajber: Uporaba dihalnih blazinic na pediatriji





4. KAKO DOLGO STE ZAPOSLENI V ZDRAVSTVU?

a) 0 – 5 let

b) 5 – 10 let

c) 10 – 15 let

d) 15 let in ve

5. KAKO DOLGO STE ŽE ZAPOSLENI NA TEM ODDELKU?

a) 0 – 5 let

b) 5 – 10 let

c) 10 – 15 let

d) 15 let in ve

6. ALI SE VAM ZDI APNEA BLAZINICA VAREN PRIPOMO EK?

a) da

b) ne

c) ne vem

d) drugo ___________

7. ALI VESTE KAKŠEN JE NAMEN APNEA BLAZINIC?

a) da

b) ne

c) ne vem

d) drugo ____________

8. ALI NA VAŠEM ODDELKU OBSTAJAJO PREDPISANI STANDARDI ZA UPORABO APNEA BLAZINIC?

a) da

b) ne

c) ne vem

d) drugo____________





2

Tatjana Trajber: Uporaba dihalnih blazinic na pediatriji





9. ALI STE SEZNANJENI S PRAVILNIM NA INOM DELOVANJA APNEA BLAZINIC?

a) da

b) ne

c) drugo ________________

10. ALI STE SEZNANJENI S PRAVILNIM NA INOM UPORABE APNEA BLAZINIC?

a) da

b) ne

c) drugo _______________

11. ALI OBISKUJETE DODATNA IZOBRAŽEVANJA OZ. SEMINARJE S PODRO JA APNEA BLAZINIC?

a) da

b) ne

c) nisem še bil/a, a bi se z veseljem udeležil/a

d) dodatnega izobraževanja oz. seminarja glede apnea blazinic še nisem zasledil/a

e) drugo ________________

12. PRI KATERIH STANJIH SE UPORABLJAJO APNEA BLAZINICE?

a) pri apnoi nih atakah

b) pri zlatenici

c) pri NAS (neonatalni abstinen ni sindrom)

d) pri slabokrvnosti

13. ALI LAHKO ENO APNEA BLAZINICO HKRATI UPORABLJATA DVA OTROKA?

a) da

b) ne

c) samo v primeru dvoj kov





3

Tatjana Trajber: Uporaba dihalnih blazinic na pediatriji





d) drugo ____________

14. ALI LAHKO SINDROM NENADNE NEPRI AKOVANE SMRTI PREDVIDIMO V NAPREJ, E PRI OTROCIH UPORABLJAMO APNEA BLAZINICE?

a) da

b) ne

c) mogo e

d) ne vem

e) drugo _____________

15. KAKO DELUJEJO APNEA BLAZINICE? OBKROŽITE PRAVILNE TRDITVE!

a) naprava neprekinjeno zaznava tresljaje, ki so posledica gibanja ali dihanja otroka

b) nadzorna enota sproži alarm, e ne zazna premikov ve kot 30 sekund ali pa pade število vdihov pod 20 na minuto

c) senzorna blazina ovira otrokovo gibanje

d) apnea blazinice so naprava, ki opozarjajo na nepravilnosti v otrokovem dihanju

16. KAKO POGOSTO UPORABLJATE APNEA BLAZINICE NA ODDELKU?

a) vsak dan

b) pogosto

c) 4 – 5 x tedensko

d) enkrat mese no

e) 1 – 2 x tedensko





4

Tatjana Trajber: Uporaba dihalnih blazinic na pediatriji





Odobritev za izvajanje ankete





5